31.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/52

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 22. maja 2015 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/787 („začasna uredba“) (2) uvedla začasno protidampinško dajatev za uvoz kalijevega acesulfama s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“ ali „LRK“) in kalijevega acesulfama s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki ga vsebujejo nekateri pripravki in/ali zmesi.

(2)

Preiskava se je začela 4. septembra 2014 na podlagi pritožbe, ki jo je 22. julija 2014 vložila družba Celanese Sales Germany GmbH („pritožnik“). Pritožnik se je pred spremembo imena 1. avgusta 2015 imenoval Nutrinova Nutrition Specialties & Food Ingredients GmbH. Pritožnik je edini proizvajalec kalijevega acesulfama v Uniji (tudi „Ace-K“) in tako predstavlja 100 % celotne proizvodnje Unije za Ace-K.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. julija 2013 do 30. junija 2014 („obdobje preiskave“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno škode, je potekalo od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (začasno razkritje), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča glede začasnih ugotovitev. Stranem, ki so to zahtevale, je bila dana tudi možnost za zaslišanje.

(5)

Pritožnik je zahteval zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih („pooblaščenec za zaslišanje“). Zaslišanje je potekalo 8. julija 2015. Pritožnik je nasprotoval več vidikom začasnih ugotovitev, zlasti glede prilagoditev v izračunih dampinga in škode.

(6)

Komisija je obravnavala ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi ustrezno spremenila začasne ugotovitve.

(7)

Komisija je vse strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz Ace-K s poreklom iz LRK in dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. Na zahtevo pritožnika je 22. septembra 2015 potekalo drugo zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje.

(8)

Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in, kadar je bilo primerno, upoštevale.

(9)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z opustitvijo vzorčenja zaradi omejenega števila nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki so se javili, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 7 do 11 začasne uredbe potrdijo.

(10)

Zadevni izdelek, kakor je opredeljen v uvodni izjavi 17 začasne uredbe, je kalijev acesulfam (kalijeva sol 6-metil-1,2,3-oksatiazin-4(3H)-on 2,2-dioksida); CAS RN 55589-62-3) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in kalijev acesulfam s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki ga vsebujejo nekateri pripravki in/ali zmesi, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 2106 90 92, ex 2106 90 98, ex 2934 99 90 (oznaka TARIC 2934999021), ex 3824 90 92, ex 3824 90 93 in ex 3824 90 96.

(11)

Kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 18, se Ace-K uporablja kot sintetično sladilo za različne namene, na primer za hrano, pijačo in farmacevtske izdelke.

(12)

Po uvedbi začasnih ukrepov so carinski organi različnih držav članic in Švice izrazili pomisleke glede težav pri izvajanju, ki jih povzročata začasna vključitev Ace-K v pripravkih in/ali zmeseh ter opredelitev zadevnega izdelka. Preiskava je pokazala, da se taki pripravki in/ali zmesi, ki vsebujejo Ace-K, v obdobju preiskave dejansko niso uvažali. Ker uvoza ni bilo, je Komisija sklenila, da se pripravki in zmesi ne bi smeli vključiti v opredelitev obsega izdelka. To pojasnilo ne vpliva na ugotovitve o dampingu, škodi, vzročnosti in interesu Unije. Čeprav je Komisija med preiskavo ugotovila, da so določene dejavnosti povezane z razvojem ene zmesi proizvajalca Unije, je bil njihov vpliv zaradi njihovega posebnega značaja izključen iz analize že v začasni fazi. Zato se pojasnilo nanaša samo na Ace-K v pripravkih in/ali zmeseh ter ne vpliva bistveno na obseg postopka ali začasne ugotovitve o dampingu in škodi.

(13)

Glede na precejšnje težave pri izvajanju, o katerih poročajo carinski organi, morebitna tveganja glede izvrševanja v zvezi s preoblikovanjem čistih oblik Ace-K v pripravke in/ali zmesi niso upravičevala njihove vključitve. Vključitev pripravkov in zmesi torej ni primerna.

(14)

Treba bi bilo torej pojasniti, da se opredelitev zadevnega izdelka nanaša samo na kalijev acesulfam (kalijeva sol 6-metil-1,2,3-oksatiazin-4(3H)-on 2,2-dioksida); CAS RN 55589-62-3) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („izdelek v preiskavi“), ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2934 99 90 (oznaka TARIC 2934999021) („zadevni izdelek“). Kalijev acesulfam je splošno znan tudi pod imenom acesulfam K oziroma Ace-K. Če so bile naložene začasne protidampinške dajatve za te pripravke in/ali zmesi, jih je treba sprostiti.

(15)

Komisija od tretjih strani v zvezi s tem ni prejela pripomb. Zato se ugotovitve iz uvodne izjave 19 začasne uredbe potrdijo.

(16)

Noben od kitajskih proizvajalcev Ace-K ni vložil zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“), zato njihovih domačih prodajnih cen ali proizvodnih stroškov ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti. Med obdobjem preiskave se je Ace-K proizvajal samo v LRK in Uniji. Zato normalne vrednosti ni bilo mogoče določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom ali cene iz takšne tretje države v drugih državah, vključno z Unijo.

(17)

Zato je bilo treba v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe normalno vrednost določiti na „kateri koli drugi razumni podlagi“.

(18)

V tem smislu je Komisija kot izhodišče za določitev normalne vrednosti uporabila cene, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podobni izdelek, tj. prodajne cene industrije Unije v Uniji, ter nato to ceno prilagodila z odpravo učinka treh elementov, ki so obstajali le pri industriji Unije in so odražali posebne vzorce oblikovanja cen ter dejavnosti, povezane z zelo specifičnim in drugačnim izdelkom, ki ga je razvil pritožnik.

(19)

V preiskavi so bili glede določanja cen zadevnega izdelka, na katerega se nanaša ta zadeva, dejansko ugotovljeni posebni vzorci, ki se nanašajo na količine in vrste strank, razlike v kakovosti ter izredne stroške v zvezi z novim, zelo specifičnim in drugačnim izdelkom, ki ga je razvil le pritožnik. Zato je Komisija uporabila ustrezne prilagoditve, ki odražajo te posebne vzorce, in določila normalno vrednost na razumni podlagi.

(20)

Pritožnik je nasprotoval tem prilagoditvam njegovih cen za namen določitve normalne vrednosti, meneč da so nedopustne v skladu s pogoji iz člena 2(10) osnovne uredbe.

(21)

Zgornje pripombe zahtevajo pojasnitev pristopa Komisije v primerjavi s pristopom iz začasne uredbe. Dejansko je treba v zvezi z uvodnima izjavama 26 in 27 začasne uredbe pojasniti, da so bile tri prilagoditve, opisane v uvodnih izjavah od 23 do 38, izvedene kot del določanja normalne vrednosti na „kateri koli drugi razumni podlagi“ v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. Tako ni bila vprašljiva izvedba prilagoditve normalne vrednosti za primerjavo z izvozno ceno, temveč izračun normalne vrednosti na razumni podlagi v odsotnosti ustrezne tretje države s tržnim gospodarstvom, ki bi bila lahko uporabljena kot primerljiva država. Dejansko so se cene industrije Unije uporabile le kot izhodišče v postopku za določitev razumne normalne vrednosti, za izračun tovrstne razumne normalne vrednosti pa so bile potrebne prilagoditve.

(22)

Trditev, da ni pravne podlage za te prilagoditve, se zato zavrne.

(23)

Po začasnem razkritju je pritožnik, čeprav se je strinjal, da je bila prilagoditev upravičena, ker je bil izvoz s Kitajske namenjen predvsem trgovcem v Uniji, medtem ko je bila prodaja proizvajalca Unije namenjena predvsem končnim uporabnikom, izrazil pomisleke glede obsega prilagoditve, izvedene za izračun normalne vrednosti na ravni trgovcev. Zaradi omejenega deleža prodaje distributerjem na seznamu prodaje industrije Unije se ti podatki niso mogli uporabiti za oblikovanje ustrezne prilagoditve za te razlike v ravni trgovanja, zato je bila stopnja prilagoditve začasno izračunana na podlagi razlike v ceni med kitajsko prodajo trgovcem in končnim uporabnikom. Pritožnik je nasprotoval ustreznosti te podlage in pripomnil, da bi morala biti prilagoditev za raven trgovanja določena z bruto maržo treh velikih distributerjev Unije v industriji živilskih sestavin, ki so vsi distribuirali Ace-K.

(24)

Komisija je priznala, da je v tej zadevi ustrezneje izračunati stopnjo prilagoditve na podlagi bruto marž zadevnih distributerjev. Vendar je imela metodologija, ki jo je predlagal pritožnik, pomanjkljivosti, saj je sodeloval le eden od distributerjev, ki jih je navedel pritožnik, podatki pa so zadevali vse izdelke, s katerimi trgujejo ti uvozniki, in večina od njih niso zadevni izdelek. Zato je Komisija prilagodila predlagano metodologijo, da bi se vključili podatki, ki so bili preverjeni med preiskavo in so se nanašali samo na Ace-K. V ta namen je Komisija določila bruto maržo, ki so jo dosegli vsi sodelujoči uvozniki. Ta marža se nanaša le na distribucijo Ace-K. Rezultat te spremenjene metodologije je bila spremenjena stopnja prilagoditve za raven trgovanja v primerjavi s stopnjo, uporabljeno v začasni fazi. Ta spremenjena stopnja je bila uporabljena in je izražena v stopnji dampinga v preglednici iz uvodne izjave 53 v nadaljevanju.

(25)

En kitajski proizvajalec izvoznik je podal pripombo glede dejstva, da mu začasna stopnja prilagoditve za razlike v ravni trgovanja ni bila razkrita. Stopnja ni več pomembna, saj je bila nadomeščena, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 24 zgoraj. Ker je začasna prilagoditev temeljila na podatkih dveh sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki sta oba prodajala tako trgovcem kot uporabnikom, se natančen znesek v vsakem primeru nanaša na zaupne poslovne podatke in se ne sme razkriti.

(26)

Glede prilagoditve za kakovost je pritožnik sprva trdil, da ni bilo nobene razlike v kakovosti med kitajskim izdelkom in podobnim izdelkom, ki ga proizvaja proizvajalec Unije, in zato ni bila upravičena nobena prilagoditev. Pritožnik je tudi podvomil o reprezentativnosti dokazov, na podlagi katerih je Komisija upoštevala razlike v kakovosti in njenem dojemanju na trgu za določitev normalne vrednosti.

(27)

V zvezi s tem bi bilo treba poudariti, da so bila predložena različna stališča, ki so navajala razlike v kakovosti in/ali tržnem dojemanju razlike v kakovosti med kitajskim izdelkom in podobnim izdelkom v Uniji. Iz informacij, ki jih je predložil pritožnik v fazi pritožbe in jih objavil na svojem spletnem mestu, je bilo dejansko jasno videti, da obstaja razlika v kakovosti. Nekatera stališča, ki so večinoma omejene narave, vključujejo poročila o preskusih in pisna stališča, prejeta od zainteresiranih strani. Zato se reprezentativnost dokazov, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da je dejansko obstajala resnična razlika in/ali razlika v dojemanju kakovosti med uvoženim izdelkom in Ace-K, ki ga proizvaja proizvajalec Unije, šteje za zadostno.

(28)

Poleg tega so specifikacije izdelkov, zbrane med preveritvenimi obiski proizvajalcev Unije, kitajskih proizvajalcev in uvoznikov, potrdile to razliko v kakovosti, saj so bile vidne znatne razlike v smislu standardov čistosti med izdelkom, ki ga prodaja pritožnik in izdelkom, ki ga prodajajo proizvajalci izvozniki. Zato je prilagoditev upravičena.

(29)

Poleg tega, kar zadeva znesek prilagoditve, ta temelji na podlagi edine količinske opredelitve razlike v kakovosti v omejenem spisu, ki ga je v enem izmed svojih stališč predložila sama industrija Unije. Komisija je tudi ugotovila, da so stroški preskušanja in izboljšanja standardov kakovosti Ace-K, ki ga prodaja en kitajski proizvajalec, kakor je bilo preverjeno na kraju samem v prostorih sodelujočega uvoznika, približno enaki znesku prilagoditve, ki ga je uvedla Komisija, kar potrjuje, da je raven prilagoditve razumna.

(30)

En kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da kakovost njegovega Ace-K ni le nižja od kakovosti proizvajalca Unije, temveč tudi od kakovosti njegovih dveh kitajskih konkurentov. Trdil je, da bi morala biti zato prilagoditev za kakovost za njegov izdelek višja. Dokazila o tem so obsegala poročila o preskusih njegovega izdelka v primerjavi z izdelkom drugega sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika ter izjavo uvoznika v Uniji. Ta uvoznik je navedel, da je zadevni izdelek kupoval od tega kitajskega proizvajalca po nižji ceni, saj je izdelek domnevno slabše kakovosti v primerjavi z izdelkom njegovega kitajskega konkurenta.

(31)

Ta trditev ni bila sprejeta, saj so bila predložena poročila o preskusih datirana pred obdobjem preiskave. Obstaja možnost, da se je kakovost zadevnega izdelka kitajskega proizvajalca izvoznika odtlej izboljšala. Poleg tega so bili, čeprav je bila v okviru trditve o slabši kakovosti navedena primerjava z obema drugima sodelujočima kitajskima proizvajalcema, v poročilih o preskusih izdelki kitajskega proizvajalca, ki je predložil zgornjo trditev, primerjani le z enim sodelujočim kitajskim proizvajalcem. Kar zadeva izjavo, ki jo je podal uvoznik, se je tudi ta nanašala zgolj na izdelek kitajskega proizvajalca, ki je predložil zgornjo trditev, in še na enega sodelujočega kitajskega proizvajalca. Poleg tega niso bili predloženi nikakršni preverljivi dokazi v podporo tej izjavi (na primer računi z navedbo nižje kakovosti in/ali nakupne cene).

(32)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija meni, da so izvedene prilagoditve za kakovost upravičene in na ustrezni ravni. Zato se prilagoditev cen v Uniji, ki odraža razlike v kakovosti, potrdi.

(33)

Pritožnik je po začasnem razkritju pripomnil, da Komisija ni podala pojasnila, zakaj so bili stroški, ki so povezani z njegovim novo razvitim izdelkom odšteti od normalne vrednosti, in trdil, da prilagoditev ni bila upravičena.

(34)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da so bili stroški v zvezi z novo razvitimi izdelki odšteti dosledno med celotno analizo dampinga in škode, saj so ti stroški povezani z zelo specifičnim in drugačnim izdelkom, ki ga je razvil pritožnik (glej uvodne izjave od 12 do 14). Ti stroški so izredne narave in značilni zgolj za industrijo Unije Drugič, ker je bil nov izdelek še vedno v postopku polnega zagona prodaje, so se začele v obdobju preiskave prodajati le omejene količine, katerih prodajne cene pa nikakor niso bile reprezentativne. Noben kitajski proizvajalec izvoznik, za katere se šteje, da so generični proizvajalci zadevnega izdelka, ni imel tovrstnih stroškov. Zato je bilo po mnenju Komisije razumno, da se za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe na razumni podlagi izvede prilagoditev z izključitvijo stroškov, povezanih z novim izdelkom, iz izračuna normalne vrednosti.

(35)

Pritožnik je ugovarjal tudi glede prilagoditve kot take, ker so bili stroški odšteti od cen, pri čemer je navedel, da ni nobene pravne podlage za to v členu 2(10) osnovne uredbe in da Komisija s tem „meša jabolka in pomaranče“. Vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21 zgoraj, je bila normalna vrednost določena na podlagi člena 2(7) osnovne uredbe in ugotovljeno je bilo, da je ta prilagoditev za določitev normalne vrednosti na razumni podlagi upravičena v skladu s pogoji iz tega člena. Poleg tega je jasno, da so na določanje cen industrije Unije vplivali ti stroški (večinoma stroški R&R in trženja), povezani z novim in zelo specifičnim ter drugačnim izdelkom. Preiskava je pokazala, da so bili ti stroški dodeljeni za dejavnost Ace-K, zato je logično, da je zadevna družba pri določanju cen upoštevala, da se ji bodo povrnili. Dejansko je industrija Unije v svojem odgovoru na vprašalnik potrdila, da so proizvodni stroški dejavnik, ki se upošteva v postopku oblikovanja cen.

(36)

Pritožnik je prav tako spodbijal višino prilagoditve, saj je menil, da je bila previsoka. Trdil je, da domnevne razlike v stroških razvoja in trženja za trg Unije v primerjavi z drugimi trgi upravičujejo nižji znesek na kg. V zvezi s tem bi bilo treba najprej poudariti, da pritožnik te razlike v stroških glede na trg ni navedel med preiskavo kljub dejstvu, da je bil zaprošen, naj poda razčlenitev teh stroškov razvoja in trženja. Drugič, teh podatkov ni bilo mogoče preveriti med preveritvenim obiskom na kraju samem. Prav nasprotno pa je prilagoditev, ki jo je izračunala Komisija, temeljila na preverjenih podatkih pritožnika. Komisija zato meni, da pritožnik ni predložil dokazov, ki bi izkazovali, da je stopnja prilagoditve nerazumna. Vsekakor ni bilo videti smiselno, da bi se na ta način ponovno ocenil en element splošnih in upravnih stroškov, ostali pa ne. Glede na zgoraj navedeno se ta trditev ne more sprejeti.

(37)

En kitajski proizvajalec izvoznik je Komisijo pozval, naj razkrije točen znesek prilagoditve za dejavnosti, povezane z zelo specifičnim in drugačnim izdelkom, ki ga je razvil pritožnik. Toda tega ni bilo mogoče razkriti, saj gre za podatke zaupne narave.

(38)

Znesek treh prilagoditev, ki jih je Komisija izvedla za določitev normalne vrednosti na razumni podlagi, predstavlja med 25 % in 45 % prodajne cene industrije Unije.

(39)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je Komisija pri določanju normalne vrednosti na razumni podlagi kot izhodišče uporabila dejanske povprečne prodajne cene Unije, ki so bile ustrezno preverjene.

(40)

Po razkritju začasnih ugotovitev je industrija Unije izpodbijala uporabo dejanskih prodajnih cen kot izhodišča. Zlasti je trdila, da bi bilo treba tem dejanskim cenam prišteti „razumno stopnjo dobička“. Po mnenju pritožnika bi bila stopnja dobička, dosežena leta 2009 (med 15 % in 25 %), „razumna stopnja dobička“, ker pritožnik ni imel prevladujočega položaja in je njegov tržni delež v tem letu upadel na manj kot 50 %. Domnevno v letu 2009 še ni prišlo do dampinga in škode.

(41)

V uvodni izjavi 66 začasne uredbe je že bilo pojasnjeno, da je bila prodaja proizvajalca Unije neodvisnim strankam dobičkonosna. Točna dobičkonosnost tako izračunane prodaje je zaupna v razmerju do oseb, ki niso proizvajalec Unije, zato je bila dobičkonosnost v preglednici 10 začasne uredbe predstavljena v indeksirani obliki, bila pa je višja od 5 %, kar je razumno v industriji sintetičnih sladil. Natančni znesek je bil razkrit pritožniku. Poleg tega je bila normalna vrednost določena na podlagi člena 2(7) osnovne uredbe. Kot izhodišče so bile uporabljene cene industrije Unije, ki so bile prilagojene za elemente, povezane s posebnimi dejavniki oblikovanja cen industrije Unije, in dejavnosti, ki se nanašajo na zelo specifičen in drugačen izdelek, ki ga je razvil pritožnik. Ta metoda se je štela za razumno zaradi posebnih okoliščin tega primera in informacij na voljo v spisu. Za določitev normalne vrednosti na razumni podlagi in ponovni izračun normalne vrednosti torej ni bila potrebna nadomestitev dejanskega dobička s ciljnim dobičkom, kakor je trdil pritožnik. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(42)

Poleg tega je pritožnik opozoril na računsko napako na seznamu prodaje v Uniji, ki je bil podlaga za izračun normalne vrednosti. Ta napaka je bila popravljena in popravek je prikazan v preglednici v uvodni izjavi 53 v nadaljevanju.

(43)

V svojem odgovoru na dokončno razkritje je pritožnik nasprotoval temu, da je Komisija znesek odbitka za razlike v ravni trgovanja izračunala na podlagi celotne cene franko tovarna industrije Unije, saj je ta cena vključevala izredne stroške za R&R in trženje za zelo specifičen in drugačen izdelek, ki ga je razvil pritožnik. Menil je, da bi morala biti izračunana na podlagi prilagojene cene franko tovarna industrije Unije po odbitku teh izrednih stroškov.

(44)

Toda stopnja prilagoditve za raven trgovanja, kot je pojasnjeno zgoraj v uvodni izjavi 24, je tehtana povprečna bruto marža, ki so jo dosegli sodelujoči uvozniki z distribucijo Ace-K. Zato bi jo bilo treba uporabiti pri dejanskih prodajnih cenah, saj je to prilagoditev za odpravo objektivnih razlik v prodajnih cenah, kot so bile opredeljene na trgu. Prilagoditev za raven trgovanja je tesno povezana s cenami na trgu. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(45)

Po razkritju je pritožnik ponovil tudi, da bi bilo treba prilagoditev za raven trgovanja določiti z bruto maržo, ki so jo dosegli trije veliki distributerji Unije v industriji živilskih sestavin, od katerih je vsak distribuiral Ace-K. Imel je pomisleke glede tega, da bi spremenjena metodologija, ki jo je Komisija uporabila kot maržo distributerjev, na kateri je temeljila stopnja, vključevala storitve, ki jih distributerjem industrije Unije ne bi bilo treba predložiti, kar bi povzročilo previsoko maržo.

(46)

Toda, čeprav so bile med preiskavo opredeljene nekatere dodatne storitve, bruto marže, določene za distributerje niso vsebovale teh dodatnih dejavnosti in so bile torej povezane izključno s trgovanjem. Zato se stopnja, določena za upoštevanje razlik v ravni trgovanja, nanaša zgolj na razliko v ravni trgovanja, prav tako pa se potrdi, da je tako ugotovljena stopnja primernejša od stopnje v skladu z metodologijo, ki jo je predlagal pritožnik, kot je bilo že pojasnjeno v uvodni izjavi 24. Pritožnikova trditev v zvezi s to zadevo je bila zato zavrnjena.

(47)

V svojih pripombah o dokončnem razkritju je pritožnik zaprosil tudi za nadaljnje razkritje več točk, ki se nanašajo na izredne stroške za R&R in trženje za zelo specifičen in drugačen izdelek, ki ga je razvil pritožnik, in na njegovo stopnjo dobička. Ker pa so bile te točke bodisi že razkrite bodisi jih je predložil neposredno sam pritožnik v svojem odgovoru na vprašalnik, med preveritvenim obiskom in v različnih predložitvah stališč, je bil pritožnik uradno obveščen, da je že imel na voljo vse potrebne informacije in da se je štelo, da dodatna razkritja niso potrebna.

(48)

Na zaslišanju pri pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih po dokončnem razkritju je pritožnik predstavil novo trditev, da bi bilo treba prilagoditev za raven trgovanja izraziti kot fiksen znesek na kilogram. Komisija je ugotovila, da je za to pripombo formalno potekel rok, ker je bila predložena po poteku roka za pripombe na končno razkritje. Komisija vsekakor meni, da uporaba odstotkov za takšno prilagoditev ni nerazumna.

(49)

Ker v zvezi z določanjem normalne vrednosti ni bilo nadaljnjih pripomb, se uvodni izjavi 22 in 23 začasne uredbe potrdita.

(50)

Ker v zvezi z izvozno ceno ni bilo pripomb, se uvodna izjava 24 začasne uredbe potrdi.

(51)

Prejete pripombe glede prilagoditve normalne vrednosti, ki so se dejansko nanašale na določitev same normalne vrednosti, so bile obravnavane v uvodnih izjavah od 20 do 48. Komisija ni prejela nadaljnjih pripomb. Sklepne ugotovitve v uvodnih izjavah od 25 do 26 začasne uredbe se torej potrdijo.

(52)

Ker ni bilo pripomb, se metodologija za izračun stopenj dampinga, določena v uvodnih izjavah 28 in 32 začasne uredbe, potrdi.

(53)

Ob upoštevanju popravka za računske napake, kot je opisano v uvodni izjavi 42, in spremenjene metodologije za določitev stopnje prilagoditve za raven trgovanja, kot je opisano v uvodni izjavi 24, so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(54)

Ker v zvezi z industrijo Unije in proizvodnjo Unije ni bilo pripomb, se uvodna izjava 34 začasne uredbe potrdi.

(55)

Ker v zvezi s potrošnjo Unije ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave od 35 do 37 začasne uredbe potrdijo.

(56)

Kot je že navedeno v uvodni izjavi 42, je bila računska napaka na seznamu prodaje Unije popravljena. Ta popravek je prav tako vplival na stopnje nelojalnega nižanja cen, ki so bile ustrezno spremenjene. Na stopnje nelojalnega nižanja cen je prav tako vplivala spremenjena stopnja prilagoditve za raven trgovanja, kar je ustrezno pojasnjeno v uvodni izjavi 24 zgoraj. Spremenjena tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen je znašala od 32 % do 54 %.

(57)

Po razkritju je industrija Unije trdila, da so zaradi prilagoditev cene industrije Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 44 začasne uredbe, stopnje nelojalnega nižanja cen, ki jih je ugotovila Komisija, prenizke glede na dejansko nelojalno nižanje cen. Toda te prilagoditve so ustrezne, saj so bile izvedene, da bi se cene industrije Unije privedle na raven, ki omogoča pošteno primerjavo s cenami kitajskega uvoza.

(58)

Ker ni bilo nobenih nadaljnjih pripomb v zvezi z uvozom iz zadevne države in z izjemo spremenjene stopnje nelojalnega nižanja cen, kakor je navedeno v uvodni izjavi 56 zgoraj, se sklepi iz uvodnih izjav od 38 do 44 začasne uredbe potrdijo.

(59)

Industrija Unije je nasprotovala izključitvi nekaterih stroškov R&R in trženja iz določitve gospodarskega položaja industrije Unije. Ker pa ni nasprotnih dokazov, Komisija trdi, da so ti stroški nastali v povezavi z zelo specifičnim in drugačnim izdelkom, ki ga je razvil pritožnik, in so izredne narave, zato se ne bi smeli upoštevati pri oceni gospodarskega položaja industrije Unije.

(60)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z razvojem kazalcev škode, se sklepi iz uvodnih izjav od 45 do 73 začasne uredbe potrdijo.

(61)

Po dokončnem razkritju je pritožnik predložil pripombe o nekaterih prilagoditvah cene industrije Unije franko tovarna, ki je bila uporabljena za izračun škode. Te pripombe, ki so se nanašale tudi na izračun normalne vrednosti, so obravnavane v uvodnih izjavah od 43 do 48. Komisija je uporabila enak pristop pri določanju referenčne vrednosti za izračun odprave škode.

(62)

Glede na navedeno se ugotovitve iz uvodnih izjav od 74 do 82 začasne uredbe, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, potrdijo.

(63)

Komisija ni prejela pripomb k začasnim ugotovitvam v zvezi z vzročno zvezo med dampingom in škodo. Zato se potrdi, da je dampinški uvoz iz LRK industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe in da ni drugih dejavnikov, ki bi lahko prekinili vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Zato se sklepi iz uvodnih izjav od 97 do 99 začasne uredbe potrdijo.

(64)

Pritožnik je nasprotoval uvodni izjavi 102 začasne uredbe, saj po njegovem mnenju ta pomeni, da se z dajatvami industriji Unije le delno zmanjša pritisk, kar je v nasprotju s temeljno uredbo.

(65)

Treba bi bilo poudariti, da uvedba dajatev izhaja iz uporabe določb osnovne uredbe. Izraz „delno zmanjšanje“ se nanaša le na cenovni pritisk, ki ga je povzročil dampinški uvoz, saj se pričakuje, da se bodo uvozne cene po uvedbi ukrepov povečale. Ne nanaša se na delno okrevanje od škode.

(66)

V zvezi z interesom industrije Unije niso bile predložene dodatne pripombe ali informacije. Zato se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 101 do 103 začasne uredbe, kakor so bile pojasnjene zgoraj, potrdijo.

(67)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z interesom nepovezanih uvoznikov in trgovcev, se uvodne izjave od 104 do 110 začasne uredbe potrdijo.

(68)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z interesom uporabnikov, se uvodne izjave od 111 do 117 začasne uredbe potrdijo.

(69)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z interesom Unije, se sklepi iz uvodnih izjav 118 in 119 začasne uredbe potrdijo.

(70)

Pritožnik je trdil, da ker stopnja odprave škode ni bila določena z dodanim ciljnim dobičkom, začasna dajatev ne bi bila dovolj za odpravo celotne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Zlasti je pritožnik nasprotoval pričakovanjem Komisije, da naj bi začasne ravni ukrepov omogočile industriji Unije pokriti svoje stroške in ustvariti razumen dobiček.

(71)

V zvezi s tem in kot je navedeno v uvodni izjavi 41, je industrija Unije po odbitku stroškov izredne narave, povezanih z razvojem zelo specifičnega in drugačnega izdelka, v obdobju preiskave kljub negativnim trendom, opaženim v obravnavanem obdobju, dosegla razumen dobiček. Zato Komisija ponavlja, da ni podlage, na kateri bi bilo mogoče dodati ciljni dobiček k že realiziranemu dobičku. Na tej podlagi se pričakuje, da bi dajatev, osnovana na nelojalnem nižanju cen, odpravila povzročeno škodo in preprečila nadaljnje poslabšanje položaja industrije Unije.

(72)

V podporo svoji trditvi je pritožnik primerjal trenutno preiskavo s protidampinško preiskavo o uvozu diciandiamida s poreklom iz LRK (3). Industrija Unije je trdila, da rešitev, sprejeta v navedeni preiskavi, v tem primeru ni ustrezna ter se zato ne bi smela uporabiti.

(73)

V preiskavi v zvezi z diciandiamidom so bili upoštevani trije pomembni vidiki za utemeljitev sprejetega pristopa: (i) ukrepi ne bi smeli nadomestiti dejavnikov, ki jih ni mogoče pripisati dampinškemu uvozu; (ii) topnja dampinga je bila izračunana z uporabo normalne vrednosti na podlagi podatkov industrije Unije; ter (iii) na svetu sta bila samo dva dobavitelja diciandiamida. Kar zadeva tretji dejavnik, je Komisija ugotovila, da obstaja tveganje, da bi lahko, če bi bile dajatve previsoke, industrija Unije monopolizirala trg Unije.

(74)

Zato je jasno, da so bile razmere, ki so obstajale v preiskavi v zvezi z diciandiamidom, zelo podobne trenutni preiskavi. V trenutni preiskavi je stopnja dampinga ponovno izračunana z uporabo normalne vrednosti na podlagi podatkov industrije Unije z nekaterimi objektivno potrebnimi prilagoditvami. Poleg tega je na svetovni ravni zelo malo dobaviteljev in obstaja nevarnost monopola, tudi če ukrepi ne bi bili izračunani na pošten in uravnotežen način.

(75)

Komisija zato meni, da je v trenutni preiskavi upravičen podoben pristop.

(76)

Ker ni bilo dodatnih pripomb glede stopnje odprave škode, se uvodne izjave od 121 do 124 začasne uredbe potrdijo.

(77)

Kot je opisano v uvodni izjavi 42, je bilo treba popraviti računsko napako v zvezi s seznamom prodaje Unije, ki je vplivala tudi na izračun škode. Poleg tega se je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 24, spremenjena podlaga za izračun prilagoditve za raven trgovanja štela za upravičeno. Rezultat popravkov so spremenjene dokončne stopnje škode:

(78)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba dokončne protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka uvesti na ravni stopnje škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru so bile po začasnem razkritju stopnje dajatev spremenjene, saj je bila popravljena računska napaka, ki je vplivala tako na stopnjo dampinga kot na stopnjo škode, spremenjena pa je bila tudi prilagoditev za raven trgovanja.

(79)

Na podlagi navedenega se naložijo naslednje stopnje dajatev:

(80)

Dajatev je še vedno fiksni znesek v EUR/kg neto mase, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 127 začasne uredbe, da se zagotovi dosledno izvajanje ukrepov s strani carinskih organov, čeprav se uredba ne nanaša več na Ace-K, ki ga vsebujejo pripravki in/ali zmesi.

(81)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoženi zadevni izdelek, ki ga proizvaja katera koli druga družba, katere ime ni posebej navedeno v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nobene individualne stopnje protidampinške dajatve.

(82)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (4). Vsebovati mora vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(83)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba posameznih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo posamezne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun, skladen z zahtevami iz člena 1(3). Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, se bo uporabila protidampinška dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(84)

Če bi to zahteval razvoj uvoza pripravkov in/ali zmesi, ki vsebujejo Ace-K, v Unijo, bo ocenjena potreba po hitrem ustreznem ukrepanju, vključno z začetkom preiskave v skladu s členom 13 osnovne uredbe.

(85)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, je treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(86)

Dva kitajska proizvajalca izvoznika sta ponudila cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. Eden od njiju je predložil spremenjeno ponudbo o zavezi po zaslišanju s Komisijo.

(87)

Komisija je ocenila ponudbe in opredelila številna tveganja, značilna za posamezne izdelke. Eno od tveganj se nanaša na morebitno napačno uvrstitev zadevnega izdelka. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so bili izdelki živilske kakovosti (za katere se zaračuna 6,5-odstotna carina) napačno razvrščeni kot izdelki farmacevtske kakovosti (za katere se zaračuna 0-odstotna carina). Eden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da tega ne izvaja. Čeprav je to morda res, opredeljeno tveganje ostaja. Isti kitajski proizvajalec izvoznik je predlagal, da lahko vse dokumente v zvezi s postopki carinjenja predloži Komisiji, če bodo zaveze sprejete. Spremljanje plačevanja carin za vsako od transakcij pa bi bilo nesorazmerno obremenjujoče.

(88)

Drugo tveganje, značilno za posamezne izdelke, izvira iz možnosti, da se zadevni izdelek preoblikuje in spremeni v pripravke in/ali zmesi v kombinaciji z drugimi elementi, kot sta voda in/ali druga sladila. Za to vrsto izdelka ni ukrepov. En kitajski proizvajalec izvoznik se je zavezal, da ne bo izvažal Ace-K v nobeni drugi obliki kakor v čisti obliki. Za takšen scenarij bi bilo potrebno spremljanje, ki bi bilo zelo obremenjujoče, če ne celo neizvedljivo.

(89)

Komisija je opredelila dodatna tveganja. Poleg zadevnega izdelka oba proizvajalca izvoznika proizvajata in prodajata druge izdelke (tj. različne aditive za živila) v Unijo, predvsem trgovcem. Med obdobjem preiskave je en proizvajalec izvoznik prodajal zadevni izdelek in druge izdelke istim trgovcem. Taka praksa povečuje tveganje za navzkrižno kompenzacijo in bi zahtevala spremljanje celotnega izvoza proizvajalcev izvoznikov. En kitajski proizvajalec izvoznik je navedel, da je pripravljen opustiti prodajo uporabnikom v Uniji ter prenehati prodajo drugih izdelkov (tj. izdelkov, ki niso zadevni izdelek) trgovcem v Uniji, ki kupujejo tudi Ace-K od tega kitajskega proizvajalca izvoznika. Poleg tega je isti kitajski proizvajalec izvoznik navedel, da je pripravljen omejiti svoj izvoz Ace-K izčrpnemu seznamu trgovcev s sedežem v Uniji in ustaviti prodajo Ace-K v Unijo prek trgovcev iz tretjih držav. Za kaj takega pa bi bilo prav tako potrebno precej obsežno spremljanje, ki se je Komisiji zdelo neizvedljivo.

(90)

Nazadnje, ker nobena od družb ni zahtevala TGO, Komisija ni mogla v celoti oceniti zanesljivost računovodskih izkazov, ki so med drugim ključnega pomena za vzpostavitev odnosa zaupanja, na katerih temeljijo zaveze.

(91)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da nobene od ponujenih zavez ni mogoče sprejeti.

(92)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in ravni škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, razen morebitnih dajatev, obračunanih na Ace-K s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki ga vsebujejo nekateri pripravki in/ali zmesi.

(93)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 –