25.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 79/23

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 26. junija 2014 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Tajvana („zadevni državi“) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 13. maja 2014 vložil Eurofer („pritožnik“) v imenu proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v Uniji, ki so se pritožili. Pritožnik predstavlja približno 50 % celotne proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je 14. avgusta 2014 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz LRK v Unijo in ločeno preiskavo. Obvestilo o začetku protisubvencijskega postopka je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(4)

Komisija je 15. decembra 2014 na podlagi zahtevka pritožnika, utemeljenega z zahtevanimi dokazi, sprejela Izvedbeno uredbo (EU) št. 1331/2014 (4) o obvezni registraciji uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz LRK in Tajvana, ki se uporablja od 17. decembra 2014.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter kitajske in tajvanske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju. O začetku preiskave je obvestila tudi proizvajalce v Združenih državah Amerike („ZDA“) in jih prav tako povabila k sodelovanju. Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) uporabiti ZDA v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe.

(6)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Pri tem je upoštevala obseg njihove proizvodnje. Vzorec je tako vključeval štiri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije predstavljajo 50 % obsega proizvodnje. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Pripomb ni bilo, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(9)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(10)

Zahtevane informacije je predložilo 31 nepovezanih uvoznikov, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec štirih nepovezanih uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(11)

Prejete so bile pripombe v zvezi z lastniško strukturo enega od izbranih uvoznikov. Zainteresirane strani so trdile, da eden od uvoznikov ne bi smel biti vključen v vzorec, ker je povezan s proizvajalcem Unije. Vendar v obdobju preiskave ta uvoznik ni bil povezan z nobenim proizvajalcem Unije, ampak se je z njim povezal šele pozneje. Poleg tega izraz „nepovezan uvoznik“ pomeni, da uvoznik ni povezan s proizvajalcem izvoznikom. Lahko pa je povezan s proizvajalcem Unije.

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Tajvanu pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavnike Tajvana v EU pozvala, naj navedejo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopijo v stik z njimi.

(13)

Zahtevane informacije je zagotovilo devet domnevnih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov (od katerih so trije povezani) na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri reprezentativnega vzorca. Pripomb ni bilo.

(14)

Preiskava je pokazala, da dve vzorčeni družbi in dve sodelujoči družbi, ki nista bili izbrani v vzorec, ne ustrezajo opredelitvi proizvajalca izvoznika, saj delujejo samo kot storitveni center in zadevni izdelek uporabljajo kot proizvodni vložek. Ugotovljeno je bilo, da te družbe nimajo obrata za vroče ali hladno valjanje in da je njihova dodana vrednost manjša od stroškov njihovega vložka. Dejansko kupujejo in prodajajo različne vrste zadevnega izdelka (glej uvodne izjave 26 do 28).

(15)

Vendar je ena od teh družb povezana z enim od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Zato je bila v preiskavi obravnavana kot del navedene skupine družb. Vzorec, ki je ostal po izključitvi družbe, ki ni izpolnjevala opredelitve proizvajalca izvoznika, predstavlja vsaj približno 48 % celotnega obsega izvoza iz Tajvana v Unijo in približno 80 % domače prodaje v Tajvanu. Zato je bil vzorec še vedno reprezentativen.

(16)

Drugih treh družb Komisija ni upoštevala pri izračunu posamezne stopnje dampinga in stopnje odprave škode. Zato zanje stopnja dajatve ni bila določena.

(17)

En proizvajalec izvoznik v Tajvanu je zahteval individualno preiskavo iz člena 17(3) osnovne uredbe, ki mu je bila odobrena.

(18)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je organe LRK pozvala, naj navedejo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopijo v stik z njimi.

(19)

Zahtevane informacije je zagotovilo osem proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec štirih družb, ki so del dveh skupin, na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(20)

Komisija je za namene člena 2(7)(b) osnovne uredbe poslala obrazce zahtevkov za TGO vsem sodelujočim proizvajalcem izvoznikom v LRK, ki so bili izbrani v vzorec, in nevzorčenim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, ki so želeli zaprositi za individualno preiskavo iz člena 17(3) osnovne uredbe, znanemu združenju proizvajalcev izvoznikov in organom LRK. Nobeden od proizvajalcev izvoznikov ni zahteval TGO.

(21)

Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim kitajskim in tajvanskim proizvajalcem izvoznikom, proizvajalcem izvoznikom, ki so želeli zahtevati individualno preiskavo, proizvajalcem v dveh možnih primerljivih državah ter vzorčenim proizvajalcem Unije, vzorčenim nepovezanim uvoznikom in uporabnikom, ki so se javili.

(22)

Odgovore nanje je prejela od štirih vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, štirih vzorčenih tajvanskih proizvajalcev izvoznikov (vključno z dvema, za katera se je izkazalo, da nista proizvajalca izvoznika), enega tajvanskega proizvajalca izvoznika, ki je zahteval individualno preiskavo, dveh proizvajalcev v ZDA (primerljiva država), štirih vzorčenih proizvajalcev Unije, štirih vzorčenih nepovezanih uvoznikov in šestih uporabnikov.

(23)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski iz člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalci Unije

Povezan storitveni center družbe Acciai Speciali Terni S.P.A.:

Pritožnik

Proizvajalci izvozniki v Tajvanu

Proizvajalci izvozniki v LRK

Povezani uvoznik v Uniji

(24)

Proizvajalci izvozniki, združenja in uvozniki so bili zaslišani pred Komisijo in pred pooblaščencem za zaslišanje.

(25)

Preiskava dampinga in škode je potekala od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013 („obdobje preiskave“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno škode, je potekalo od 1. januarja 2010 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(26)

Zadevni izdelek so ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla, hladno valjani, brez nadaljnje obdelave, s poreklom iz LRK in Tajvana, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7219 31 00, 7219 32 10, 7219 32 90, 7219 33 10, 7219 33 90, 7219 34 10, 7219 34 90, 7219 35 10, 7219 35 90, 7220 20 21, 7220 20 29, 7220 20 41, 7220 20 49, 7220 20 81 in 7220 20 89 („zadevni izdelek“).

(27)

Hladno valjani ploščati izdelki iz nerjavnega jekla se uporabljajo v različne namene, na primer pri proizvodnji gospodinjskih aparatov (na primer notranjosti pralnih strojev in pomivalnih strojev), varjenih cevi in medicinskih pripomočkov ter v živilskopredelovalni in avtomobilski industriji.

(28)

Preiskava je pokazala, da imajo različne vrste zadevnega izdelka enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo v enake namene.

(29)

Hladno valjani ploščati izdelki iz nerjavnega jekla, ki jih industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, ter hladno valjani ploščati izdelki iz nerjavnega jekla, ki se proizvajajo in prodajajo v zadevnih državah ter primerljivi državi, imajo v bistvu enake fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enako osnovno uporabo kot hladno valjani ploščati izdelki iz nerjavnega jekla, proizvedeni v zadevnih državah in prodani za izvoz v Unijo. Zato se ti izdelki obravnavajo kot enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(30)

Zainteresirane strani so trdile, da bi bilo treba nekatere vrste izdelkov (vključno s tankimi in natančnimi trakovi) izključiti iz obsega preiskave, saj proizvajalci Unije ne morejo v celoti oskrbeti teh tržnih segmentov. Vendar je industrija Unije dokazala, da lahko te tržne segmente oskrbi v celoti.

(31)

V zvezi z natančnimi trakovi so te strani trdile tudi, da se je Generalni direktorat Evropske komisije za konkurenco v svoji analizi zadeve o združitvi Outokumpu/INOXUM odločil, da bo to vrsto izdelka izključil z ustreznega trga proizvodov (5). Opredelitev trga v zadevi o združitvi je osredotočena na zamenljivost pri povpraševanju in ponudbi. V primeru protidampinga je trg opredeljen na podlagi fizičnih lastnosti izdelka v preiskavi. Zato se v takem primeru vrste izdelkov lahko razlikujejo po nekaterih parametrih (širini, toleranci, mehanskih lastnostih). Poleg tega je bila ta vrsta izdelka že od začetka vključena v preiskavo, saj je bil v okviru ugotavljanja reprezentativnosti vzpostavljen stik s proizvajalci natančnih trakov v Uniji.

(32)

Zato je Komisija zahtevek zavrnila in ni spremenila obsega izdelka v preiskavi.

(33)

Komisija na podlagi člena 2(7)(b) osnovne uredbe določi normalno vrednost v skladu s členom 2(1) do (6) navedene uredbe za proizvajalce izvoznike v LRK, ki so trdili in dokazali, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) navedene uredbe in bi se jim zato TGO lahko odobrila.

(34)

Komisija je pri ugotavljanju, ali so merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe izpolnjena, potrebne informacije zbrala tako, da je proizvajalce izvoznike pozvala, naj izpolnijo obrazec zahtevka za TGO. Nihče od njih ni zahteval TGO.

(35)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se je normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določila na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. V ta namen je bilo treba izbrati primerljivo državo.

(36)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava kot primerno primerljivo državo uporabiti ZDA, in jih pozvala, naj predložijo pripombe.

(37)

Komisija je stopila v stik s številnimi možnimi primerljivimi državami (Indijo, Južno Afriko, Južno Korejo, Tajvanom in ZDA) in na podlagi prejetih informacij 32 znanih proizvajalcev podobnih izdelkov v Južni Afriki, Južni Koreji in ZDA pozvala, naj zagotovijo informacije. Ker od proizvajalcev v Indiji ni prejela nobene informacije, se Indija ni mogla upoštevati kot možna primerljiva država. Tajvan sodeluje v isti preiskavi, zato so bile informacije, ki so jih zagotovili proizvajalci v preiskavi, upoštevane.

(38)

V ZDA sta na vprašalnik za proizvajalce iz primerljive države odgovorila samo dva proizvajalca. Zato je morala Komisija izbirati med ZDA in Tajvanom.

(39)

V ZDA so vsaj štirje veliki proizvajalci podobnih izdelkov (vsi so vertikalno integrirani razen enega), pri čemer sta celotna proizvodnja in potrošnja primerljivi s tistima v LRK. V Tajvanu je poleg večje vertikalno integrirane skupine proizvajalcev, ki usmerja trg, tudi nekaj manjših neintegriranih proizvajalcev. Proizvodni proces v ZDA je podoben proizvodnemu procesu v Tajvanu in proizvodnemu procesu vsaj nekaterih proizvajalcev izvoznikov v LRK. Surovine, ki se uporabljajo v ZDA in v Tajvanu, so večinoma enake. V ZDA veljajo protidampinške dajatve za Japonsko, Južno Korejo in Tajvan, v Tajvanu pa za LRK in Južno Korejo. Kljub temu je uvoz podobnega izdelka v ZDA in Tajvan znaten, saj je v obdobju preiskave predstavljal približno 17 % skupne potrošnje ZDA in 37 % skupne potrošnje Tajvana. Večje države izvoznice v ZDA so Mehika, LRK, Tajvan, Francija, Finska, Japonska in Nemčija, v Tajvan pa LRK, Južna Koreja, Japonska, Finska in Vietnam.

(40)

Glede na te okoliščine se ZDA štejejo za primernejšo primerljivo državo iz dveh ključnih razlogov:

(41)

Zainteresirane strani so nasprotovale uporabi ZDA kot primerljive države večinoma zaradi domnevno drugačnega proizvodnega procesa in različnih vrst surovin, ki jih uporabljajo v proizvodnji. Zato so trdile, da je Tajvan, ki je prav tako v preiskavi, primernejša primerljiva država kot ZDA.

(42)

Komisija je v tej fazi sklenila, da so ZDA ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(43)

Informacije, prejete od sodelujočih proizvajalcev v primerljivi državi, so se po členu 2(7)(a) osnovne uredbe uporabile kot podlaga za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena.

(44)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celoten obseg domače prodaje dveh sodelujočih proizvajalcev v primerljivi državi reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka vsakega vzorčenega kitajskega proizvajalca izvoznika neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za oba sodelujoča proizvajalca ugotovljeno, da je bil njun celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu primerljive države reprezentativen.

(45)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike naknadno ugotovila, katere vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo.

(46)

Nato je Komisija v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(47)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(48)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave. Komisija je upoštevala vse transakcije, sporočene kot domača prodaja, saj ni bilo nobenega razloga, na podlagi katerega bi bilo mogoče dvomiti, da so bile za domačo potrošnjo.

(49)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(50)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so za izvoz v Unijo prodajali neposredno neodvisnim strankam, en proizvajalec izvoznik pa je prodajal prek povezane družbe uvoznice.

(51)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek za izvoz prodajali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi plačanih ali plačljivih cen za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Unijo.

(52)

Če je proizvajalec izvoznik zadevni izdelek za izvoz v Unijo prodajal prek povezane družbe uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški („PSA-stroški“), ter za nastali dobiček.

(53)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(54)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške pakiranja, kreditov, bančne stroške in stroške provizij.

(55)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za vzorčene proizvajalce izvoznike tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države (glej uvodne izjave 43 do 49) primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(56)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine („CIF“) meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Preglednica 1

Stopnje dampinga, LRK

(57)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila ta stopnja določena na podlagi tehtanega povprečja stopenj dampinga, ugotovljenega za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(58)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, je tako 30,0 %.

(59)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe stopnjo dampinga za vse druge proizvajalce izvoznike v zadevni državi določila na podlagi razpoložljivih dejstev. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, ki je izražen kot delež celotnega obsega izvoza, kot je zabeležen v statističnih podatkih Eurostata o uvozu, iz zadevne države v Unijo.

(60)

Stopnja sodelovanja se je štela za visoko in Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(61)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Preglednica 2

Stopnje dampinga, LRK

(62)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Komisija za preiskovane proizvajalce izvoznike šteje proizvajalce izvoznike, ki so bili izbrani v vzorec, in proizvajalca izvoznika, ki mu je bila odobrena individualna preiskava. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(63)

Komisija je ugotovila, da je domača prodaja, o kateri so poročali preiskovani proizvajalci izvozniki, vključevala znatne količine podobnega izdelka, prodanega distributerjem za nadaljnji izvoz. Izračun na podlagi podatkov o proizvodnji, ki so jih zagotovile sodelujoče družbe, ter statističnih podatkov o uvozu in izvozu podobnih izdelkov v Tajvanu je potrdil, da je domača prodaja, o kateri so poročali sodelujoči proizvajalci izvozniki, vključevala približno 50 % posrednega izvoza, ki ni bil za domačo potrošnjo.

(64)

Komisija je ugotovila tudi, da na domačem trgu v Tajvanu obstaja sistem popustov. Eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je pojasnil, da je bil ta sistem ustvarjen za spodbudo lokalnim storitvenim centrom (distributerjem), ki so svoje izdelke iz nerjavnega jekla izvažali. Ker so vsi distributerji mesečno obveščeni o cenah, vključno s popusti, ki jih glavna proizvajalca določita na domačem trgu, četudi drugi proizvajalci svojim strankam ne nudijo popusta, je na določanje cen blaga za domači trg in blaga za izvoz močno vplival tajvanski sistem oblikovanja cen.

(65)

Glede na ugotovitve v okviru preveritev na kraju samem se je od treh proizvajalcev izvoznikov zahtevalo, da ponovno proučijo prodajo na domačem trgu v Tajvanu, o kateri so poročali, in izvzamejo vso prodajo, ki ni bila za domačo potrošnjo. Vendar so ti potrdili samo, da niso bili seznanjeni s končnim namembnim krajem podobnega izdelka, ki ga prodajajo svojim strankam.

(66)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 63 in da bi Komisija zagotovila, da je normalna vrednost temeljila na cenah, določenih samo za domačo potrošnjo, je pri izračunu začasne stopnje dampinga uporabila konservativen pristop in upoštevala evidentirano prodajo končnim uporabnikom v Tajvanu. Komisija je za končnega uporabnika štela vsak subjekt, ki je nadalje preoblikoval podobni izdelek v drug izdelek, ki ni bil več podobni izdelek. Prodaja distributerjem ali trgovcem je bila izključena iz domače prodaje, ker je Komisija med preiskavo ugotovila, da je eden od glavnih distributerjev v Tajvanu, ki je od svojih dobaviteljev kupil velik obseg podobnega izdelka, sporočenega kot domača prodaja, izvozil večino obsega nakupa.

(67)

Na podlagi tega je bilo za vse preiskovane proizvajalce izvoznike ugotovljeno, da je bil njihov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(68)

Komisija je za preiskovane proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo.

(69)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali so bile vrste izdelkov, ki so jih prodajali preiskovani proizvajalci izvozniki na njihovem domačem trgu, v primerjavi z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo, reprezentativni. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka v Unijo.

(70)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(71)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(72)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(73)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(74)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo za nekatere vrste izdelkov nekaj domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje. Zato je bila normalna vrednost, kadar so bili pogoji iz uvodne izjave 71 izpolnjeni, izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave, kadar ti pogoji niso bili izpolnjeni, pa kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje. Ker prodaje podobnega izdelka ni bilo ali je ni bilo dovolj oziroma kadar v običajnem poteku trgovine prodaja ni bila ugotovljena, je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(75)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka preiskovanih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(76)

Za enega preiskovanega proizvajalca izvoznika so se stroški proizvodnje prilagodili. Ker je znatno količino vložkov, uporabljenih pri proizvodnji podobnega izdelka, zagotovil povezani dobavitelj, je Komisija stroške nakupa teh vložkov nadomestila s stroški, ki jih je imel preiskovani proizvajalec izvoznik pri njihovi proizvodnji.

(77)

Komisija je za istega proizvajalca izvoznika ugotovila tudi, da je bila prilagoditev za vrednost odpadkov šteta dvakrat, ker se je količina vložkov, pretvorjenih v končne izdelke, upoštevala brez odpadkov. Komisija je zato zavrnila odštetje vrednosti odpadkov od stroška proizvodnje končnega izdelka.

(78)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bili prodani v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSA-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovine. Za vrste izdelkov, ki sploh niso bili prodani na domačem trgu, ali kadar je bilo ugotovljeno, da v običajnem poteku trgovine prodaje ni bilo, sta bila dodana tehtano povprečje PSA-stroškov in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovine.

(79)

Preiskovani proizvajalci izvozniki so zadevni izdelek za izvoz prodali neposredno neodvisnim strankam v Uniji ali prek neodvisnih distributerjev v Tajvanu. Zato je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozna cena določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(80)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno preiskovanih proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna.

(81)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške pakiranja, kreditov, bančne stroške in stroške provizij.

(82)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki niso uporabljali menjalnih tečajev iz protidampinških vprašalnikov, ki so jim bili poslani pred preveritvenimi obiski. Komisija je zato na podlagi tečajev iz vprašalnikov ponovno izračunala vrednosti transakcij.

(83)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za preiskovane proizvajalce izvoznike, vključno z dvema povezanima vzorčenima družbama in eno, ki ji je bila odobrena individualna preiskava, tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(84)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Preglednica 3

Stopnje dampinga, Tajvan

(85)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila ta stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(86)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, je tako 10,9 %.

(87)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe stopnjo dampinga za vse druge družbe v zadevni državi določila na podlagi razpoložljivih dejstev. V ta namen je določila raven sodelovanja. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih družb v Unijo, ki je izražen kot delež celotnega obsega izvoza, kot je zabeležen v statističnih podatkih Eurostata o uvozu, iz zadevne države v Unijo.

(88)

Stopnja sodelovanja se je štela za visoko in Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(89)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Preglednica 4

Stopnje dampinga, Tajvan

(90)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave proizvajalo devet znanih proizvajalcev Unije. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(91)

Celotna proizvodnja v Uniji je bila v obdobju preiskave določena na več kot 3 milijone ton. Komisija je ta podatek dobila na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so informacije, ki so jih zbrali vzorčeni proizvajalci, in podatki iz pritožbe za druge proizvajalce Unije. Največji proizvajalec v Uniji ni sodeloval in ni nasprotoval pritožbi. V preiskavi je sodelovalo šest proizvajalcev Unije, ki so predstavljali približno 55 % prodaje in proizvodnje v Uniji. Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, so bili v vzorec izbrani štirje proizvajalci Unije, ki so predstavljali približno 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(92)

Zainteresirane strani so trdile, da bi bilo treba enega proizvajalca Unije izključiti iz opredelitve industrije Unije, ker je uvozil znatne količine zadevnega izdelka. Vendar je uvoz proizvajalca Unije iz zadevnih držav predstavljal manj kot 5 % celotnega uvoza zadevnega izdelka in manj kot 2 % njegovega obsega prodaje v Uniji. Zato se v tej fazi vztraja, da je ta proizvajalec Unije sodil v industrijo Unije.

(93)

Zainteresirane strani so trdile, da vzorec ni reprezentativen, če vanj ni vključen največji proizvajalec Unije. Kot je bilo že navedeno, vzorčeni štirje proizvajalci Unije predstavljajo približno 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Zato je Komisija sklenila, da je vzorec reprezentativen. V vsakem primeru se največji proizvajalec ni javil.

(94)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi podatkov o obsegu prodaje proizvodnje industrije Unije, ki so jih zbrali vzorčeni proizvajalci, podatkov iz pritožbe za druge proizvajalce Unije in podatkov o obsegu uvoza na trgu Unije, pridobljenih iz statističnih podatkov Eurostata.

(95)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Potrošnja Unije

(96)

Potrošnja Unije se je v celotnem zadevnem obdobju nenehno večala in se povečala za 4 %.

(97)

Komisija je v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe proučila, ali je treba uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav oceniti kumulativno.

(98)

Stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz LRK in Tajvana, je bila višja od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Obseg uvoza iz posamezne zadevne države ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. V obdobju preiskave je bil tržni delež Tajvana 5,1 %, tržni delež LRK pa 4,3 %.

(99)

Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz LRK in Tajvana ter podobnim izdelkom so bili podobni. Zlasti so uvoženi izdelki konkurirali med seboj in s podobnim izdelkom, proizvedenim v Uniji, ker vsi izdelki izpolnjujejo enake svetovne standarde in so zato izmenljivi. Poleg tega se prodajajo po enakih prodajnih poteh in podobnim kategorijam strank.

(100)

Tajvansko združenje za jeklarstvo in železarstvo (Taiwan Steel & Iron Industries Association, „TSIIA“) je dejalo, da Komisija učinkov dampinškega uvoza iz LRK in Tajvana ne bi smela oceniti kumulativno. Trdilo je, da četudi se hladno valjani ploščati izdelki iz nerjavnega jekla po osnovni uredbi štejejo za podobne, tajvanska prodaja na trgu Unije ne poteka pod enakimi konkurenčnimi pogoji kot kitajski uvoz. Ti izdelki naj bi se večinoma razlikovali po vrsti in kakovosti, pri čemer so tajvanski višje kakovosti.

(101)

Trditev v zvezi z različnimi vrstami se nanaša samo na posebne izdelke, ki predstavljajo manj kot 1 % uvoza. Ker vsi izdelki (iz EU, kitajski in tajvanski) izpolnjujejo enake svetovne standarde in ni bilo vloženih zahtevkov glede ocene razlik med fizikalnimi lastnostmi podobnega izdelka, proizvedenega v Uniji, in uvoženih izdelkov, je ta trditev neutemeljena. Zato je bila zavrnjena.

(102)

Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz LRK in Tajvana pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(103)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi statističnih podatkov Eurostata o obsegu uvoza. Tržni delež uvoza je bil določen na isti podlagi.

(104)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg uvoza in tržni delež

(105)

Kumuliran uvoz iz zadevnih držav se je med letom 2010 in obdobjem preiskave povečal za 70 %, in sicer s 184 140 ton na 312 517 ton. Uvoz se je v obravnavanem obdobju enakomerno večal, razen v letu 2012, ko je bil obseg uvoza večji kot v letu 2010, vendar pod ravnjo v letu 2011.

(106)

Kumulativni tržni delež se je v obravnavanem obdobju povečal za 63 %, in sicer s 5,8 % na 9,5 %. Podobno kot obseg uvoza se je v obravnavanem obdobju enakomerno večal tudi tržni delež, razen v letu 2012.

(107)

Komisija je določila cene uvoza na podlagi statističnih podatkov Eurostata o vrednosti in obsegu uvoza. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo določeno na podlagi odgovorov na vprašalnik, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, vzorčeni proizvajalci izvozniki in proizvajalec izvoznik, ki mu je bila odobrena individualna preiskava iz uvodne izjave 17.

(108)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Uvozne cene

(109)

Uvozne cene LRK in Tajvana so se med letoma 2010 in 2011 najprej zvišale za 6 odstotnih točk. Nato so se znižale za 19 odstotnih točk, skupaj pa za 13 %. Uvozne cene LRK in Tajvana so se gibale podobno, razen v letu 2012, ko so bile za LRK še vedno primerljivo visoke, za Tajvan pa že primerljivo nizke. Med letom 2012 in obdobjem preiskave so se cene v obeh državah nadalje znižale.

(110)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(111)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku popustov, provizij in stroškov dobave. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevnih držav na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 9,6 % in 11,3 %.

(112)

Preiskava je pokazala, da proizvajalci izvozniki skoraj izključno prodajajo neodvisnim distributerjem ali storitvenim centrom za jeklarstvo, medtem ko je industrija Unije prodajala distributerjem, storitvenim centrom za jeklarstvo in končnim uporabnikom. Vendar v skladu s preiskavo naj ta razlika trgovinske ravni ne bi vplivala na cene. Nasprotno so neodvisni distributerji in storitveni centri za jeklarstvo trdili, da od proizvajalcev Unije ne dobijo ugodnejših prodajnih pogojev kot uporabniki.

(113)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(114)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Vzorčeni so bili štirje proizvajalci.

(115)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov, ki jih je prejela od vzorčenih proizvajalcev, in podatkov iz pritožbe za druge proizvajalce Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta za gospodarski položaj industrije Unije reprezentativna.

(116)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(117)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(118)

Zainteresirane strani so trdile, da bi se morali podatki vzorčenih proizvajalcev Unije pri oceni škode uporabljati dosledno, namesto da se kazalniki delijo na makro- in mikroekonomske kazalnike. Dejale so, da je pritožnik manipuliral z ločeno analizo makro- in mikroekonomskih kazalnikov, saj je lahko vplival na zbiranje podatkov na makroekonomski ravni, odločitev o tem, ali je bil posamezen kazalnik makroekonomski ali mikroekonomski, pa je temeljila na razpoložljivosti informacij.

(119)

Komisija je makroekonomske kazalnike določila in analizirala, kot so bili ugotovljeni na ravni Unije in ne zgolj na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Glede makroekonomskih kazalnikov se meni, da celoviti podatki celotne industrije Unije, ki vključujejo tudi podatke vzorčenih družb, bolje izražajo položaj v obravnavanem obdobju kot podatki le o delu industrije.

(120)

Podatki, ki jih je pritožnik zagotovil za oceno makroekonomskih kazalnikov, so se šteli za točne in zanesljive. Veljavnost podatkov se je preverila glede na informacije, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. Zaradi argumentiranja bi analiza škode, v kateri bi se dosledno uporabili samo podatki, ki so jih zagotovili vzorčeni proizvajalci Unije, pokazala bolj negativno sliko makroekonomskih kazalnikov. Ni bilo podlage, na kateri bi bilo mogoče ugotoviti, da je pritožnik namenoma zadržal informacije, da bi manipuliral z analizo škode. Zato ni razloga, da se informacije o makroekonomskih kazalnikih, ki jih je zagotovil pritožnik, ne bi upoštevale. Prav tako ni mogoče sprejeti trditve, da bi bilo treba analizo vseh kazalnikov škode omejiti samo na informacije, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije.

(121)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost (na ravni hladnega valjanja) in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(122)

Obseg proizvodnje je bil med letoma 2010 in 2012 stabilen. Med letom 2012 in obdobjem preiskave se je kljub stabilnemu povpraševanju znatno zmanjšal za 6 odstotnih točk, skupaj pa za 5 %.

(123)

Hkrati se je proizvodna zmogljivost v obravnavanem obdobju zmerno povečala za 4 %. To majhno povečanje proizvodne zmogljivosti bi se lahko pripisalo boljšemu izkoristku strojev zaradi programov učinkovitosti, ki jih izvaja industrija Unije.

(124)

Posledično se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %. Znano je, da na dolgi rok 100-odstotna izkoriščenost zmogljivosti v industriji hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla ni uresničljiva in trajnostna. Vendar je izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obravnavanem obdobju precej nižja od več kot 90-odstotne izkoriščenosti zmogljivosti, ki se šteje za uresničljivo v okviru dolgoročno trajnostne ravni proizvodnje. Ker je razlika med proizvodno zmogljivostjo in trajnostno dolgoročno ravnjo proizvodnje majhna, to ni moglo vplivati na trend zmanjševanja, ki ga je pokazala industrija Unije.

(125)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 9

Obseg prodaje in tržni delež

(126)

Obseg prodaje industrije Unije je bil v celotnem obravnavanem obdobju stabilen, nekoliko večji pa je bil le v letu 2012.

(127)

Ker se je potrošnja Unije v celotnem obravnavanem obdobju povečevala, kot je navedeno v uvodni izjavi 96, je dokaj stabilen obseg prodaje vodil v 5-odstotno zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju. Podobno kot pri obsegu prodaje je bila tudi pri tržnem deležu slika za leto 2012 bolj pozitivna.

(128)

Kot je opisano zgoraj, je bil v celotnem obravnavanem obdobju obseg prodaje industrije Unije na rastočem trgu dokaj stabilen. Hkrati se je znatno povečal uvoz iz zadevnih držav. Posledično je rast trga za približno 140 000 ton v celotnem obravnavanem obdobju skoraj izključno koristila uvozu iz zadevnih držav, katerega obseg se je v istem obdobju povečal za približno 128 000 ton. Zato industrija Unije od te rasti nikakor ni mogla imeti koristi.

(129)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Zaposlenost in produktivnost

(130)

Število zaposlenih v industriji Unije se je v letu 2011 zmanjšalo za 2 odstotni točki, v letu 2012 za nadaljnje 4 odstotne točke in v obdobju preiskave še za 5 odstotnih točk, kar je jasno kazalo padajoči trend. Racionalizacija števila zaposlenih bi se lahko pripisala različnim načrtom „učinkovitosti“, ki jih izvajajo proizvajalci Unije, in zmanjšanju obsega proizvodnje.

(131)

Industrija hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla se na splošno šteje za kapitalsko intenzivno industrijo. Vendar je obseg zaposlenosti, ki ga zagotavlja industrija Unije, znaten. Poleg tega so stroški dela drugi najpomembnejši stroškovni dejavnik za surovinami in v povprečju predstavljajo približno 10–15 % vseh stroškov. Zato je zaposlenost pomemben kazalnik škode za to industrijo.

(132)

Produktivnost industrije Unije se je v letu 2011 nekoliko zmanjšala, in sicer za 3 odstotne točke, v letu 2012 se je povečala za 10 odstotnih točk, v obdobju preiskave pa zmanjšala za 1 odstotno točko. Skupno se je v obravnavanem obdobju kljub čedalje manjšemu številu zaposlenih povečala za 6 odstotnih točk, in sicer z 242 ton na zaposlenega na 257 ton na zaposlenega, kar je kazalo na večjo učinkovitost.

(133)

Vse stopnje dampinga so bile znatno nad stopnjo de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav je znatno vplivala na industrijo Unije.

(134)

To je druga protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Uvoz enakega proizvoda s poreklom iz LRK, Južne Koreje in Tajvana je že bil preiskovan v obdobju 2008–2009 (6). Čeprav po tej preiskavi protidampinški ukrepi niso bili uvedeni, je bil že takrat začasno ugotovljen obstoj dampinga (7).

(135)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 11

Prodajne cene v Uniji

(136)

Prodajna cena vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke se je v obravnavanem obdobju znižala za 11 %. Cene v letu 2011 so se zvišale za 6 % in nato do konca obravnavanega obdobja znižale za 17 odstotnih točk.

(137)

Stroški proizvodnje na enoto so za celotno proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla (vključno z blagom, ki se je sčasoma izvozilo) v glavnem sledili trendu prodajnih cen in se v celotnem obravnavanem obdobju znižali za 14 %. Vendar prodajne cene in stroški proizvodnje na enoto zaradi časovne razlike med proizvodnjo in prodajo niso neposredno primerljivi. Ker je povprečna raven zalog industrije Unije predstavljala približno 15 % prihodkov od prodaje, je v povprečju med proizvodnjo in prodajo skoraj dvomesečni časovni zamik.

(138)

Na splošno so proizvodni stroški in prodajne cene odvisni od gibanja stroškov surovin, večinoma kroma in niklja. Cene, ki jih določa industrija Unije, temeljijo na tako imenovanem mehanizmu „dodatne dajatve na zlitine“. Ta določa, da so cene sestavljene iz fiksne „osnovne cene“ in „dodatne dajatve na zlitine“, ki nihajo glede na kemično sestavo vrste jekla in kotiranja zlitin na londonski borzi kovin („LME“). Zato so cene vezane na vrsto jekla in stroške ustreznih surovin.

(139)

Zainteresirane strani so predlagale, da se trend prodajnih cen industrije Unije analizira brez upoštevanja „dodatne dajatve na zlitine“. Ker industrija Unije ne vpliva na ceno niklja, so zainteresirane strani trdile, da bi morala Komisija upoštevati samo „osnovno ceno“.

(140)

Skupna cena je sestavljena iz osnovne cene in dodatne dajatve na zlitine, pri čemer so stranke običajno seznanjene s to razdelitvijo. Vendar je preiskava pokazala, da v obdobju preiskave ta dva elementa cene običajno nista bila navedena ločeno na računu. V takih primerih ta elementa v trgovinskih dokumentih, ki so po datumu starejši od računa, kot je naročilo ali potrditev naročila, običajno nista navedena ločeno.

(141)

Zato je bilo gibanje osnovne cene analizirano na podlagi javno dostopnih informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani. Ta informacija vsebuje podrobno razčlembo skupne cene, ki se za osnovne izdelke vrste 304 (8) v Nemčiji (9) vračunajo v osnovno ceno in dodatno dajatev na zlitine. Medtem ko je dodatna dajatev na zlitine nihala v skladu z gibanjem stroškov surovin, se je osnovna cena v celotnem obravnavanem obdobju nenehno nižala in se znižala za približno 20 %, in sicer s približno 1 200 EUR/tono v letu 2010 na 1 000 EUR/tono v obdobju preiskave. Čeprav stopnja znižanja morda ni nujno reprezentativna za vse izdelke in vse proizvajalce Unije, obseg zmanjšanja podpira ugotovitev, da sta raven dodatne dajatve na zlitine in raven osnovne cene sledila padajočemu trendu.

(142)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(143)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v celotnem obravnavanem obdobju višali in se med letom 2010 in obdobjem preiskave skupno zvišali za 8 %.

(144)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 13

Zaloge

(145)

Obseg zalog je bil med letoma 2010 in 2011 dokaj stabilen, nato se je leta 2012 zmanjšal za 13 odstotnih točk in se v obravnavanem obdobju nekoliko povečal, in sicer za 7 odstotnih točk. Na splošno se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 7 %. Ker je proizvodnja večinoma po naročilu, zaloge v tej industriji niso pomemben kazalnik.

(146)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 14

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(147)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev je bila v celotnem obravnavanem obdobju negativna – med letoma 2010 in 2012 se je zmanjšala za 1,5 odstotne točke, v obdobju preiskave pa se je nekoliko povečala, in sicer za 0,5 odstotne točke na – 1,6 %. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 141, je bila negativna dobičkonosnost večinoma posledica neprekinjenega zniževanja osnovne cene in ne nihanja cen surovin, kot je nikelj.

(148)

Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok je bil v treh od štirih obravnavanih let negativen – v letu 2011 se je povečal in se nato začel spet zmanjševati. Začasno izboljšanje v letu 2011 je bilo predvsem posledica zmanjšanja zalog polizdelkov.

(149)

Naložbe so pokazale trend zmanjševanja – v letu 2011 so se zmanjšale za 9 %, v letu 2012 za nadaljnjih 6 % in v obdobju preiskave še za 2 %. V obravnavanem obdobju so se skupno zmanjšale za 17 odstotnih točk.

(150)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V vseh obravnavanih letih je bila negativna. V letu 2011 se je zmanjšala za 146 % v letu 2012 za nadaljnjih 124 % in v obdobju preiskave dosegla – 3,1 %.

(151)

To je negativno vplivalo na vse štiri vzorčene proizvajalce pri zbiranju kapitala, saj jim banke zaradi negativnih številk o dobičkonosnosti financiranja niso odobrile. Zato so morali uporabiti sredstva, ki so jih zagotovile druge družbe v skupini.

(152)

Večina kazalnikov škode industrije Unije je v obravnavanem obdobju pokazala negativen trend. Obseg proizvodnje se je zmanjšal za 5 %, kar je vodilo v 8-odstotno zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti. Stabilen obseg prodaje na rastočem trgu je vodil v 5-odstotno zmanjšanje tržnega deleža. Zaposlenost se je zmanjšala za 11 %, stroški dela pa so se zvišali za 8 %. Naložbe so se zmanjšale za 17 %, medtem ko je bila donosnost naložb v celotnem obravnavanem obdobju negativna in je kazala trend poslabšanja.

(153)

Edina dejavnika škode, ki sta jasno pokazala nekoliko bolj pozitiven trend, sta proizvodna zmogljivost in produktivnost. Vsekakor je to povečanje proizvodne zmogljivosti skladno s povečanjem potrošnje v obravnavanem obdobju. Produktivnost se je večala zaradi zmanjšanja števila zaposlenih.

(154)

V letu 2011 oziroma 2012 je bilo gibanje nekaterih dejavnikov škode, kot so tržni delež, prodajne cene in stroški proizvodnje, začasno bolj pozitivno kot v predhodnem letu in se je nato ponovno zmanjšalo. Dobičkonosnost je bila negativna v vseh štirih letih, denarni tok pa v treh od štirih let.

(155)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(156)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvoz industrije Unije, stroški energije, presežna zmogljivost in konkurenca znotraj Unije.

(157)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 4 %, hkrati pa se je obseg uvoza iz zadevnih držav povečal za 70 %, medtem ko je tržni delež industrije Unije pokazal trend zmanjševanja. Ugotovljeno je bilo, da se je vzorec, po katerem je uvoz tržni delež pridobil, industrija Unije pa izgubila, ujemal. V letu 2012 se je večanje tržnega deleža uvoza upočasnilo in se nadaljevalo v obdobju preiskave, prav tako pa se je v letu 2012 upočasnilo zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije in se nadaljevalo v obdobju preiskave. Zato je jasno, da je bil izgubljeni tržni delež industrije Unije v korelaciji s povečanjem dampinškega uvoza.

(158)

Uvozne cene iz zadevnih držav so se v obravnavanem obdobju znižale za 13 %. Cene industrije Unije so se v istem obdobju znižale za 11 %. V obdobju preiskave je dampinški uvoz iz zadevnih držav prodajne cene industrije Unije nelojalno znižal za 9,6 %–11,3 % in s tem na industrijo Unije izvajal cenovni pritisk. Slednja zaradi gibanja cen čedalje večjega dampinškega uvoza blaga iz zadevnih držav ni mogla ohraniti svojega tržnega deleža ali postati dobičkonosna.

(159)

Zainteresirane strani so trdile, da uvoženi izdelki iz zadevnih držav ne konkurirajo izdelkom, ki jih prodaja industrija Unije. Uvoz iz zadevnih držav naj bi zajemal pretežno tanke izdelke debeline pod 2 mm, medtem ko izdelke nad to debelino večinoma dobavlja industrija Unije. Dejstva, ugotovljena v preiskavi, te domneve niso potrdila. Proizvajalci izvozniki in industrija Unije prodajajo debele izdelke debeline nad 2 mm in tanke izdelke manjše debeline. Poleg tega je razmerje med debelimi in tankimi izdelki podobno ter znaša približno 30–35 % tako za industrijo Unije kot za vzorčene proizvajalce izvoznike iz zadevnih držav.

(160)

Zainteresirane strani so trdile, da ni korelacije med ravnjo in cenami uvoza iz LRK ter dobičkonosnostjo industrije Unije. Zlasti so se sklicevale na zmanjšanje uvoza in stabilne cene iz LRK v obdobju 2011–2012, kar naj ne bi povzročilo znižanja povprečnih cen na trgu Unije. Hkrati so se izgube industrije Unije povečale, obseg prodaje pa je bil dokaj stabilen.

(161)

Vendar je ta analiza selektivno osredotočena samo na dve posamezni leti in ne na celotno obravnavano obdobje. Analiza celotnega obdobja je jasno pokazala, da je občutno povečanje dampinškega uvoza povzročilo zmanjšanje dobičkonosnosti in tržnega deleža industrije Unije ter upad proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti, zaposlenosti, naložb in donosnosti naložb. Trend je bil kljub odstopanju v letu 2012 negativen. Namen ocenjevanja kazalnikov škode v daljšem obdobju štirih let je preprečiti, da bi se sklepalo na podlagi morebitnih posameznih gibanj. V vsakem primeru so se učinki dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav ocenili kumulativno iz razlogov, ki so pojasnjeni v uvodnih izjavah 97 do 102. Zato ni bilo upravičeno oceniti samo neodvisnih učinkov dampinškega uvoza iz LRK.

(162)

Zainteresirane strani so trdile, da je bil tržni delež, ki ga je industrija Unije izgubila pri uvozu iz Tajvana, zanemarljiv. Tajvanski uvoz je v skladu z informacijami iz pritožbe v obdobju preiskave predstavljal 4,98-odstotni tržni delež in se je med letom 2010 in obdobjem preiskave povečal za 1,09 %. Zainteresirane strani so trdile, da zato tajvanski izvoz ni mogel povzročiti škode, ki naj bi jo utrpeli pritožniki.

(163)

Po ugotovitvah preiskave se je tržni delež tajvanskega uvoza v obravnavanem obdobju na splošno povečal in v obdobju preiskave dosegel 5,1 %. V preiskavi je bilo tudi jasno ugotovljeno, da je ta dampinški uvoz znatno nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije. Zato je v nasprotju s trditvami zainteresiranih strani dampinški uvoz iz Tajvana izvajal cenovni pritisk in skupaj s kitajskim dampinškim uvozom povzročil škodo industriji Unije, kot je navedeno zgoraj. Opozoriti je treba, da so se učinki uvoza iz obeh zadevnih držav ocenili kumulativno iz razlogov, ki so pojasnjeni v uvodnih izjavah 97 do 102. Zato učinki dampinškega uvoza samo iz Tajvana niso bili ocenjeni ločeno.

(164)

Zainteresirane strani so trdile, da je količina tajvanskega uvoza precenjena, saj naj bi vključevala velike količine hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz LRK ali Koreje, ki so bili napačno deklarirani kot tajvanski. Vendar se ta domneva ni utemeljila z dokazi.

(165)

Sodelujoče tajvanske družbe (proizvajalci in druge sodelujoče družbe) so poročale, da njihov izvoz predstavlja večino celotnega tajvanskega izvoza. Zato je bil morebiten vpliv vprašanja o izdelkih, ki so bili domnevno napačno deklarirani kot tajvanski, zelo omejen oziroma ničen.

(166)

Zainteresirane strani so trdile, da so cene kitajskih in tajvanskih proizvajalcev izvoznikov ter cene industrije unije sledile ceni niklja. Gibanje cen proizvajalcev izvoznikov je v določenem časovnem obdobju morda res sledilo trendu cen surovin, vendar to nima nobene zveze z vprašanjem absolutne ravni cene. V zvezi s tem je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so kitajske in tajvanske cene nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za 9,6–11,3 %. Če drži trditev, da je bil trend kitajskih in tajvanskih cen ter cen industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju podoben, bi bilo mogoče sklepati, da so se prodajne cene industrije Unije zaradi kitajskega in tajvanskega izvoza v celotnem obravnavanem obdobju nelojalno nižale za podobno stopnjo.

(167)

Zainteresirane strani so trdile, da naj povečanje naložb ne bi kazalo na to, da je industrija Unije utrpela škodo. Vendar se v preiskavi ta domneva ni potrdila. Naložbe so se v celotnem obravnavanem obdobju postopoma zmanjšale za 17 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 149.

(168)

Komisija je v tej fazi sklenila, da je povečan dampinški uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav povzročil znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(169)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 15

Uvoz iz tretjih držav

(170)

Tretje države z največjim obsegom uvoza so bile Indija, Južna Koreja, Južna Afrika in ZDA, katerih tržni delež v obdobju preiskave se je gibal med 1,6 % in 2,8 %. Tržni delež vseh drugih tretjih držav je bil 10,8 %.

(171)

Uvoz iz Indije je bil večji del obravnavanega obdobja zanemarljiv, in sicer 1 % ali manj. Ta prag je bil presežen le enkrat, in sicer v obdobju preiskave, ko je bil tržni delež 1,9 %.

(172)

Tržni delež Južne Koreje je bil v obravnavanem obdobju dokaj stabilen, in sicer se je v obdobju 2010–2012 zmanjšal z 2,3 % na 1,9 %, v obdobju preiskave pa se je povečal na samo 2,8 %.

(173)

Uvoz iz Južne Afrike in ZDA kaže trend zmanjševanja v celotnem obravnavanem obdobju. Tržni delež južnoafriškega uvoza se je zmanjšal z 2,1 % na 1,6 %, medtem ko se je tržni delež uvoza ZDA zmanjšal s 3,0 % na 2,8 %.

(174)

Kar zadeva cene iz podatkov Eurostata, je mogoče opaziti, da je bila samo uvozna cena Južne Koreje nižja od uvozne cene LRK in Tajvana, medtem ko je imela Južna Afrika podobno uvozno ceno kot omenjeni državi, Indija in ZDA pa višjo. Kljub temu je treba opozoriti, da zadevni/podobni izdelek vključuje jeklo različnih vrst, kar vodi v velike razlike v ceni, ki jih pri povprečni ceni iz podatkov Eurostata ni bilo mogoče upoštevati.

(175)

Zainteresirane strani so se sklicevale na uvoz iz drugih tretjih držav, vključno z ZDA, Južno Korejo, Indijo in Južno Afriko. Trdile so, da je navedeni uvoz zagotovo vplival na položaj industrije Unije ter da se uvoz iz LRK in Tajvana zaradi znatnega uvoza iz drugih tretjih držav, ki niso predmet preiskave Komisije, ne bi smel šteti za odgovornega za škodo, ki jo je povzročil uvoz iz drugih držav.

(176)

Kot je opisano zgoraj, sta imela med drugimi državami, iz katerih se v Unijo uvažajo hladno valjani ploščati izdelki iz nerjavnega jekla, v obdobju preiskave največji tržni delež Tajvan (5,1 %) in LRK (4,3 %). Nobena druga država ni v obravnavanem obdobju presegla 3-odstotnega tržnega deleža uvoza. Medtem ko se je tržni delež iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju povečal za 3,7 odstotne točke, je bil celotni tržni delež uvoza iz tretjih držav, razen zadevnih držav, v obravnavanem obdobju stabilen in se je povečal samo za 0,2 odstotne točke.

(177)

Ker je bil trend obsega uvoza stabilen, je Komisija začasno sklenila, da uvoz iz drugih tretjih držav ni bistveno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(178)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 16

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(179)

Obseg izvoza in prodajna cena vzorčenih proizvajalcev Unije sta se po enkratnem povečanju v letu 2011 zmanjšala. Na splošno je obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev predstavljal približno 12 % njihove soproizvodnje. Čeprav je manjši uvoz morda prispeval k upadu proizvodnje glede na nizko raven uvoza v povezavi s prodajo v Uniji, bi bil vsakršen prispevek uvoza k škodi, ki jo je utrpela Unija, zelo omejen.

(180)

Zainteresirane strani so trdile, da so škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročili visoki stroški energije, ki naj bi bili za 20 % višji kot v LRK. Vendar je energija le manjši stroškovni dejavnik pri proizvodnji hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla in običajno predstavlja manj kot 10 % vseh stroškov. Če se odmisli vprašanje, ali stroški energije v LRK izražajo tržno vrednost ali ne, razlika v ceni energije ni mogla povzročiti škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(181)

Zainteresirane strani so trdile, da je industrija Unije v nasprotju z informacijami iz pritožbe trpela zaradi znatne presežne zmogljivosti. Komisija je ugotovila, da se je izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije zmanjšala s 77 % v letu 2010 na 70 % v obravnavanem obdobju. Vendar se je proizvodna zmogljivost industrije Unije gibala vzporedno s potrošnjo na trgu Unije, pri čemer sta se v obravnavanem obdobju obe povečali za 4 %. Manjša izkoriščenost zmogljivosti je zato posledica nezmožnosti industrije Unije, da bi izkoristila rastoči trg, saj je to rast absorbiral dampinški uvoz iz zadevnih držav. Zato je domnevna presežna zmogljivost bolj posledica dampinškega uvoza kot vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(182)

Komisija je sklenila, da stroški energije in domnevna presežna zmogljivost industrije Unije niso mogli povzročiti nastale škode.

(183)

Zainteresirane strani so trdile, da se je uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla iz LRK zaradi skrčenja zmogljivosti v Uniji na majhno število dobaviteljev povečal in s tem uporabnikom v Uniji omejil število proizvajalcev Unije. Vendar so bili v zadnjih desetih letih na trgu Unije vedno prisotni štirje srednje veliki in številni manjši dobavitelji. Medtem ko se je lastništvo nekaterih od teh družb v navedenem obdobju spremenilo, je število dobaviteljev ostalo nespremenjeno. Zato povečanja dampinškega uvoza s Kitajske ni moglo povzročiti zmanjšanje števila dobaviteljev v Uniji.

(184)

Zainteresirane strani so trdile, da je bil trg Unije močno koncentriran in uvoz iz zadevnih držav ni mogel povzročiti škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Trdile so, da obseg uvoza iz Azije ni bil tolikšen, da bi oviral konkurenco, in industriji Unije ni mogel preprečiti zvišanja cen. Zainteresirane strani so se v zvezi s tem sklicevale na sklep Komisije o združitvi, da se odobri združitev (ki nalaga obveznosti) družb Outokumpu in Inoxum (10) novembra 2012 („sklep glede združitve družbe Outokumpu“).

(185)

Vendar analiza v postopku združitve in protidampinški preiskavi zadeva različne pravne okvire, ki imajo različne cilje. Medtem ko se v postopku združitve proučuje, ali bi se s predlagano združitvijo povečali pomisleki glede konkurence, se v protidampinški preiskavi ugotavlja, ali je industrija Unije izpostavljena škodljivemu dampingu.

(186)

V vsakem primeru se je v okviru sklepa glede združitve družbe Outokumpu preiskovalo, ali bi se s pridobitvijo družbe Inoxum s strani družbe Outokumpu ustvaril prevladujoč akter na trgu Unije. Združeni subjekt, sestavljen iz družb Outokumpu in Inoxum, bi imel več kot 50-odstotni kombinirani tržni delež, število glavnih proizvajalcev pa bi se zmanjšalo s štiri na tri. S sklepom glede združitve je bila družba Outokumpu prisiljena k odprodaji dela družbe Inoxum, vključno s produkcijsko družbo Acciai Speciali Terni („AST“). Namen te odprodaje je bil prav ohraniti konkurenco na trgu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v Uniji, vendar se načrt, da se združenemu subjektu (ki vključuje družbo Outokumpu in vsa sredstva družbe Inoxum, vključno z družbo AST) zagotovi več kot 50-odstotni tržni delež na trgu Unije, ni nikoli uresničil. Namesto tega med seboj še vedno konkurirajo štirje srednje veliki in številni manjši akterji, vendar nihče od njih nima tržne moči, ki bi jo imel predlagani združeni subjekt iz analize zadeve o združitvi.

(187)

Zainteresirane strani so se sklicevale tudi na razpravo v okviru sklepa glede združitve družbe Outokumpu v zvezi z dejstvom, da azijski uvoz v obdobjih, ko je bil ta zaradi nihanja cen niklja, menjalnih tečajev in nizkih cen niklja na londonski borzi kovin manj konkurenčen, ni omejeval proizvajalcev Unije. V sklepu glede združitve družbe Outokumpu je bilo ugotovljeno, da „četudi omejitev uvoza za zdaj ni velika, se bo v prihodnje povečala“ (11), kar je privedlo do ocene verjetnega razvoja trga. Zdajšnja preiskava je pokazala, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav v obdobju preiskave dosegel 9,5 % in se je v primerjavi z letom 2010 povečal za 70 %. Ugotovljeno je bilo tudi, da je ta dampinški uvoz nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 9,6–11,3 %.

(188)

Poleg tega dejstvo, da je povpraševanje na trgu Unije primerljivo stabilno tudi ob znatnem nihanju cen, ne pomeni, da kupci niso občutljivi na ceno. Medtem ko nižje cene, ki jih ponudijo izvozniki, ne vodijo v večjo potrošnjo, je preiskava jasno pokazala, da so kupci pripravljeni kupiti večjo količino uvoza blaga po nizki ceni. Ker se potrošnja zaradi uvoza blaga po nizkih cenah ne poveča, ta prodaja škoduje prodaji drugih akterjev na trgu, večinoma industriji Unije.

(189)

Preiskava je potrdila, da industrija Unije prodaja širši izbor izdelkov kot sodelujoči proizvajalci izvozniki. Vendar je bilo v obdobju preiskave približno 75 % prodaje industrije Unije povezane s štirimi najobičajnejšimi vrstami jekla (304, 304L, 316L in 430). Te vrste jelka izvozniki iz zadevnih držav prodajajo v različni širini, debelini in končni obdelavi. Poleg tega izdelki, ki ne sodijo v to vrsto osnovnih izdelkov, neposredno konkurirajo med seboj, saj so jih prodajali tudi izvozniki iz zadevnih držav.

(190)

V sedanji preiskavi nihče od zainteresiranih strani ni imel vprašanj glede kakovosti izdelkov. V sklepu glede združitve družbe Outokumpu je bilo ugotovljeno, da se v povprečju kakovost, ki jo zagotavljajo neevropski proizvajalci, lahko šteje za primerljivo s tisto, ki jo zagotavljajo evropski proizvajalci (12), in da stranke s posebnimi zahtevami ne morejo kupovati v Aziji (13). Kot pa je opisano zgoraj, velika večina prodaje industrije Unije obsega osnovne izdelke primerljive kakovosti.

(191)

Druge težave, ki nekaterim strankam preprečujejo, da bi kupovale uvožene hladno valjane ploščate izdelke iz nerjavnega jekla, so tudi daljši dobavni rok zaradi dolgotrajnega prevoza iz zadevnih držav in manj ugodni plačilni pogoji, ki jih nudijo proizvajalci v zadevnih državah. Vendar so te težave večinoma pomembne za stranke, ki kupujejo neposredno iz proizvodnega obrata, kar predstavlja le približno tretjino trga Unije.

(192)

Hkrati večina prodaje, ki je potekala prek storitvenih centrov za jeklarstvo, predstavlja približno dve tretjini trga Unije. Dejansko skoraj vsa prodaja iz zadevnih držav poteka prek neodvisnih storitvenih centrov, ki kupujejo tudi od industrije Unije. V tem primeru so plačilni pogoji distributerja pomembni za uporabnika. Ker ta prodaja običajno poteka iz distributerjevih zalog, ustrezni dobavni rok vključuje tudi čas, potreben, da se blago prepelje od distributerja k uporabniku. Zato na večino prodaje te težave ne vplivajo.

(193)

Vendar na večino prodaje industrije Unije neposredno vpliva dampinški uvoz iz zadevnih držav.

(194)

Komisija je zato sklenila, da konkurenčni pogoji v Uniji niso mogli preprečiti, da bi dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil škodo industriji Unije.

(195)

Zainteresirane strani so trdile, da je odločitev o nakupu zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav ali podobnega izdelka, ki ga proizvede industrija Unije, odvisna od gibanja cen surovin, zlasti niklja. To je zato, ker izvozniki zaračunavajo enotno ceno, industrija Unije pa osnovno ceno, povečano za dodatno dajatev na zlitine.

(196)

Zato bi bilo za uvoznike domnevno ugodneje, če bi kupovali iz zadevnih držav, kadar se cene surovin zvišajo (saj bodo cene industrije Unije popravljene navzgor, medtem ko bodo cene izvoznikov nespremenjene). Če pa se cene surovin znižajo, bi bilo za uvoznike domnevno manj ugodno kupovati iz zadevnih držav (saj se bodo cene industrije Unije znižale, medtem ko bodo cene izvoznikov nespremenjene).

(197)

V sklepu glede združitve družbe Outokumpu je bil analiziran vpliv pričakovanega gibanja cen niklja na odločitve uvoznikov o nakupu (14). V sedanji preiskavi je bilo analizirano, ali je gibanje uvoza zares sledilo gibanju dejanskih cen niklja in prej opisanemu vzorcu. Cene niklja (15) so se znižale za 31 %, in sicer s 16 453 EUR/tono v letu 2010 na 11 327 EUR/tono v obdobju preiskave. Po trditvi zainteresiranih strani, ki je opisana v uvodni izjavi 196, bi se moral uvoz iz zadevnih držav zaradi znižanja cen niklja zmanjšati. Vendar je preiskava pokazala, da se je izvoz iz zadevnih držav kljub znatnemu znižanju cen niklja v istem obdobju povečal za 70 %, kot je opisano v uvodni izjavi 104.

(198)

Medtem ko je gibanje cen surovin morda nekoliko vplivalo na gibanje obsega uvoza, so drugi dejavniki, kot je nizka raven cen proizvajalcev izvoznikov, očitno zelo prevladali nad tem vplivom. Zato se šteje, da gibanje cen niklja v obravnavanem obdobju ni trajno vplivalo na splošno naraščajoči trend dampinškega uvoza iz zadevnih držav.

(199)

V sklepu glede združitve družbe Outokumpu je bilo ugotovljeno, da bi tako absolutna raven kot spremenljivost cen niklja utegnili zmanjšati privlačnost nerjavnega jekla kot materiala in povpraševanje usmeriti k nerjavnemu jeklu brez vsebnosti niklja (16).

(200)

Glede privlačnosti nerjavnega jekla kot materiala se je trdilo tudi, da številni trendi lahko vplivajo na zamenjavo nerjavnega jekla z drugimi materiali ali obratno, vključno s potrebo po uporabi lažjih materialov, npr. pri avtomobilih (negativen vpliv na nerjavno jeklo; nadomestitev jekla s kompoziti), krajšo življenjsko dobo izdelkov za široko porabo (negativen vpliv na nerjavno jeklo; uporaba cenejših materialov), večjo potrebo po čiščenju vode in proizvodnji zelene energije (pozitiven vpliv na nerjavno jeklo; težko nadomestljivo na številnih področjih uporabe) in gibanjem cen materialov, ki bi lahko bili konkurenčni (železova ruda, aluminij, baker) (17).

(201)

V zvezi s tem je sedanja preiskava potrdila ugotovitve iz sklepa glede združitve družbe Outokumpu (18), da je povpraševanje po nerjavnem jeklu na splošno, zlasti pa po hladno valjanih ploščatih izdelkih iz nerjavnega jekla, precej neprožno. Potrošnja se je večinoma povečala med letoma 2010 in 2011, ko so se cene višale. V obdobju nižanja cen, tj. od leta 2011 do obdobja preiskave, je bila potrošnja stabilna in se je povečala za samo 1 %. Zato zamenjava nerjavnega jekla z drugimi materiali in obratno, vključno s prej navedenimi dejavniki, ni imela izmerljivega vpliva na skupno potrošnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla.

(202)

Kar zadeva premik povpraševanja k vrstam nerjavnega jekla brez vsebnosti niklja, ki so prav tako podobni izdelek, podrobna analiza prodajnih transakcij, o katerih so poročali vzorčeni proizvajalci Unije, potrjuje ugotovitve iz sklepa glede združitve družbe Outokumpu.

(203)

Kot pa je opisano v uvodni izjavi 138, so cene, ki jih zaračunava industrija Unije, neposredno vezane na vrsto jekla in stroške ustreznih surovin. Premik povpraševanja od ene vrste jekla k drugi tako ni izrazito vplival na uspešnost industrije Unije.

(204)

Zato je bilo v tej fazi sklenjeno, da spremembe potrošniških navad niso negativno vplivale na uspešnost industrije Unije.

(205)

Dampinški uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav se je v času, ko se je večina dejavnikov škode industrije Unije (proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, tržni delež, zaposlenost, prodajne cene, stroški dela, dobičkonosnost, naložbe, donosnost naložb) zmanjšala, povečal v absolutnem in relativnem smislu v primerjavi s potrošnjo v Uniji. Dampinški uvoz iz zadevnih držav je v obdobju preiskave nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 9,6–11,3 %.

(206)

Drugi dejavniki, kot so stroški energije, zmogljivost in konkurenčni pogoji na trgu Unije, niso prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Dejavniki, kot sta uvoz iz tretjih držav in izvoz industrije Unije, so morda prispevali k škodi, vendar v zelo omejenem obsegu.

(207)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz zadevnih držav in da drugi posamično upoštevani dejavniki niso prekinili vzročne zveze. Škoda se večinoma kaže v negotovem finančnem položaju industrije Unije ter upadu proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti, zaposlenosti in tržnega deleža.

(208)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Drug uvoz, izvoz industrije Unije, stroški energije, zmogljivost in konkurenčni pogoji so zelo omejeno ali sploh niso vplivali na negativno gibanje industrije Unije, kot se kaže v njenem finančnem položaju, proizvodnji in tržnem deležu.

(209)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi lahko kljub ugotovljenemu škodljivemu dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(210)

Večina proizvajalcev industrije Unije se strinja z uvedbo ukrepov. Največji proizvajalec Unije ni sodeloval v preiskavi in ni nasprotoval pritožbi. Šest proizvajalcev Unije, ki so predstavljali približno 55 % prodaje in proizvodnje v Uniji, je sodelovalo v preiskavi in se strinjalo s pritožbo.

(211)

Industrija Unije je utrpela znatno škodo. Vsi finančni kazalniki (dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb) so bili v celotnem obravnavanem obdobju večinoma negativni. Drugi kazalniki, kot so proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, zaposlenost in tržni delež, so se v celotnem obravnavanem obdobju gibali negativno. Industrija Unije je komaj ohranila nizek obseg prodaje po krizi in ni mogla izkoristiti rasti trga.

(212)

Če se ukrepi ne uvedejo, bo dampinški uvoz iz zadevnih držav še naprej silil industrijo Unije v prodajo po cenah, ki ustvarjajo izgubo. Tako kopičenje dodatnih izgub bo nadalje poslabšalo njen položaj. Zato je v interesu industrije Unije, da se ukrepi uvedejo.

(213)

Uvozniki in distributerji (vključno s storitvenimi centri za jeklarstvo) so bili v tej preiskavi zelo dejavni. Javilo se je 31 uvoznikov in distributerjev, ki so nasprotovali uvedbi ukrepov.

(214)

Trdili so, da bodo njihovi možni viri oskrbe z uvedbo ukrepov omejeni. Po njihovem mnenju bi se jim z uvedbo ukrepov onemogočilo pridobivanje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla iz LRK in Tajvana.

(215)

Vendar je preiskava pokazala, da vsi uvozniki in distributerji kupujejo od različnih virov, vključno z industrijo Unije, zadevnimi državami in drugimi tretjimi državami. Zato so le nekoliko odvisni od oskrbe iz zadevnih držav.

(216)

Te strani lahko od industrije Unije in drugih držav, ki niso predmet preiskave (npr. Indije, Južne Afrike, Južne Koreje ali ZDA) in imajo 11-odstoten kumulativni tržni delež, še naprej kupujejo hladno valjane ploščate izdelke iz nerjavnega jekla. Zato sta industrija Unije in uvoz iz drugih tretjih držav verodostojni alternativi kitajskemu in tajvanskemu uvozu.

(217)

Iz tega razloga je v tej fazi sklenjeno, da uvedba ukrepov lahko le malo negativno vpliva na položaj nepovezanih uvoznikov in distributerjev.

(218)

Številne zainteresirane strani, vključno s proizvajalci izvozniki in distributerji, so izrazile pomisleke glede možnih negativnih učinkov ukrepov na uporabnike. Uporabniki takih pomislekov niso imeli. Stopnja njihovega sodelovanja je bila v tem primeru zelo nizka. Mnenje je izrazilo šest uporabnikov (vključno s skupino štirih družb), od katerih je le eden nasprotoval uvedbi ukrepov. Drugi uporabniki in njihova združenja niso sodelovali ali pa so se izrecno vzdržali mnenja.

(219)

Zato je začasno sklenjeno, da uvedba ukrepov ni v nasprotju z interesom uporabnikov.

(220)

Komisija je v sklepu glede združitve družbe Outokumpu ugotovila, da bi predlagana združitev družb Outokumpu in Inoxum zaradi neusklajenih učinkov, ki bi jih povzročila, verjetno znatno ovirala učinkovito konkurenco in omogočila, da bi hladno valjani ploščati izdelki iz nerjavnega jekla prevzeli vodilni položaj na trgu Evropskega gospodarskega prostora (EGP) (19). Da bi se ta ovira preprečila, se je Komisija strinjala, da odsvojitveni sveženj, vključno z družbo AST, zadostuje za odpravo pomislekov glede konkurence (20). Z rešitvijo, ki jo je sprejela Komisija, se je dejansko ohranilo število srednje velikih proizvajalcev Unije, tj. štiri.

(221)

Ta rešitev se je že izvedla in zdaj deluje v celoti. Poleg tega se z uvedbo protidampinških ukrepov ne zmanjša število srednje velikih proizvajalcev Unije. Zato je v tej fazi sklenjeno, da uvedba ukrepov ne zmanjšuje ali odpravlja učinka obveznosti, ki jih je Komisija sprejela v sklepu glede združitve družbe Outokumpu.

(222)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK in Tajvana ne bi bila v interesu Unije.

(223)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(224)

Pri določitvi stopnje ukrepov je Komisija najprej določila višino dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(225)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(226)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila v celotnem obravnavanem obdobju, in sicer med letoma 2010 in 2013, negativna. Na predhodni leti 2008 in 2009 je vplival upad povpraševanja med svetovno gospodarsko krizo, zato se dobiček v teh letih ne more šteti za dobiček, dosežen pod normalnimi konkurenčnimi pogoji. Kot je opisano v uvodni izjavi 134, medtem ko je bil v okviru predhodne preiskave začasno ugotovljen damping za leto 2007, ni bilo mogoče vzpostaviti dejanske povezave med tem uvozom in položajem industrije Unije. V ta namen je bil ciljni dobiček določen na 8,1 %, kar je predstavljalo dobiček, ki ga je industrija Unije dosegla v letu 2007. To je bilo zadnje reprezentativno leto z normalnimi konkurenčnimi pogoji pred upadom povpraševanja v letih 2008 in 2009. Velikost trga v letu 2013 je dejansko skoraj dosegla stopnjo potrošnje iz leta 2007.

(227)

Na podlagi tega je Komisija za industrijo Unije izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka tako, da je od prodajnih cen Unije odvzela dejansko izgubo v obdobju preiskave in dodala prej navedeno stopnjo dobička v višini 8,1 %.

(228)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav določila stopnjo odprave škode, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(229)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in za „vse druge družbe“ je opredeljena na enak način kot dampinška stopnja za te družbe (glej uvodne izjave 57, 60, 85 in 88).

(230)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz LRK in Tajvana v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino stopenj dajatev bi bilo treba določiti na ravni nižjih stopenj dampinga in škode.

(231)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 4, je Komisija z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1331/2014 uvedla registracijo za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK in Tajvana zaradi možne uporabe katerih koli protidampinških in izravnalnih ukrepov za nazaj v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe in členom 16(4) Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske Skupnosti (21) („osnovna protisubvencijska uredba“).

(232)

V zvezi s to protidampinško preiskavo in glede na navedene ugotovitve bi bilo treba v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe registracijo uvoza za namene protidampinške preiskave ukiniti.

(233)

Kar zadeva vzporedno protisubvencijsko preiskavo (glej uvodno izjavo 3), bi bilo treba v skladu s členom 24(5) osnovne protisubvencijske uredbe registracijo uvoza iz LRK nadaljevati.

(234)

V tej fazi postopka še ni mogoče sprejeti odločitve o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov.

(235)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne protidampinške stopnje dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(236)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražale položaj teh družb, ki je bil ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nobene individualne stopnje protidampinške dajatve.

(237)

Družba lahko zahteva uporabo teh posameznih protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (22). Vsebovati mora vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(238)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško stopnjo dajatev za „vse druge družbe“ uporabljati za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi in za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(239)

Od 26. marca 2015 začasna protidampinška dajatev zagotavlja zaščito proti dampinškemu uvozu. Zato za zaščito proti dampinškemu uvozu registracija uvoza ni več potrebna. Člen 1(1) Uredbe (EU) št. 1331/2014 je treba zato ustrezno spremeniti.

(240)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(241)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasne dajatve so začasne in jih bo treba v dokončni fazi preiskave morda spremeniti –

(a)

zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba;

(b)

Komisiji predložijo svoje pisne pripombe; in

(c)

zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.