PRILOGA

Širše smernice ekonomskih politik držav članic in Evropske unije

Del I integriranih smernic Evropa 2020

Smernica 1: Spodbujanje naložb

Povečanje ravni produktivnih naložb v Evropi je ključnega pomena za povečanje povpraševanja ter izboljšanje konkurenčnosti in možnosti za dolgoročno rast v Evropi. Prizadevanja bi bilo treba usmeriti k mobilizaciji financiranja izvedljivih naložbenih projektov, da se zagotovi financiranje realnega gospodarstva in izboljša naložbeno okolje. Makroekonomska in finančna stabilnost ter regulativna predvidljivost ter odprtost in preglednost finančnega sektorja so odločilni za ohranitev privlačnosti Unije za naložbe zasebnega sektorja, vključno s tujimi naložbami.

Treba bi bilo v celoti izkoristiti možnosti, ki jih za financiranje naložb za spodbujanje rasti na ključnih področjih prinašajo skladi Unije, vključno z Evropskim skladom za strateške naložbe in strukturnimi skladi, ter nacionalna sredstva. Pri tem sta bistvenega pomena upravljanje sredstev, usmerjeno v rezultate, in, kjer je to primerno, pogostejša uporaba inovativnih finančnih instrumentov.

Da bi se zagotovilo financiranje realnega gospodarstva, je treba povečati preglednost in zagotavljanje informacij, zlasti z izvajanjem Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe pod okriljem Evropske investicijske banke ter vzpostavitvijo preglednega načrtovanja projektov. Za zagotavljanje nemotenega izvajanja operacij ob primernem tveganju in največji dodani vrednosti je ključno tesno sodelovanje z vsemi ustreznimi deležniki.

Smernica 2: Spodbujanje rasti z izvajanjem strukturnih reform v državah članicah

Ambiciozno izvajanje strukturnih reform s strani držav članic na proizvodnem trgu in trgu dela ter na področju sistemov socialne varnosti in pokojninskih sistemov je bistvenega pomena za krepitev in trajno oživitev gospodarstva ter zagotovitev vzdržnih javnih financ, povečanje konkurenčnosti, preprečitev in odpravo škodljivih makroekonomskih neravnotežij v skladu s postopkom v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem ter povečanje potenciala gospodarstev Unije za rast. To bi pomagalo tudi pri doseganju večje ekonomske in socialne kohezije. Reforme za spodbujanje konkurence, zlasti v nemenjalnem sektorju, boljše delovanje trgov dela in izboljšanje poslovnega okolja prispevajo k odpravi ovir za rast in naložbe ter k izboljšanju sposobnosti gospodarstva za prilagajanje. Države članice svoje ekonomske politike obravnavajo kot zadevo skupnega pomena in jih usklajujejo, da se okrepijo pozitivne sinergije in preprečijo negativni učinki prelivanja.

Treba si je prizadevati za reforme trga dela in sistema socialne varnosti, da se spodbudita rast in zaposlovanje, hkrati pa zagotoviti, da bodo vsi imeli dostop do visokokakovostnih, cenovno dostopnih in vzdržnih socialnih storitev in nadomestil. Ukrepe na področju reform trga dela, denimo s pomočjo mehanizmov določanja plač in zvišanjem prispevnih stopenj, bi bilo treba izvajati v skladu s podrobnejšimi navodili v smernicah za zaposlovanje.

Potrebna so dodatna prizadevanja, da bi Unija postala privlačna destinacija za talente in spretnosti. Treba bi bilo nadaljevati s postopkom reform in nadaljnjim povezovanjem proizvodnih trgov, da bodo imeli potrošniki in podjetja Unije koristi od nižjih cen ter večje izbire blaga in storitev. Bolje povezani trgi podjetjem omogočajo dostop do bistveno večjega trga od domačega, s čimer imajo več priložnosti za širitev. Konkurenčnejši in bolje povezani proizvodni trgi bodo prav tako spodbudili inovacije ter lahko pripomorejo k hitrejšemu prilagajanju in večji odpornosti na ekonomske šoke v posameznih državah članicah in Uniji kot celoti.

Treba bi bilo izvesti nadaljnja prizadevanja za izboljšanje regulativnega okolja, v katerem poslujejo podjetja, v podporo malim in srednjim podjetjem; ta prizadevanja bi morala vključevati posodobitev javne uprave, zmanjšanje upravnega bremena, večjo preglednost, boj proti korupciji, davčni utaji in neprijavljenemu delu ter izboljšanje neodvisnosti, kakovosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov, skupaj z izvrševanjem pogodb in dobro delujočimi postopki insolventnosti.

Informacijske in komunikacijske tehnologije ter digitalno gospodarstvo so pomembne gonilne sile produktivnosti, inovacij in rasti v vseh sektorjih gospodarstva. Poleg spodbujanja zasebnih naložb v raziskave in inovacije bi bilo treba izvesti korenite reforme za posodobitev raziskovalnih in inovacijskih sistemov, za okrepitev sodelovanja med javnimi ustanovami in zasebnim sektorjem ter za izboljšanje širših okvirnih pogojev, ki bi podjetjem omogočala intenzivnejšo uporabo znanja. S povečanjem kakovosti in učinkovitosti javnih naložb v raziskave in inovacije se bo še naprej izboljševala kakovost javnih financ, dolgoročno pa bi se lahko izboljšala tudi njihova vzdržnost.

Smernica 3: Odpravljanje ključnih ovir za trajnostno rast in delovna mesta na ravni Unije

Nadaljnje povezovanje enotnega trga, vključno z odpravo še preostalih ovir, krepitev konkurence in izboljšanje poslovnega okolja so ključnega pomena, da bi Evropa ostala privlačna za domača in tuja podjetja. Da bi premaknili meje evropske produktivnosti, je treba okrepiti inovacije in ustvarjanje človeškega kapitala ter zagotoviti, da bo enotni digitalni trg povezan in dobro delujoč. Spodbujanje potrošnikov in podjetij k večji uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij lahko prispeva k ustvarjanju digitalne Evrope brez meja in večji produktivnosti.

Dobro delujoč finančni sektor je ključnega pomena za nemoteno delovanje gospodarstva. V celoti bi bilo treba izvajati okrepljene regulativne in nadzorne predpise ter pravila o varstvu potrošnikov na področju finančnih trgov in finančnih institucij. Sprejeti je treba ukrepe za vzpostavitev trajnostnega trga listinjenja v Evropi, kar bo prispevalo k izboljšanju zmogljivosti bank Unije za učinkovito financiranje. Na dosežkih enotnega trga finančnih storitev in kapitala bi bilo treba vzpostaviti resnično unijo kapitalskih trgov.

Uresničevanje močne energetske unije bi moralo podjetjem in gospodinjstvom zagotoviti cenovno dostopno, zanesljivo in trajnostno energijo. Treba bi si bilo prizadevati za stroškovno učinkovito izvajanje okvira podnebne in energetske politike za leto 2030 ter prehod na konkurenčno, z viri gospodarno nizkoogljično gospodarstvo, vključno z reformami na strani povpraševanja in ponudbe, hkrati pa spodbujati zelena delovna mesta, zelene tehnologije in inovativne rešitve. Pri tem je treba posebno pozornost še naprej namenjati energetskemu in prevoznemu sektorju, tudi kar zadeva povezave in infrastrukturo.

Zakonodaja Unije bi se morala osredotočati na tista vprašanja, ki jih je najbolje obravnavati na evropski ravni, oblikovati pa bi jo bilo treba ob upoštevanju gospodarskih, okoljskih in družbenih vplivov. Ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev prek meja z večjo regulativno predvidljivostjo in ob polnem upoštevanju pravil konkurence bo privabljalo dodatne naložbe. Boljše in predvidljivejše poslovno okolje je še posebej pomembno za mrežne gospodarske panoge, za katere so značilni dolgoročno uresničevanje naložbenih načrtov in obsežne začetne naložbe. Še naprej bi bilo treba razvijati zunanjo razsežnost notranjega trga.

Smernica 4: Izboljšanje vzdržnosti javnih financ in povečanje njihove sposobnosti za spodbujanje rasti

Zdrave javne finance so ključne za rast in ustvarjanje delovnih mest. Fiskalna vzdržnost je bistvenega pomena za pridobitev zaupanja vlagateljev in fiskalnega manevrskega prostora, potrebnega za soočanje z nepričakovanimi dogodki, ter zagotovitev čim večjega pozitivnega prispevka javnih financ h gospodarstvu. Z njo nastanejo tudi ustrezni pogoji za podporo rasti in naložb. Države članice bi morale zagotoviti dolgoročen nadzor nad ravnmi primanjkljaja in javnega dolga. Fiskalne politike je treba izvajati skladno z okvirom Unije, ki temelji na pravilih, zlasti Paktom stabilnosti in rasti, in jih dopolnjevati s stabilnimi nacionalnimi proračunskimi ureditvami. Fiskalne politike bi morale odražati gospodarske razmere in tveganja glede vzdržnosti javnih financ na ravni držav članic, hkrati pa bi bilo treba zagotoviti dobro usklajevanje ekonomskih politik. Države članice evroobmočja so pozvane, da še naprej pozorno spremljajo in obravnavajo splošni fiskalni položaj evroobmočja, vključno s fiskalno naravnanostjo.

Pri pripravi in izvajanju strategij za proračunsko konsolidacijo bi bilo treba dati prednost odhodkom, ki spodbujajo rast, na področjih izobraževanja, spretnosti in zaposljivosti, raziskav in razvoja ter inovacij in naložb v omrežja, ki pozitivno vplivajo na produktivnost. Reforme na področju odhodkov bi morale biti usmerjene v povečanje učinkovitosti javne uprave; take reforme se lahko pripravijo na podlagi pregledov porabe, da bi se zagotovila dolgoročna vzdržnost.

Reforme na področju odhodkov, ki spodbujajo učinkovito dodeljevanje sredstev v podporo rasti in zaposlovanja, hkrati pa spoštujejo načela enakosti, bi bilo treba po potrebi dopolniti s posodobljenimi sistemi prihodkov. Še naprej bi bilo treba preučevati možnost uvedbe skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Preusmeritev k davkom, ki so ugodnejši za rast, lahko – ob hkratnem zagotavljanju skladnosti s Paktom stabilnosti in rasti – prispeva k odpravljanju tržnih neučinkovitosti in postavi temelje za trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest. Hkrati pa je treba upoštevati tudi distribucijske učinke vsake spremembe obdavčitve. Učinkovitost davčnega sistema bi bilo mogoče izboljšati z razširitvijo davčnih osnov, kot so odprava ali zmanjšanje uporabe in velikodušnosti izjem in preferencialnih režimov ter preverjanjem obsega in učinkovitosti davčnih odhodkov, pa tudi s krepitvijo davčne uprave, poenostavitvijo davčnega sistema ter bojem proti davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju.