12.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/1

(1)

Države članice so v skladu s členom 10 Direktive 2012/34/EU odprle svoj trg za storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa, ki jih opravlja kateri koli prevoznik v železniškem prometu, ki mu je bila izdana licenca v skladu z navedeno direktivo. Pri izvajanju storitve mednarodnega potniškega prometa imajo prevozniki v železniškem prometu pravico, da potnike pobirajo in odlagajo na kateri koli postaji na mednarodni progi, vključno s postajami v isti državi članici.

(2)

Vendar se uvedba novega, odprtega dostopa do storitev mednarodnega potniškega prometa z vmesnimi postanki ne bi smela uporabljati za odpiranje trga notranjega potniškega prometa, temveč bi se morala osredotočiti le na dodatne postanke na mednarodni relaciji. Glavni namen novih storitev bi moral biti prevoz potnikov na mednarodnem potovanju. Ustrezni regulatorni organ iz oddelka 4 poglavja IV Direktive 2012/34/EU bi moral na zahtevo pristojnih organov ali zainteresiranih prevoznikov v železniškem prometu odločiti o tem, kaj je glavni namen predlagane nove storitve.

(3)

Odprtje storitev mednarodnega potniškega prometa za konkurenco lahko vpliva na organiziranje in financiranje storitev železniškega potniškega prometa, ki se opravljajo na podlagi pogodbe za opravljanje javne službe v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Države članice lahko v skladu s členom 11 Direktive 2012/34/EU omejijo pravico dostopa do trga, kadar bi ta pravica ogrozila ekonomsko ravnovesje navedenih pogodb za opravljanje javne službe. Regulatorni organ bi moral na zahtevo pristojnih organov, upravljavca železniške infrastrukture ali prevoznika v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe, odločiti o tem, ali bi predlagana nova storitev mednarodnega potniškega prometa ogrozila ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe.

(4)

Da bi se izognili prekinitvi delovanja nove storitve železniškega potniškega prometa, ki že poteka, in da bila za to novo storitev zagotovljena pravna varnost v zvezi z možnostjo njenega delovanja, bi bilo treba rok, v katerem je mogoče zaprositi za preskus glavnega namena ali ekonomskega ravnovesja, omejiti in povezati z datumom predložitve obvestila prosilca o interesu za izvajanje nove storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa. Iz istega razloga bi bilo treba časovno omejiti tudi postopke regulatornega organa za izvajanje navedenih preskusov.

(5)

V prošnjo za preskus glavnega namena bi bilo treba vključiti vse ustrezne informacije za podkrepitev domneve, da glavni namen predlagane nove storitve ni prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah. Da bi subjekti, ki zaprosijo za tak preskus, izpolnili to zahtevo, bi jim bilo treba omogočiti uporabo standardnih obrazcev za prošnjo, ki jih izdajo regulatorni organi.

(6)

Regulatorni organ bi moral za opredelitev namena predlagane nove storitve v srednjeročnem obdobju izvesti kvalitativno in kvantitativno analizo, ne pa analize njenih značilnosti v danem trenutku. Merila za presojo pri preskusu glavnega namena bi bilo treba določiti v skladu z metodologijo, ki jo je sprejel regulatorni organ, in sicer ob upoštevanju posebnosti železniškega prometa v zadevni državi članici. Noben količinsko opredeljen prag se ne bi smel uporabiti izključno ali ločeno.

(7)

V prošnjo za preskus ekonomskega ravnovesja bi bilo treba vključiti vse ustrezne informacije za podkrepitev domneve, da bi predlagana nova storitev ogrozila ekonomsko ravnovesje pogodb za opravljanje javne službe. Ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe bi bilo treba zaradi predlagane nove storitve obravnavati kot ogroženo, če bi se bistveno spremenila vrednost pogodbe za opravljanje javne službe, kar pomeni, da storitev, ki se izvajajo v okviru te pogodbe, na konkurenčno strukturiranem trgu ne bi bilo več mogoče ohranjati in jih izvajati s primerno ravnjo dobička.

(8)

Presoja vpliva predlagane nove storitve na ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe bi morala temeljiti na objektivni metodi in merilih za presojo, ki bi jih bilo treba določiti v skladu z metodologijo za preskus ekonomskega ravnovesja, ki jo je sprejel regulatorni organ, in sicer ob upoštevanju posebnosti železniškega prometa v zadevni državi članici. Ekonomska analiza bi se morala osredotočiti na gospodarski vpliv predlagane nove storitve na pogodbo za opravljanje javne službe kot celoto, vključno s storitvami, ki jih to še posebej zadeva, in sicer v celotnem časovnem obdobju. Noben količinsko vnaprej opredeljen prag se ne bi smel uporabiti izključno ali ločeno. Regulatorni organ bi moral poleg ekonomske analize vpliva predlagane nove storitve na pogodbo za opravljanje javne službe upoštevati tudi koristi za porabnike v kratko- in srednjeročnem obdobju.

(9)

Možnost ponovne proučitve odločitve, ki jo je regulatorni organ sprejel na podlagi preskusa ekonomskega ravnovesja, bi bilo treba omejiti na primere, kadar se nova storitev v primerjavi s podatki, ki jih je analiziral regulatorni organ, znatno spremeni ali kadar obstaja bistvena razlika med realnim in predvidenim vplivom na storitve iz pogodbe za opravljanje javne službe. Da bi bila novemu izvajalcu storitve zagotovljena minimalna pravna stabilnost, bi bilo treba zagotoviti določeno obdobje, v katerem se ne sme zahtevati ponovne proučitve.

(10)

Regulatorni organi bi si morali brez poseganja v načelo njihove neodvisnosti pri sprejemanju odločitev iz člena 55(1) Direktive 2012/34/EU izmenjevati informacije ter po potrebi v posameznih primerih uskladiti svoja načela in ukrepe v zvezi s preskusi glavnega namena in ekonomskega ravnovesja, da bi preprečili velike razlike v svojih praksah, ki bi na trgu storitev mednarodnega železniškega potniškega prometa povzročile negotovost.

(11)

Regulatorni organi bi morali pri vseh svojih dejavnostih, povezanih s preskusi glavnega namena ali ekonomskega ravnovesja, spoštovati zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih posredujejo stranke, ki sodelujejo pri teh preskusih.

(12)

Regulatornim organom ni treba zahtevati dajatve za preskus glavnega namena ali ekonomskega ravnovesja ali ponovno proučitev preskusa ekonomskega ravnovesja. Vendar se lahko države članice odločijo, da subjektom, ki za to zaprosijo, naložijo tako dajatev za delo, ki ga opravijo regulatorni organi, ki krije neto stroške takih presoj. V tem primeru bi bilo treba dajatev naložiti brez diskriminacije in razumno ter jo dejansko in pregledno zaračunati vsem subjektom prosilcem.

(13)

Regulatorni organi bi morali ob upoštevanju rezultatov posvetovanja z deležniki in izmenjave informacij z drugimi regulatornimi organi razviti skladno metodologijo za preskuse glavnega namena in preskuse ekonomskega ravnovesja, če je to primerno. Drugi subjekti ne bi smeli omejevati te pristojnosti. Preskusi bi morali temeljiti na analizi posameznih primerov in ne na preprosti uporabi vnaprej določenih pragov. Pragovi ne bi smeli biti določeni v nacionalnih zakonodajnih aktih. Metodo za presojo bi bilo treba vzpostaviti tako, da bi bila v skladu s tržnimi gibanji in da bi jo bilo mogoče prilagajati, zlasti ob upoštevanju izkušenj regulatornih organov.

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega v skladu s členom 62(1) Direktive 2012/34/EU –

(a)

ali je glavni namen železniških storitev prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah;

(b)

ali je ekonomsko ravnovesje pogodb za opravljanje javne službe železniškega prevoza ogroženo zaradi storitev mednarodnega železniškega potniškega prometa.

1.

„nova storitev mednarodnega potniškega prometa“ pomeni storitev mednarodnega potniškega prometa, za katero je bil predložen predlog, da bi bila dana na trg, ali ki pomeni bistveno spremembo v smislu povečanja pogostosti ali števila postaj obstoječe storitve mednarodnega potniškega prometa;

2.

„preskus glavnega namena“ pomeni postopek presoje, ki ga regulatorni organ izvede na zahtevo subjekta iz člena 5, da bi odločil o tem, ali je glavni namen predlagane nove železniške storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah, ali med postajami, ki se nahajajo v isti državi članici;

3.

„preskus ekonomskega ravnovesja“ pomeni postopek ocenjevanja, ki ga regulatorni organ izvede na zahtevo subjekta iz člena 10 in ki se uporablja samo v državah članicah, ki so se v skladu s členom 11 Direktive 2012/34/EU odločile omejiti pravico dostopa do železniške infrastrukture za storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa med odhodnim in namembnim krajem, ki jih zajema ena ali več pogodb za opravljanje javne službe, da bi odločil o tem, ali bi bilo ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe zaradi predlagane nove storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa ogroženo;

4.

„pogodba za opravljanje javne službe“ pomeni pogodbo za opravljanje javne službe, kot je opredeljena v členu 2(i) Uredbe (ES) št. 1370/2007, ki se nanaša na železniški promet;

5.

„pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kot je opredeljen v členu 2(b) Uredbe (ES) št. 1370/2007;

6.

„neto finančni učinek“ pomeni učinek pogodbe za opravljanje javne službe na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe, pri čemer se upoštevajo s tem povezani prihodki, ki jih prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe, obdrži, in tudi primeren dobiček, izračunan v skladu s točko 2 Priloge k Uredbi (ES) št. 1370/2007.

(a)

ime, naslov, pravno obliko in registracijsko številko prosilca (če je primerno);

(b)

kontaktne podatke osebe, pristojne za vprašanja;

(c)

podatke o licenci in varnostnem spričevalu prosilca ali navedbo faze v postopku za njuno pridobitev;

(d)

podrobnosti o progi, z navedbo postaj v odhodnem in namembnem kraju ter vmesnih postaj in razdalje med njimi;

(e)

načrtovani datum začetka izvajanja predlagane nove mednarodne storitve železniškega potniškega prometa;

(f)

čas, pogostost in zmogljivost predlagane nove storitve, vključno s predlaganimi časi odhodov, vmesnimi postajami, časi prihodov in povezavami ter tudi vsemi odstopanji od običajnega voznega reda v zvezi s pogostostjo ali postajami, in sicer za vsako progo;

(g)

utemeljitev, da je glavni namen predlagane storitve železniškega potniškega prometa prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah.

(a)

pristojni organi, ki so sklenili pogodbe za opravljanje javne službe železniškega prevoza na geografskem območju, na katerega vpliva predlagana nova storitev;

(b)

vsi prevozniki v železniškem prometu, ki opravljajo mednarodni ali notranji železniški potniški prevoz na progah v okviru predlagane nove storitve, in sicer na komercialni podlagi ali na podlagi pogodbe za opravljanje javne službe.

(a)

ime, naslov, pravno obliko in registracijsko številko subjekta prosilca (če je to primerno);

(b)

kontaktne podatke osebe, pristojne za vprašanja;

(c)

pojasnilo v zvezi z interesom subjekta prosilca pri odločitvi glede glavnega namena predlagane nove storitve;

(d)

pojasnilo, zakaj po mnenju subjekta prosilca glavni namen predlagane nove storitve ni prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah;

(e)

informacije in dokumentacijo, ki podpirajo pojasnila v točkah (c) in (d).

(a)

delež v prometu in obsegu od mednarodnega prevoza potnikov, ki ga prosilec pričakuje v primerjavi z notranjim prevozom potnikov v državi članici, kjer ima regulatorni organ svoj sedež;

(b)

razdaljo, ki bo prevožena v okviru predlagane nove storitve v različnih državah članicah, in lokacije postaj;

(c)

povpraševanje potnikov po novi storitvi;

(d)

tržno strategijo prosilca;

(e)

vrste tirnih vozil, ki se bodo uporabljale za novo storitev.

(a)

prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah, ali

(b)

prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v državi članici, kjer ima regulatorni organ svoj sedež.

(a)

pristojni organ ali organi, ki so sklenili pogodbo za opravljanje javne službe, ki vključuje odhodni in namembni kraj predlagane nove storitve;

(b)

vsak drug zainteresirani pristojni organ, ki ima v skladu s členom 11 Direktive 2012/34/EU pravico omejiti dostop;

(c)

upravljavec infrastrukture na geografskem območju, ki je vključeno v predlagano novo storitev mednarodnega potniškega prometa;

(d)

vsak prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe, ki jo je dodelil organ iz točke (a).

(a)

ime, naslov, pravno obliko in registracijsko številko subjekta prosilca (če je to primerno);

(b)

kontaktne podatke osebe, pristojne za vprašanja;

(c)

pojasnilo v zvezi z interesom subjekta prosilca pri odločitvi glede preskusa ekonomskega ravnovesja;

(d)

dokaz o ogroženosti ekonomskega ravnovesja zaradi nove storitve;

(e)

informacije in dokumentacijo, ki podpirajo pojasnila v točkah (c) in (d).

(a)

od pristojnih organov:

(b)

od prevoznika v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe:

(c)

od prosilca:

(d)

od upravljavca infrastrukture:

informacije o zadevnih progah ali odsekih za zagotovitev, da lahko nova storitev mednarodnega potniškega prometa deluje na tej infrastrukturi. Ta zahteva po informacijah upravljavca infrastrukture ne posega v zahteve v okviru postopka za dodeljevanje iz oddelka 3 poglavja IV Direktive 2012/34/EU.

(i)

donosnost storitev, ki se izvajajo v okviru pogodbe za opravljanje javne službe, in/ali

(ii)

neto stroške pristojnega organa, ki je dodelil pogodbo za opravljanje javne službe.

(a)

vpliv na neto finančni učinek storitve iz pogodbe za opravljanje javne službe v celotnem obdobju veljavnosti pogodbe;

(b)

morebitne konkurenčne odzive prevoznika v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe;

(c)

morebitno varčevanje pri stroških prevoznika v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne storitve (npr. v smislu nezamenjave dotrajanega voznega parka ali nenadomeščanja osebja, ki mu poteče pogodba), ter morebitne koristi za tega prevoznika v železniškem prometu v okviru predlagane nove storitve (npr. s ponujanjem povezav potnikom v mednarodnem prometu, ki bi bili morda zainteresirani zanje, z regionalno storitvijo iz pogodbe za opravljanje javne službe);

(d)

možnost zmanjšanja obsega pogodbe za opravljanje javne službe, zlasti če je ta v času presoje blizu izteka;

(e)

vpliv na učinkovitost in kakovost železniških storitev;

(f)

vpliv na načrtovanje voznega reda železniških storitev;

(g)

vpliv na naložbe prevoznika v železniškem prometu v vozni park ali pristojnih organov, če je to primerno.

(a)

kadar se v primerjavi s podatki, ki jih je analiziral regulatorni organ, nova storitev znatno spremeni;

(b)

kadar obstaja bistvena razlika med realnim in ocenjenim vplivom na storitve iz pogodbe za opravljanje javne službe ali

(c)

kadar se je pogodba za opravljanje javne službe iztekla pred prvotnim rokom.