Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R1302

Uredba (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj

OJ L 347, 20.12.2013, p. 303–319 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1302/oj

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/303


UREDBA (EU) št. 1302/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. decembra 2013

o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je Komisija 29. julija 2011 sprejela poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi navedene uredbe. V tem poročilu je Komisija napovedala, da namerava predlagati omejeno število sprememb Uredbe (ES) št. 1082/2006 zaradi olajšanja ustanovitve in delovanja EZTS ter da namerava pojasniti namen nekaterih obstoječih določb. Odpraviti bi bilo treba ovire pri ustanavljanju novih EZTS, hkrati pa ohraniti kontinuiteto in poenostaviti delovanje obstoječih EZTS, s čimer se bo omogočila njihova bolj razširjena uporaba za boljšo usklajenost politik in sodelovanje med javnimi organi brez ustvarjanja dodatne obremenitve za nacionalno administracijo ali administracijo Unije.

(2)

O ustanovitvi EZTS bi morali odločiti njegovi člani in njihovi nacionalni organi, njegova ustanovitev pa ni samodejno povezana s pravnimi ali finančnimi prednostmi na ravni Unije.

(3)

Z Lizbonsko pogodbo je kohezijski politiki dodana ozemeljska razsežnost, izraz „Skupnost“ pa je bil nadomeščen z izrazom „Unija“. Zato bi bilo treba v Uredbo (ES) št. 1082/2006 vpeljati to novo terminologijo.

(4)

EZTS lahko okrepijo spodbujanje in doseganje skladnega razvoja Unije kot celote ter zlasti ekonomske, socialne in teritorialne kohezije njenih regij in prispevajo k doseganju ciljev Strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast (v nadaljnjem besedilu: Strategija Evropa 2020). EZTS lahko pozitivno prispevajo tudi k odpravljanju ovir v teritorialnem sodelovanju med regijami, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, tudi zaradi posebnega položaja najbolj oddaljenih regij, in so lahko bistveni pri krepitvi sodelovanja s tretjimi državami, čezmorskimi državami in ozemlji ter obmejnimi regijami Unije, tudi s pomočjo programov Unije za zunanje sodelovanje.

(5)

Izkušnje z do zdaj ustanovljenimi EZTS kažejo, da se EZTS kot pravni instrument uporablja tudi za sodelovanje v okviru politik Unije razen kohezijske politike, vključno pri izvajanju programov ali delov programov z drugo finančno podporo Unije, kot je tista v okviru kohezijske politike. Učinkovitost in uspešnost EZTS bi bilo treba okrepiti z razširitvijo značaja teh združenj, odstranitvijo trdovratnih ovir in olajšanjem delovanja EZTS, pri tem pa ohraniti možnost držav članic, da omejijo ukrepe, ki jih EZTS lahko izvajajo brez finančne podpore Unije. V skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 imajo EZTS v vsaki državi članici karseda obsežno pravno sposobnost, ki je podeljena pravnim osebam v okviru nacionalnega prava te države članice, skupaj z možnostjo sklepanja sporazumov z drugimi EZTS ali drugimi pravnimi subjekti za namene izvajanja skupnih projektov sodelovanja, da bi med drugimi zagotovili učinkovitejše delovanje makroregionalnih strategij.

(6)

EZTS po svoji opredelitvi delujejo v več državah članicah. Zato Uredba (ES) št. 1082/2006 določa, da se veljavno pravo na določenih področjih določi v konvenciji in statutu. Razjasniti bi bilo treba primere, v katerih take določbe v hierarhični razvrstitvi veljavnega prava, opredeljenega v navedeni uredbi, dajo prednost nacionalnemu pravu države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež. Hkrati bi bilo treba določbe Uredbe (ES) št. 1082/2006 o pravu, ki se uporablja, razširiti na delovanje in dejavnosti EZTS, ki jih za vsak posamezni primer s pravnega vidika pregledajo države članice.

(7)

Kot posledica različnih statusov lokalnih in regionalnih organov v različnih državah članicah, so pristojnosti, ki so na eni strani meje regionalne, lahko na drugi strani meje nacionalne, zlasti v manjših ali centraliziranih državah članicah. Zato bi morali nacionalni organi imeti možnost, da lahko poleg držav članic postanejo člani EZTS.

(8)

Medtem ko Uredbe (ES) št. 1082/2006 dopušča, da osebe zasebnega prava postanejo člani EZTS, pod pogojem, da se obravnavajo kot „osebe javnega prava“, kot so opredeljene v Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), bi bilo treba omogočiti uporabo, da se EZTS v prihodnosti uporabi za skupno upravljanje javnih storitev, s posebnim poudarkom na storitvah splošnega gospodarskega interesa, ali infrastrukture. Torej bi moralo biti mogoče, da lahko člani EZTS postanejo tudi drugi akterji zasebnega ali javnega prava. Zato bi bilo treba zajeti tudi „javna podjetja“, kot so opredeljena v Direktivi 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) in podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega interesa na področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje, zdravstveno varstvo, socialne potrebe v zvezi z zdravstveno in dolgotrajno oskrbo, varstvo in vzgoja otrok, dostop do trga dela in ponovno vključevanje nanj, socialna stanovanja in socialno varstvo ter socialno vključevanje ranljivih skupin.

(9)

Uredba (ES) št. 1082/2006 ne vsebuje podrobnih pravil v zvezi s sodelovanjem subjektov iz tretjih držav v EZTS, ustanovljenem v skladu z navedeno uredbo, tj. med člani iz vsaj dveh držav članic. Ob upoštevanju nadaljnjega usklajevanja pravil, ki urejajo sodelovanje med eno ali več držav članic in eno ali več tretjih držav, večinoma v okviru čezmejnega sodelovanja v kontekstu evropskega instrumenta sosedstva (ENI) in instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II), pa tudi v okviru dopolnilnega financiranja iz Evropskega razvojnega sklada ter transnacionalnega sodelovanja pod okriljem cilja "evropsko teritorialno sodelovanje", kamor se sredstva iz ENI in IPA II prenesejo, da bi se v skupnih programih sodelovanja združila s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), bi bilo treba izrecno predvideti sodelovanje članov iz tretjih držav, ki mejijo na državo članico, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, v EZTS, ustanovljenih med najmanj dvema državama članicama. To bi moralo biti mogoče, kadar to dovoljuje zakonodaja tretje države ali sporazumi med vsaj eno sodelujočo državo članico in tretjo državo.

(10)

Da bi okrepili ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije in tako izboljšali zlasti učinkovitost teritorialnega sodelovanja, vključno z eno ali več oblikami čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja med člani EZTS, bi moralo biti omogočeno sodelovanje članov iz tretjih držav, ki mejijo na državo članico, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, v EZTS. Pri dejavnostih v okviru programov evropskega teritorialnega sodelovanja, kadar jih sofinancira Unija, bi si morali torej še naprej prizadevati za izpolnjevanje ciljev kohezijske politike Unije, četudi so ti delno ali v celoti doseženi zunaj ozemlja Unije in se posledično tudi dejavnosti EZTS tako vsaj do neke mere izvajajo zunaj ozemlja Unije. V tem smislu in kadar je ustrezno, ostaja prispevek iz dejavnosti EZTS, v katerem so tudi člani iz tretjih držav, ki mejijo na vsaj eno državo članico, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, k ciljem politike zunanjega delovanja Unije, kot so cilji razvojnega sodelovanja ali gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja, zgolj naključen, ker bi se glavnina zadevnih programov sodelovanja po področjih in posledično dejavnosti EZTS morala namreč osredotočiti na cilje kohezijske politike Unije. Zato so kakršni koli cilji morebitnega razvojnega sodelovanja ali gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja med le eno državo članico, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, in eno ali več tretjimi državami samo pomožni pri ciljih teritorialnega sodelovanja med državami članicami, vključno z njihovimi najbolj oddaljenimi regijami, temelječega na kohezijski politiki. Zato je tretji pododstavek člena 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) zadostna pravna podlaga za sprejetje te uredbe.

(11)

Po dovoljenju za sodelovanje nacionalnih, regionalnih, podregionalnih in lokalnih organov in organizacij ter po potrebi drugih javnih organov ali institucij, vključno z izvajalci javnih storitev, iz čezmorskih držav in ozemelj v EZTS, in sicer na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (6), in ob upoštevanju namere, da bi v primeru programskega obdobja 2014–2020 posebna dodatna finančna sredstva v okviru večletnega finančnega okvira okrepila sodelovanje najbolj oddaljenih regij Unije s sosednjimi tretjimi državami in nekaterimi čezmorskimi državami in ozemlji s seznama Priloge II k PDEU, ki mejijo na najbolj oddaljene regije, bi moral biti EZTS kot pravni instrument dostopen tudi članom iz čezmorskih držav in ozemelj. Zaradi pravne varnosti in preglednosti bi bilo treba vzpostaviti posebne postopke za odobritev pristopa članov iz čezmorskih držav in ozemelj k EZTS v zvezi s tem in po potrebi posebna pravila o pravu, ki se uporablja za zadevna EZTS s člani iz čezmorskih držav in ozemelj.

(12)

Uredba (ES) št. 1082/2006 razlikuje med konvencijo, ki določa ustanovitvene elemente bodočega EZTS, in statutom, ki določa izvedbene elemente. Vendar mora na podlagi navedene uredbe statut trenutno vseeno vsebovati vse določbe konvencije. Čeprav sta tako konvencija kot statut pošljeta državam članicam, sta ločena dokumenta in bi se postopek odobritve moral uporabljati samo za konvencijo. Poleg tega bi bilo treba nekatere elemente, ki so zdaj zajeti v statutu, namesto tega vključiti v konvencijo.

(13)

Izkušnje z ustanavljanjem EZTS kažejo, da se trimesečno obdobje, ki ga ima država članica na voljo za odobritev, redko upošteva. Zato bi bilo treba ta rok podaljšati na šest mesecev. Po drugi strani bi bilo treba zaradi zagotavljanja pravne varnosti po izteku tega roka šteti, da je konvencija odobrena s tihim soglasjem, kadar je ustrezno, v skladu z nacionalnim pravom zadevnih držav članic, vključno z njihovimi ustavnimi zahtevami. Vendar bi morala država članica, v kateri bo imelo predlagano EZTS registrirani sedež, uradno odobriti konvencijo. Čeprav bi države članice morale imeti možnost, da za takšno odobritev bodočih članov, ki sodelujejo v EZTS, uporabijo nacionalna pravila o postopku ali določijo posebna pravila v okviru nacionalnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1082/2006, bi bilo treba odstopanja od določbe v zvezi s tihim soglasjem po izteku šestmesečnega roka izključiti, razen kadar to določa ta uredba.

(14)

Določiti bi bilo treba razloge na podlagi katerih lahko država članica zavrne odobritev sodelovanja bodočega člana ali konvencijo. Vendar se ne bi smelo upoštevati nobenega nacionalnega prava, ki zahteva, da se pravila in postopki, ki niso določeni v Uredbi (ES) št. 1082/2006 ne bi smeli upoštevati pri odločanju o tej odobritvi.

(15)

Ker se Uredba (ES) št. 1082/2006 ne more uporabljati v tretjih državah, bi morala država članica, v kateri bo imelo predlagano EZTS registrirani sedež, pri odobritvi sodelovanja bodočih članov iz tretjih držav, ustanovljenih po pravu teh tretjih držav, preveriti, v posvetovanju s temi državami članicami, po pravu katerih so ustanovljeni drugi bodoči člani EZTS, da tretje države uporabljajo pogoje in postopke, ki so enakovredni tistim iz Uredbe (ES) št. 1082/2006 ali ki so v skladu z mednarodnimi dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi, sklenjenimi med državami članicami Sveta Evrope, naj so tudi države članice Unije ali ne, na podlagi Evropske okvirne konvencije o čezmejnem sodelovanju med ozemlji ali organi Skupnosti, podpisane 21. maja 1980 in na podlagi tega sprejetih dodatnih protokolov. V primeru vključitve več držav članic Unije in ene ali več tretjih držav zadoščati, da je bil takšen sporazum sklenjen med zadevno tretjo državo in eno sodelujočo državo članico Unije.

(16)

Da bi se spodbudil pristop novih članov k obstoječemu EZTS, bi bilo treba poenostaviti postopek za spreminjanje konvencij v takšnih primerih. Zato takšnih sprememb v primeru novega člana iz države članice, ki je že odobrila konvencijo, ne bi bilo treba priglasiti vsem sodelujočim državam članicam, ampak samo tisti državi članici, po katere nacionalnem pravu je ustanovljen novi bodoči član, in državi članici, v kateri se nahaja registrirani sedež EZTS. O posledični spremembi konvencije bi morale biti obveščene vse zadevne države članice. Vendar taka poenostavitev ne bi smela veljati v primeru novega bodočega člana iz države članice, ki še ni odobrila konvencije, ali iz tretje države ali s čezmorske države ali ozemlja, da lahko vse sodelujoče države članice preverijo, ali je takšna pristop v skladu z njihovimi javnimi interesi ali javnimi politikami.

(17)

Glede na povezave med državami članicami ter čezmorskimi državami ali ozemlji, bi bilo treba v postopke za odobritev sodelovanja bodočih članov iz čezmejnih držav ali ozemelj vključiti te države članice. V skladu s posebnim upravljavskim odnosom med državo članico in čezmorsko državo ali ozemljem bi morala država članica bodisi odobriti sodelovanje bodočega člana iz čezmorske države ali ozemlja bodisi zagotoviti pisno potrdilo državi članici, v kateri se nahaja predlagani registrirani sedež EZTS, o tem, da je pristojni organ v čezmorski državi ali ozemlju odobril sodelovanje bodočega člana v skladu s pogoji in postopki, enakovrednimi tistim iz Uredbe (ES) št. 1082/2006. Isti postopek bi se moral uporabljati za primer bodočega člana iz čezmorske države ali ozemlja, ki se želi pridružiti obstoječemu EZTS

(18)

Ker po začetku veljavnosti te uredbe statuti ne bodo vsebovali vseh določb konvencij, bi bilo treba registrirati in/ali objaviti statute in konvencije. Poleg tega bi bilo treba zaradi preglednosti objaviti obvestilo o odločitvi za ustanovitev EZTS, in sicer v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Zaradi usklajenosti bi moralo navedeno obvestilo vsebovati podrobnosti, določene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1082/2006, kot je spremenjena s to uredbo.

(19)

Namen EZTS bi bilo treba razširiti, da bo zajemal lajšanje in spodbujanje teritorialnega sodelovanja na splošno, vključno s strateškim načrtovanjem ter upravljanjem regionalnih in lokalnih zadev v skladu s kohezijsko politiko in drugimi politikami Unije, s čimer se bo prispevalo k strategiji Evropa 2020 ali izvajanju makroregionalnih strategij. EZTS bi zato moralo imeti možnost izvajanja operacij tudi s finančno podporo, ki ne izhaja le iz kohezijske politike Unije. Poleg tega, bi moral vsak član v vsaki državi članici ali tretji državi, ki so zastopane, imeti pristojnost, ki je potrebna za učinkovito delovanje EZTS, razen če država članica ali tretja država odobri sodelovanje člana, ki je ustanovljen po njenem nacionalnem pravu tudi, kadar ta član ni pristojen za vse naloge, določene v konvenciji.

(20)

Glede na to, da je EZTS pravni instrument, njegov namen ni zaobiti okvir, ki ga določa pravni red Sveta Evrope ter ki ponuja različne priložnosti in okvire, znotraj katerih lahko regionalni in lokalni organi čezmejno sodelujejo, vključno z nedavnimi evropskimi regionalnimi združenji za sodelovanje (7), ali zagotoviti sklop posebnih skupnih pravil, s katerimi bi bile enotno urejene vse takšne ureditve po Uniji.

(21)

Posebne naloge EZTS in možnost, da države članice omejijo ukrepe, ki jih lahko EZTS izvajajo brez finančne podpore Unije, bi bilo treba uskladiti z določbami o ESRR, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v programskem obdobju 2014–2020.

(22)

Čeprav je v Uredbi (ES) št. 1082/2006 določeno, da naloge EZTS med drugim ne vključujejo izvajanja „regulativnih pooblastil“, kar ima lahko v različnih državah članicah različne pravne posledice, bi skupščina EZTS, če konvencija to posebej določa, vseeno morala imeti možnost, da v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom določi pogoje za uporabo dela infrastrukture, ki jo EZTS upravlja, ali pogoje, v skladu s katerimi se lahko zagotovi storitev splošnega gospodarskega pomena, vključno s tarifami in pristojbinami, ki jih plačajo uporabniki.

(23)

Zaradi omogočanja dostopnosti EZTS za člane iz tretjih držav ali iz čezmorskih držav ali ozemelj bi morala konvencija vsebovati podrobnosti glede ureditev za njihovo sodelovanje.

(24)

V konvenciji bi bilo treba poleg sklicevanja na veljavno pravo na splošno, kot je določeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 1082/2006, navesti tudi pravo Unije in nacionalno pravo, ki se uporabljata za EZTS. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da je to nacionalno pravo lahko pravo države članice, v kateri statutarni organi izvajajo svoja pooblastila, zlasti če osebje, ki dela pod direktorjevo odgovornostjo, deluje v državi članici, ki ni država članica registriranega sedeža EZTS. Prav tako bi bilo treba v konvenciji našteti veljavno pravo Unije in nacionalno pravo, ki se neposredno nanaša na dejavnosti EZTS, ki se izvajajo v okviru nalog, določenih v konvenciji, vključno z državo, v kateri EZTS upravlja javne storitve splošnega interesa ali infrastrukture.

(25)

V tej uredbi se ne bi smelo obravnavati problemov, povezanih s čezmejnimi javnimi naročili, s katerimi se srečujejo EZTS.

(26)

Zaradi pomembnosti pravil, ki se uporabljajo za osebje EZTS, ter načel v zvezi z ureditvijo glede upravljanja osebja in postopkov zaposlovanja bi bilo ta pravila treba določiti v konvenciji, in ne v statutu. Obstajati bi morala možnost, da se v konvenciji lahko zagotovi določitev različnih možnosti glede izbire pravil, ki se uporabljajo za zaposlene v EZTS. Posebna ureditev glede upravljanja osebja in postopkov zaposlovanja bi morala biti obravnavana v statutih.

(27)

Države članice bi morale nadalje uporabljati možnosti, določene v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (8), da bi sporazumno dovolile izjeme glede določitev zakonodaje, ki se uporablja v skladu z navedeno uredbo, v interesu določenih oseb ali kategorij oseb, in da bi se osebje EZTS štelo za takšno kategorijo oseb.

(28)

Glede na pomembnost ureditve v zvezi z odgovornostjo članov, bi morala biti ta ureditev določena v konvenciji in ne v statutu.

(29)

Kadar je izključni cilj EZTS upravljati program sodelovanja ali del programa sodelovanja, ki ga podpira ESRR, ali kadar EZTS zadeva medregionalno sodelovanje ali omrežja, informacije o tem, na katerem ozemlju lahko EZTS opravlja svoje naloge, ne bi smele biti potrebne. V prvem primeru bi moral biti obseg ozemlja opredeljen, in po potrebi spremenjen, v ustreznem programu sodelovanja. V drugem bi zahteva za take informacije ogrozila pristop novih članov medregionalnemu sodelovanju ali omrežjem, čeprav gre v večini primerov za nebistvene dejavnosti.

(30)

Treba bi bilo pojasniti različne ureditve v zvezi z nadzorom upravljanja javnih sredstev in revizijo računovodskih izkazov EZTS.

(31)

EZTS, katerih člani imajo omejeno odgovornost, bi se morala jasneje razlikovati od tistih, katerih člani imajo neomejeno odgovornost. Da bi se EZTS, katerih člani imajo omejeno odgovornost, omogočilo izvajanje dejavnosti, ki lahko ustvarijo dolgove, bi moralo biti poleg tega državam članicam dovoljeno, da od takšnih EZTS zahtevajo, da sklenejo ustrezno zavarovanje za tveganja v zvezi z njihovimi dejavnostmi ali da so taki EZTS predmet ustreznega finančnega jamstva za takšna tveganja.

(32)

Države članice bi morale obvestiti Komisijo o vseh določbah, ki so jih sprejele za izvajanje Uredbe (ES) št. 1082/2006, in vseh spremembah teh določb. Za izboljšanje obveščanja in usklajevanja med državami članicami, Komisijo in Odborom regij bi morala Komisija take določbe posredovati državam članicam in Odboru regij. Odbor regij je vzpostavil platformo EZTS, s katero se vsem zainteresiranim stranem omogočata izmenjava izkušenj in dobrih praks ter boljše obveščanje o priložnostih in izzivih EZTS, olajšuje izmenjava izkušenj o ustanavljanju EZTS na teritorialni ravni ter izmenjuje znanje o najboljših praksah glede teritorialnega sodelovanja.

(33)

Določiti bi bilo treba nov rok za poročilo o izvajanju Uredbo (ES) št. 1082/2006. V skladu s postopnim prehodom Komisije na oblikovanje politike na podlagi dokazov bi moralo to poročilo obravnavati glavna vprašanja ocene, vključno z uspešnostjo, učinkovitostjo, relevantnostjo, evropsko dodano vrednostjo, obsegom poenostavitve in vzdržnostjo. Učinkovitost bi bilo treba razumeti, da se nanaša med drugim na naravo poskusov širjenja znanja o instrumentu EZTS znotraj različnih služb Komisije ter med Komisijo in drugimi organi, kot je na primer Evropska služba za zunanje delovanje. Komisija bi morala poslati to poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in v skladu s prvim odstavkom člena 307 PDEU Odboru regij. To poročilo bi bilo treba posredovati do 1. avgusta 2018.

(34)

Za določitev seznama indikatorjev za uporabo v oceni in pripravi poročila o izvajanju Uredbe (ES) št. 1082/2006 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu ter Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(35)

Obstoječa EZTS konvencije in statutov ne bi smela prilagoditi spremembam Uredbe (ES) št. 1082/2006, vpeljane s to uredbo.

(36)

Določiti je treba v skladu s katerim sklopom pravil je treba odobriti EZTS, za katere se je postopek odobritve začel že pred dnevom začetka uporabe te uredbe.

(37)

Za prilagoditev veljavnih nacionalnih pravil za izvajanje te uredbe, preden je treba Komisiji predložiti programe v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje", bi bilo treba to uredbo začeti uporabljati šest mesecev po začetku njene veljavnosti. Države članice bi morale pri prilagajanju veljavnih nacionalnih pravil zagotoviti, da se določijo pristojni organi za odobritev EZTS, ki bi morali biti v skladu z njihovimi pravnimi in upravnimi ureditvami isti organi, ki so odgovorni za sprejemanje obvestil v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1082/2006.

(38)

Ker cilja te uredbe, to je izboljšanja pravnega instrumenta EZTS, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ga je lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja v skladu z ustavnim sistemom vsake države članice, pri čemer uporaba EZTS ni obvezna.

(39)

Uredbo (ES) št. 1082/2006 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Uredbe (ES) št. 1082/2006

Uredba (ES) št. 1082/2006 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: EZTS) se lahko ustanovi na ozemlju Unije pod pogoji in v skladu z določbami iz te uredbe.

2.   Cilj EZTS je olajšati in spodbujati zlasti teritorialno sodelovanje, vključno s čezmejnimi, transnacionalnimi in medregionalnimi oblikami sodelovanja, med člani, kot so določeni v členu 3(1), z namenom krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„5.   Registrirani sedež EZTS je v državi članici, po katere pravu je ustanovljen vsaj en član EZTS.”;

(2)

člen 2 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Ukrepe organov EZTS urejajo:

(a)

ta uredba;

(b)

konvencija iz člena 8, kadar je to v tej uredbi izrecno dovoljeno; ter

(c)

na področjih, ki s to uredbo niso urejena oziroma so urejena le delno, nacionalno pravo države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.

Kadar je treba v skladu s pravom Unije ali mednarodnim zasebnim pravom določiti pravo, ki se uporablja, se EZTS obravnava kot pravna oseba države članice, v kateri ima registrirani sedež.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.   Dejavnosti EZTS v zvezi z opravljanjem nalog iz člena 7(2) in (3) v Uniji urejata pravo Unije in nacionalno pravo, kot je določeno v konvenciji iz člena 8.

Dejavnosti, ki so sofinancirane iz proračuna Unije, so v skladu z zahtevami, določenimi v veljavnem pravu Unije in nacionalnem pravu, ki zadeva uporabo navedenega prava Unije.”;

(3)

člen 3 se spremeni:

(a)

prvi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Člani EZTS lahko postanejo:

(a)

države članice ali organi na nacionalni ravni;

(b)

regionalni organi;

(c)

lokalni organi;

(d)

javna podjetja v smislu točke (b) člena 2(1) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) ali osebe javnega prava v smislu drugega pododstavka člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10);

(e)

podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v skladu z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom;

(f)

nacionalni, regionalni ali lokalni organi ali javna podjetja, enakovredni tistim iz točke (d), iz tretjih držav, pod pogoji iz člena 3a.

(9)  Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 1)."

(10)  Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114.)“;"

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   EZTS sestavljajo člani, ki prihajajo z ozemelj najmanj dveh držav članic, razen v primeru iz člena 3a(2) in (5).“;

(4)

doda se naslednji člen:

"Člen 3a

Pristop članov iz tretjih držav ali čezmorskih držav ali ozemelj

1.   V skladu s členom 4(3a) lahko EZTS sestavljajo člani, ki prihajajo z ozemelj najmanj dveh držav članic in ene ali več tretjih držav, ki mejijo vsaj na eno izmed teh držav članic, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, če zadevne države članice in tretje države skupaj izvajajo ukrepe teritorialnega sodelovanja ali programe, ki jih podpira Unija.

Za namene te uredbe šteje, da tretja država ali čezmorska država ali ozemlje meji na državo članico, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, če si z njo deli kopensko mejo ali če je tretja država in/ali čezmorska država ali ozemlje upravičena do skupnega morskega čezmejnega ali transnacionalnega programa v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje ali do drugega programa čezmejnega ali čezmorskega sodelovanja ali sodelovanja na osnovi skupnega morskega bazena, tudi če ju ločijo mednarodne vode.

2.   EZTS lahko sestavljajo člani, ki prihajajo z ozemlja ene same države članice in ene ali več tretjih držav, ki mejijo na državo članico, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, kadar zadevna država članica meni, da zadevni EZTS spada v okvir njenega teritorialnega sodelovanja znotraj čezmejnega ali transnacionalnega sodelovanja ali njenih dvostranskih odnosov z zadevnimi tretjimi državami.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 tretje države, ki mejijo na državo članico, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, vključujejo morske meje med zadevnimi državami.

4.   V skladu s členom 4a in ob upoštevanju pogojev iz odstavka 1 tega člena lahko EZTS sestavljajo tudi člani iz vsaj dveh držav članic, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, ali ene ali več čezmorskih držav ali ozemelj, s člani iz ene ali več tretjih držav ali brez njih.

5.   V skladu s členom 4a in ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena lahko EZTS sestavljajo tudi člani iz ozemlja ene same države članice, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, in ene ali več čezmorskih držav ali ozemelj, s člani iz ene ali več tretjih držav ali brez njih.

6.   EZTS ne sestavljajo le člani države članice in ene ali več čezmorskih držav ali ozemelj, povezanega s to isto državo članico.";

(5)

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Ko bodoči član v skladu z odstavkom 2 uradno obvesti državo članico, država članica, ki je prejela uradno obvestilo, ob upoštevanju svoje ustavne strukture odobri sodelovanje bodočega člana v EZTS in konvencijo, razen če meni, da:

(a)

takšno sodelovanje ali konvencija nista v skladu z ničemer od naslednjega:

(i)

to uredbo;

(ii)

drugim pravom Unije v zvezi z ukrepi in dejavnostmi EZTS;

(iii)

nacionalno zakonodajo v zvezi s pooblastili in pristojnostmi bodočega člana;

(b)

tako sodelovanje ni utemeljeno z razlogi javnega interesa ali javne politike te države članice; ali

(c)

statut ni skladen s konvencijo.

V primeru neodobritve država članica poda izjavo z navedbo razlogov, zaradi katerih odobritev ni mogoča, in po potrebi predlaga potrebne spremembe konvencije.

Država članica sprejme odločitev glede odobritve v roku šestih mesecev od datuma prejema uradnega obvestila v skladu z odstavkom 2. Če država članica, ki je prejela uradno obvestilo, ne ugovarja v tem roku, se sodelovanje bodočega člana in konvencija štejeta za odobreno. Vendar država članica, v kateri se bo nahajal predlagani registrirani sedež EZTS, uradno odobri konvencijo, da se omogoči vzpostavitev EZTS.

Vsakič, ko se od države članice zahtevajo dodatne informacije za bodočega člana, rok iz tretjega pododstavka preneha teči. Prekinitev začne teči od dneva po datumu, ko je država članica bodočemu članu poslala svoje pripombe, in traja, dokler bodoči član na pripombe ne odgovori.

Rok iz tretjega pododstavka pa ne preneha teči, če bodoči član v desetih delovnih dneh od začetka prekinitve odgovori na pripombe države članice.

Pri odločanju o sodelovanju bodočega člana v EZTS lahko države članice uporabijo svoja nacionalna pravila.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.   Če bodoči člani EZTS prihajajo iz tretjih držav, se država članica, v kateri bo predlagani registrirani sedež EZTS, v posvetovanju z drugimi zadevnimi državami članicami, prepriča, da so izpolnjeni pogoji iz člena 3a in da je vsaka tretja država odobrila sodelovanje bodočega člana v skladu z:

(a)

enakovrednimi pogoji in postopki, kot so določeni v tej uredbi; ali

(b)

sporazumom, sklenjenim med najmanj eno državo članico, po katere pravu je ustanovljen bodoči član, in to tretjo državo.“;

(c)

odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„5.   Člani se dogovorijo o konvenciji iz člena 8, pri čemer zagotovijo skladnost z odobritvijo v skladu z odstavkom 3 tega člena.

6.   EZTS uradno obvesti države članice, po katerih pravu so ustanovljeni člani EZTS, o vseh spremembah konvencije ali statuta. Vsako spremembo konvencije, razen izključno v primerih pristopa novega člana iz točke (a) odstavka 6a, odobrijo te države članice v skladu s postopkom iz tega člena.“;

(d)

doda se naslednji odstavek:

„6a.   V primeru pristopa novih članov k obstoječemu EZTS se uporabljajo naslednje določbe:

(a)

če pristopi novi član iz države članice, ki je že odobrila konvencijo, tak pristop odobri le država članica, po katere zakonodaji je ustanovljen novi član, v skladu s postopkom iz odstavka 3, država članica, v kateri ima EZTS registrirani sedež, pa se uradno obvesti;

(b)

če pristopi novi član iz države članice, ki konvencije še ni odobrila, se uporabi postopek iz odstavka 6;

(c)

če obstoječemu EZTS pristopi nov član iz tretje države, takšen pristop preuči država članica, kjer ima EZTS registrirani sedež, v skladu s postopkom iz odstavka 3a.“;

(6)

doda se naslednji člen:

"Člen 4a

Sodelovanje članov iz čezmorskih držav ali ozemelj

V primeru EZTS z bodočim članom iz čezmorske države ali ozemlja se država članica, s katero je čezmorska država ali ozemlje povezano, prepriča, da so izpolnjeni pogoji iz člena 3a, in ob upoštevanju svojega odnosa s čezmorsko državo ali ozemljem:

(a)

odobri sodelovanje bodočega člana v skladu s členom 4(3); ali

(b)

pisno potrdi državi članici, kjer se bo nahajal predlagani registrirani sedež EZTS, da so pristojni organi v čezmorski državi ali ozemlju odobrili sodelovanje bodočega člana v skladu z enakovrednimi pogoji in postopki, kot so tisti v tej uredbi.";

(7)

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Pridobitev pravne osebnosti in objava v Uradnem listu

1.   Konvencija in statut ter vse njune poznejše spremembe se registrirajo in/ali objavijo v državi članici, kjer ima zadevno EZTS registrirani sedež, v skladu z veljavnim nacionalnim pravom te države članice. EZTS pridobi status pravne osebe na datum registracije ali objave konvencije in statuta, odvisno od tega, kaj se zgodi prej. Člani obvestijo zadevne države članice in Odbor regij o registraciji ali objavi konvencije in statuta.

2.   EZTS zagotovi, da se v desetih delovnih dneh od registracije ali objave konvencije in statuta Odboru regij pošlje prošnja v skladu s predlogo iz Priloge k tej uredbi. Nato Odbor regij to prošnjo posreduje Uradu za publikacije Evropske unije, ta pa v seriji C Uradnega lista Evropske unije objavi obvestilo o ustanovitvi EZTS skupaj s podrobnostmi, navedenimi v Prilogi k tej uredbi.“;

(8)

V členu 6 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 tega člena se za naloge EZTS, ki so navedene v členu 7(3) in zajemajo ukrepe, ki jih sofinancira Unija, uporablja ustrezna zakonodaja v zvezi z nadzorom sredstev, ki jih zagotovi Unija.”;

(9)

člen 7 se spremeni:

(a)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2.   EZTS deluje v okviru nalog, ki so mu bile dodeljene, in sicer, ki zajemajo poenostavljanje in pospeševanje teritorialnega sodelovanja za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije in premoščanje notranjih tržnih ovir. Vsako nalogo določijo člani EZTS, tako da spadajo v pristojnost vsakega člana, razen če država članica ali tretja država odobri sodelovanje člana, ustanovljenega na podlagi njenega nacionalnega prava, tudi če ta član ni pristojen za vse naloge, določene v konvenciji.

3.   EZTS lahko izvaja posebne ukrepe teritorialnega sodelovanja med svojimi člani v prizadevanju za cilj iz člena 1(2), in sicer s finančno podporo Unije ali brez nje.

Naloge EZTS lahko zadevajo predvsem izvajanje programov sodelovanja ali njihovih delov ali izvajanje operacij, ki jih Unija podpira prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in/ali Kohezijskega sklada.

Države članice lahko omejijo naloge, ki jih EZTS smejo izvajati brez finančne podpore Unije. Vendar, brez poseganja v člen 13, države članice ne izključijo nalog, ki zadevajo prednostne naloge na področju naložb iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1299/2013 (11) Evropskega parlamenta in Sveta.

(11)  Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembra 2013 o posebnih določbah za podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj cilju "evropsko teritorialno sodelovanje" (UL L 347, 20.12.2013, str. 259).“;"

(b)

v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

„Vendar lahko skupščina EZTS iz točke (a) člena 10(1) v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom določi pogoje za uporabo dela infrastrukture, ki jo ta EZTS upravlja, ali pogoje, pod katerimi se zagotovi storitev splošnega gospodarskega pomena, vključno s tarifami in pristojbinami, ki jih plačajo uporabniki.“;

(10)

v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   V konvenciji se določijo:

(a)

ime EZTS in njegov registrirani sedež;

(b)

obseg ozemlja, na katerem lahko EZTS izvaja naloge;

(c)

cilji in naloge EZTS;

(d)

trajanje EZTS in pogoji za prenehanje delovanja;

(e)

seznam članov EZTS;

(f)

seznam organov EZTS in njihovih pristojnosti;

(g)

veljavno pravo Unije in nacionalno pravo države članice, kjer ima EZTS registrirani sedež za namene razlage in izvajanja konvencije;

(h)

veljavno pravo Unije in nacionalno pravo države članice, kjer organi EZTS delujejo;

(i)

ureditev za vključevanje članov iz tretjih držav ali čezmorske države ali ozemlja, če je ustrezno, vključno z določitvijo veljavnega prava, kadar EZTS opravlja naloge v tretjih državah ali čezmorskih državah ali ozemljih;

(j)

veljavno pravo Unije in nacionalno pravo, ki se neposredno nanašata na dejavnosti EZTS, ki se izvajajo v okviru nalog, določenih v konvenciji;

(k)

pravila, ki se uporabljajo za osebje EZTS, ter načela v zvezi z ureditvijo upravljanja osebja in postopkov zaposlovanja;

(l)

ureditev odgovornosti EZTS in njegovih članov v skladu s členom 12;

(m)

ustrezna ureditev vzajemnega priznavanja, vključno z ureditvijo za finančni nadzor upravljanja javnih sredstev, in

(n)

postopki za sprejemanje statuta ter spreminjanje konvencije, ki izpolnjujejo obveznosti iz členov 4 in 5.

3.   Kadar se naloge EZTS nanašajo zgolj na upravljanje programa sodelovanja ali njegovega dela v okviru Uredbe (EU) št. 1299/2013 ali kadar EZTS zadeva medregionalno sodelovanje ali omrežja, informacije iz točke (b) odstavka 2 niso potrebne.“;

(11)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Statut

1.   Statut EZTS sprejmejo njegovi člani soglasno na podlagi konvencije in v skladu z njo.

2.   Statut določa vsaj naslednje:

(a)

operativne določbe organov EZTS in njihove pristojnosti ter število predstavnikov članov v ustreznih organih;

(b)

postopke odločanja EZTS,

(c)

delovni jezik ali delovne jezike;

(d)

ureditev delovanja;

(e)

postopke glede upravljanja osebja in zaposlovanja;

(f)

ureditev finančnih prispevkov članov;

(g)

veljavna računovodska in proračunska pravila za člane EZTS;

(h)

imenovanje neodvisnega zunanjega revizorja računovodskih izkazov EZTS in

(i)

postopke za spreminjanje statuta, ki izpolnjujejo obveznosti iz členov 4 in 5.“;

(12)

v členu 11 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Priprava računovodskih izkazov, po potrebi vključno s spremljajočim letnim poročilom, ter revizija in objava teh izkazov so urejene z nacionalnim pravom države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.“;

(13)

člen 12 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„EZTS je odgovorno za vse svoje dolgove.”;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Brez poseganja v odstavek 3, če so sredstva EZTS nezadostna za izpolnitev njegovih obveznosti, njegovi člani nosijo odgovornost za njegove dolgove ne glede na vrsto teh dolgov, pri čemer je delež vsakega člana določen sorazmerno z njegovim finančnim prispevkom. Podrobnosti o finančnih prispevkih se določijo v statutu.

Člani EZTS se v statutu lahko zavežejo, da bodo po prenehanju članstva v EZTS odgovorni za obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti EZTS med njihovim članstvom.

2a.   Če ima vsaj en član EZTS iz posamezne države članice zaradi nacionalnega prava, po katerem je ustanovljen, omejeno odgovornost, lahko tudi drugi člani v konvenciji omejijo svojo odgovornost, kadar jim nacionalno pravo, s katerim se izvaja ta uredba, to omogoča.

Ime EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, vsebuje besedo ‚omejeno“.

Zahteve za objavo konvencije, statuta in računovodskih izkazov EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, so najmanj enakovredne tistim, ki jo morajo izpolnjevati druge pravne osebe z omejeno odgovornostjo po zakonodaji države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.

V primeru EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, lahko katera koli zadevna država članica zahteva, naj EZTS sklene ustrezno zavarovanje ali je predmet jamstva banke ali druge finančne institucije s sedežem v državi članici ali pa se vključi v instrument, ki deluje kot jamstvo javnega subjekta ali države članice, za kritje tveganj v zvezi z njegovimi dejavnostmi.‘;

(14)

v členu 15(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Za spore, ki vključujejo EZTS, se uporablja pravo Unije o sodni pristojnosti, razen če ta uredba določa drugače. V primerih, ki niso predvideni v takem pravu Unije, so za reševanje sporov pristojna sodišča države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.“;

(15)

člen 16 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice sprejmejo določbe za zagotovitev učinkovite uporabe te uredbe, vključno glede določitve pristojnih organov za postopek odobritve, v skladu z njihovo zakonsko in upravno ureditvijo.

Kadar to zahteva nacionalno pravo države članice, lahko zadevna država članica sestavi izčrpen seznam nalog, ki jih člani EZTS v smislu člena 3(1), ustanovljeni po njeni zakonodaji, že imajo, kar zadeva teritorialno sodelovanje v navedeni državi članici.

Država članica Komisiji predloži vse določbe, sprejete na podlagi tega člena, kot tudi vse njihove spremembe. Komisija te določbe posreduje drugim državam članicam in Odboru regij.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„1a.   Določbe iz odstavka 1, kolikor zadevajo državo članico, s katero je povezana čezmorska država ali ozemlje, ob upoštevanju njenega razmerja s to čezmorska država ali ozemlje, zagotovijo tudi dejansko izvajanje te uredbe za tiste čezmorske države ali ozemlja, ki mejijo na druge države članice ali njihove najbolj oddaljene regije.“;

(16)

člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Poročilo

Komisija do 1. avgusta 2018 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij poročilo o uporabi te uredbe, ki vsebuje oceno njene uspešnosti, učinkovitosti, relevantnosti, evropske dodane vrednosti in možnostih za poenostavitev.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 17a za določitev kazalnikov iz prvega odstavka.“;

(17)

doda se naslednji člen:

„Člen 17a

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo iz drugega odstavka člena 17 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 21 decembra 2013

3.   Pooblastilo iz drugega odstavka člena 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu z drugim odstavkom člena 17, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

Člen 2

Prehodne določbe

1.   EZTS, ki so bila ustanovljena pred 21 decembra 2013, ni treba uskladiti konvencij in statutov z določbami Uredb (ES) št. 1082/2006, kakor so bile spremenjene s to uredbo.

2.   V primeru EZTS, za katera se je postopek iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1082/2006 začel pred 22 junij 2014 in katerih registracija ali objava v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1082/2006 še ni izvedena, se konvencija in statuti registrirajo in/ali objavijo v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1082/2006, preden je bila spremenjena s to uredbo.

3.   EZTS, za katera se je postopek iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1082/2006 začel več kot šest mesecev pred 22 junij 2014, se odobrijo v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1082/2006, preden je bila spremenjena s to uredbo.

4.   Druga EZTS, ki niso navedena v odstavkih 2 in 3 tega člena ter za katere se je postopek iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1082/2006 začel pred 22 junij 2014, se odobrijo v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1082/2006, kakor je bila spremenjena s to uredbo.

5.   Države članice Komisiji najpozneje 22 junij 2014 predložijo potrebne spremembe nacionalnih določb, sprejete v skladu s členom 16(1) Uredbe (ES) št. 1082/2006.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 22 junij 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

R. ŠADŽIUS


(1)  UL C 191, 29.6.2012, str. 53.

(2)  UL C 113, 18.4.2012, str. 22.

(3)  Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L 210, 31.7.2006, str. 19).

(4)  Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114).

(5)  Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 1).

(6)  Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25 novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (UL L 344, 19.12.2013, str. 1)

(7)  Protokol št. 3 k Evropski okvirni konvenciji o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti pri evropskih regionalnih združenjih za sodelovanje (ERZS), ki je na voljo za podpis od 16. novembra 2009.

(8)  Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uskladitvi sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).


PRILOGA

Predloga za podatke, ki jih je treba predložiti na podlagi člena 5(2)

USTANOVITEV EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZA TERITORIALNO SODELOVANJE (EZTS)

Ime EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, vsebuje besedo„omejeno“ (člen 12(2a)).

Zvezdica (*) označuje polja, katerih izpolnitev je obvezna.

Image

Image

Image


Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v zvezi z ozaveščanjem ter členoma 4 in 4a Uredbe o EZTS

Evropski parlament, Svet in Komisija so se strinjali, da morajo biti njihova prizadevanja za ozaveščanje znotraj institucij in držav članic ter med njimi bolje usklajena, saj bi s tem povečali prepoznavnost možnosti uporabe EZTS kot izbirnega instrumenta, ki je na voljo za teritorialno sodelovanje na vseh področjih politik EU.

V zvezi s tem Evropski parlament, Svet in Komisija pozivajo zlasti države članice, naj v določenih rokih izvedejo ustrezne ukrepe usklajevanja in komunikacije med nacionalnimi organi ter med organi različnih držav članic, da se zagotovijo jasni, učinkoviti in pregledni postopki za odobritev novih združenj EZTS.


Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v zvezi s členom 1(9) uredbe o EZTS

Evropski parlament, Svet in Komisija se strinjajo, da si morajo države članice pri uporabi člena 9(2)(i) Uredbe (EU) št. 1082/2006, kot je bila spremenjena, prizadevati, da pri ocenjevanju pravil, ki se uporabljajo za uslužbence EZTS, kot je predlagano v osnutku konvencije, preučijo različne možnosti režima zaposlovanja, ki so na voljo in med katerimi izbira EZTS, tako v okviru zasebnega kot javnega prava.

Kadar pogodbe o zaposlitvi za uslužbence EZTS ureja zasebno pravo, bodo države članice upoštevale tudi ustrezne zakonodajne akte EU, kot je Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti (Rim I), kot tudi z njo povezano pravno prakso drugih držav članic, zastopanih v EZTS.

Evropski parlament, Svet in Komisija se tudi zavedajo, da bodo predpisi nacionalnega javnega prava v primerih, ko pogodbe o zaposlitvi za uslužbence EZTS ureja javno pravo, predpisi tiste države članice, v kateri se nahaja zadevni organ EZTS. Vendar pa se predpisi nacionalnega javnega prava države članice, v kateri je registriran EZTS, uporabljajo za uslužbence EZTS, za katere ti predpisi veljajo, še preden postanejo uslužbenci EZTS.


Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v zvezi z vlogo Odbora regij v okviru platforme EZTS

Evropski parlament, Svet in Komisija so seznanjeni z dragocenim delom, ki ga opravlja Odbor regij v okviru platforme EZTS, ki jo ta nadzoruje, in spodbujajo Odbor regij, naj še naprej spremlja dejavnosti že delujočih EZTS in tistih, ki se šele ustanavljajo, organizira izmenjavo najboljših praks in ugotavlja, kje se pojavljajo težave.


Top