24.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 134/31

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je z Uredbo (EU) št. 115/2012 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Indije („Indija“ ali „zadevna država“).

(2)

Postopek se je začel 13. maja 2011 (3) na podlagi pritožbe, ki jo je 31. marca 2011 vložil Evropski zavod za industrijske pritrdilne elemente – EIFI („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov v Uniji.

(3)

Kot navaja uvodna izjava 21 začasne uredbe, je preiskava subvencije in škode zajemala obdobje od 1. aprila 2010 do 31. marca 2011 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasnih izravnalnih ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strani, ki so to zahtevale, so imele možnost za zaslišanje.

(5)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev. Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile začasne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(6)

Nato so bile vse strani obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo ustaviti protisubvencijski postopek za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Indije in sprostiti zneske, zavarovane z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k temu dokončnemu razkritju.

(7)

Po dokončnem razkritju je ena stran ponovila svoje pripombe v zvezi z opredelitvijo zadevnega izdelka in podobnega izdelka iz uvodnih izjav 22 in 23 začasne uredbe ter trdila, da bi morale biti nekatere vrste izdelka izključene iz obsega izdelka v tej preiskavi.

(8)

Vendar pa je preiskava potrdila, da opredelitev zadevnega izdelka in podobnega izdelka zajema različne vrste izdelkov, ki imajo enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter končno uporabo in zato spadajo v isto kategorijo izdelkov. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(9)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, se uvodni izjavi 22 in 23 začasne uredbe potrdita.

(10)

V uvodni izjavi 24 začasne uredbe so navedene naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodelitev subvencij:

(11)

Industrija Unije je podvomila, da je Komisija upoštevala več shem subvencioniranja, in je zato menila, da so bile subvencije, za katere je bilo ugotovljeno, da so jih prejeli indijski proizvajalci, ocenjene prenizko.

(12)

V odgovor na to je treba opozoriti, da je pritožba vsebovala veliko število nacionalnih in lokalnih shem subvencioniranja, ki so bile vključene v vprašalnik za proizvajalce izvoznike in jih je Komisija preučila. Vendar je bilo samo za sheme iz uvodne izjave 10 ugotovljeno, da so preiskani proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec, prejeli subvencije.

(13)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 24 do 27 začasne uredbe potrdijo.

(14)

Komisija ni prejela pripomb k ugotovitvam v zvezi s shemo FPS in shemo oprostitve dajatve za elektriko. V zvezi s shemami DEPBS, AAS, EPCGS in ECS so sodelujoči proizvajalci izvozniki predložili podrobne pripombe. Večina teh pripomb se je nanašala na izračun zneska subvencij in na podlagi nekaterih pripomb so se navedeni izračuni nekoliko prilagodili. Vendar take pripombe niso vplivale na splošne ugotovitve o teh shemah, zato se splošne ugotovitve potrdijo. Predložene so bile tudi pripombe v zvezi s shemo EOUS. Glede na učinke pripomb v zvezi s shemo EOUS, kot so povzeti v uvodnih izjavah 13 do 19, drugih predloženih pripomb k štirim navedenim shemam ni treba ponovno podrobno navesti.

(15)

Treba je opomniti, da je, kot je navedeno tudi v oddelku 3.5 začasne uredbe, ključna obveznost izvozno usmerjenega obrata, kot je določeno v dokumentu o zunanjetrgovinski politiki 2009–2014, doseči neto devizni zaslužek, kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (5 let) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoženega blaga. Načeloma so lahko v shemo EOUS vključena vsa podjetja, ki izvažajo svojo celotno proizvodnjo blaga ali storitev. Zato so družbe s statusom izvozno usmerjenega obrata upravičene do številnih koncesij, navedenih v uvodni izjavi 71 začasne uredbe. Te koncesije so finančni prispevki indijske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe in prinašajo ugodnosti izvozno usmerjenim obratom. Zakonsko so odvisne od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične, proti njim pa se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(16)

V začasni uredbi je bilo navedeno, da se shema EOUS ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomesten sistem povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj ni usklajena s strogimi pravili iz točk (h) in (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Dejansko ni bilo potrjeno, da ima indijska vlada vzpostavljen sistem ali postopek preverjanja za ugotavljanje, ali in v kakšnem obsegu so bile brez dajatve in/ali prometnega davka nabavljene surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in v primeru nadomestnih shem povračil Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Cilj vzpostavljenega sistema preverjanja je spremljanje obveznosti neto deviznih zaslužkov in ne potrošnje uvoza v zvezi s proizvodnjo izvoznega blaga.

(17)

Po začasnem razkritju ni bilo več vsebinskih pripomb glede zgoraj opisane narave sheme EOUS, zlasti glede odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja in možnosti za uvedbo izravnalnih ukrepov. Zato se zaključki o EOUS, kot so povzeti v uvodnih izjavah 78 do 81 začasne uredbe, potrdijo.

(18)

Edina vzorčena stran s statusom izvozno usmerjenega obrata je bila družba Viraj Profiles Limited („Viraj“). Ugotovljena stopnja subvencije EOU za tega proizvajalca v začasni fazi je bila 2,73 % od skupne stopnje subvencije v višini 3,2 %. Viraj je predstavljal 87 % obsega indijskega izvoza v Unijo.

(19)

Kot že omenjeno v uvodni izjavi 77 začasne uredbe, je Viraj predložil podrobne pripombe na shemo. Zadevni proizvajalec izvoznik je trdil, da subvencija, izračunana po shemi, ne bi bila v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe, po kateri višina izravnalne dajatve ne sme presegati zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ki jih je družba dejansko prejela. Trdil je, da bi bila zato splošna stopnja subvencije za družbo manj kakor 2 %, tj. de minimis. Družba je v podporo svoji trditvi predložila podrobne računovodske podatke.

(20)

Trditev je bila ustrezno analizirana. Podrobni računovodski podatki, ki jih je predložil Viraj, so bili združeni z računovodskimi podatki, preverjenimi med preveritvenim obiskom, in pokazalo se je, da so bile ugodnosti, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep in ki jih je prejela družba v obdobju preiskave, v resnici precenjene. Zato je bila izravnalna dajatev za Viraj ustrezno preračunana.

(21)

Posledično se je preračunala stopnja subvencije po shemi EOUS, ki je dokončno določena na 0,44 %. Vključno s stopnjami subvencije, določenimi za shemi EPCGS (preračunana na 0,05 %), ECS (preračunana na 0,12 %) in shemo oprostitve dajatve za elektriko (0,09 %), je bila skupna stopnja subvencije, ki jo je prejel Viraj, dokončno določena na 0,7 %, torej pod prag de minimis.

(22)

Po dokončnem razkritju je industrija Unije predložila pripombe, da so preračunane vrednosti v zvezi z ugodnostmi po shemi EUOS, ki jih je prejel Viraj, neutemeljene in nepravilne. Trdila je, da je bila analiza Komisije nepopolna, da ni bila v skladu z običajnim načinom uvedbe izravnalnih ukrepov proti tej shemi in da ni upoštevala drugih možnih scenarijev, po katerih bi Viraj lahko proti pravilom odprodal uvoz, oproščen dajatve. Poleg tega je industrija Unije trdila, da je dejstvo, da je Viraj pozno predložil pripombe k začasnemu razkritju, ki niso zaupne, resno poseglo v pravico industrije Unije do obrambe.

(23)

V zvezi s preračunano stopnjo subvencije za Viraj je treba pojasniti, da je ta proizvajalec izvoznik dokazal, da je določena začasna izravnalna dajatev presegala znesek dejansko prejetih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Družba je dokazala, da je bil znesek morebitnih opuščenih dajatev začasno precenjen in da ga je bilo zato treba pri končnem izračunu popraviti. Uvedba izravnalnih ukrepov proti nekaterim finančnim prispevkom, za katere je jasno in nedvoumno, da Viraju ne prinašajo ugodnosti, bi bila v nasprotju z določbami člena 3 osnovne uredbe. Kljub temu pa se šteje, da je pri nekaterih transakcijah shema zadevni družbi dodelila posebne subvencije, proti katerim bi bilo treba uvesti izravnalne ukrepe. Ta pristop je zato v celoti skladen z načinom uvedbe izravnalnih ukrepov proti shemi, ki so ga institucije uporabljale v preteklosti. Sprememba stopnje subvencije po shemi EOUS je zato povsem v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe.

(24)

Glede domnevnega kršenja pravice industrije Unije do obrambe je treba upoštevati, da so bile pripombe družbe Viraj o izračunu subvencije po shemi EOUS vključene tudi v dva javna dokumenta, predložena pred uvedbo začasnih ukrepov, in dva poznejša dokumenta. Prvi in ključni dokument v zvezi s tem, na podlagi katerega je Komisija podrobno analizirala vprašanje in na koncu spremenila svoje stališče, je bil predložen decembra 2011 in je bil že omenjen v uvodni izjavi 77 začasne uredbe. Vsi navedeni dokumenti so bili nemudoma vključeni v dokumentacijo, ki je na vpogled zainteresiranim stranem. Pripombe družbe Viraj k začasnemu razkritju so samo povzele stališče iz prejšnjih predloženih dokumentov. Čeprav je Viraj javno različico svojih pripomb k začasnemu razkritju res predložil pozno, jo je Komisija nemudoma dala na razpolago industriji Unije, ki ji je bil odobren dodaten rok za predložitev pripomb.

(25)

Glede na navedene premisleke je bilo trditve industrije Unije treba zavrniti.

(26)

Komisija je prejela tudi pripombe na izračun stopnje subvencije za sodelujoče nevzorčene proizvajalce izvoznike in preostale izračunane stopnje subvencije. Poleg tega je edini proizvajalec izvoznik, ki je zahteval individualno preiskavo, vztrajal, da se njegova zahteva obravnava. Vendar glede na sklepne ugotovitve na podlagi vzročne zveze v nadaljevanju o teh zadevah ni potrebno sprejeti končnega stališča.

(27)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s proizvodnjo in industrijo Unije, se uvodne izjave 120 do 123 začasne uredbe potrdijo.

(28)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z uvodnimi opombami in potrošnjo Unije, se uvodne izjave 124 do 130 začasne uredbe potrdijo.

(29)

Ena stran je trdila, da je začasna analiza razvoja cen uvoza iz Indije in nelojalnega nižanja cen na podlagi povprečnih cen zavajajoča, saj naj ne bi upoštevala sprememb ponudbe izdelka od leta do leta v obravnavanem obdobju.

(30)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so podatki o cenah za posamezne vrste izdelka na voljo samo za OP, za katero so morali proizvajalci izvozniki in proizvajalci Unije v odgovoru na vprašalnik med drugim predložiti podroben popis transakcij. Brez podatkov za vrsto izdelka za druga leta v obravnavanem obdobju je zato smiselno analizo razvoja uvoznih cen mogoče opraviti le na podlagi povprečnih cen. Prav tako je treba poudariti, da zadevna stran ni predložila dokazov, ki bi razjasnili, zakaj naj bi bila analiza v zvezi z razvojem uvoznih cen zavajajoča. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(31)

Glede nelojalnega nižanja cen je treba opozoriti, da so se, kot je navedeno v uvodni izjavi 134 začasne uredbe, za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvoz iz Indije, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za obstoječe carine in stroške po uvozu.

(32)

Poleg tega je bila, kot je navedeno v uvodni izjavi 135 začasne uredbe, primerjava cen izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine. Zato je bila trditev te strani v zvezi z nelojalnim nižanjem cen zavrnjena.

(33)

Ker v zvezi z uvozom iz zadevne države ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 131 do 135 začasne uredbe potrdijo.

(34)

Ena stran je trdila, da je bila analiza iz začasne uredbe v zvezi z zmanjšanjem proizvodnje industrije Unije zavajajoča in da je pri zmanjšanju obsega proizvodnje treba upoštevati neizkoriščeno zmogljivost industrije Unije, ki se je v obravnavanem obdobju prav tako zmanjšala.

(35)

Preiskava je pokazala, da padec v proizvodnji sovpada z zmanjšanjem prodaje in povečanjem zalog. Zaradi tega položaja so nekateri proizvajalci Unije zaprli nekaj svojih proizvodnih linij, kar pojasni zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti. Trditev te strani je bila zato zavrnjena.

(36)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo in izkoriščenostjo zmogljivosti, se uvodni izjavi 137 in 138 začasne uredbe potrdita.

(37)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z razvojem obsega prodaje in tržnega deleža industrije Unije, se uvodna izjava 139 začasne uredbe potrdi.

(38)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z rastjo, se uvodna izjava 140 začasne uredbe potrdi.

(39)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z zaposlovanjem, se uvodni izjavi 141 in 142 začasne uredbe potrdita.

(40)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s povprečnimi cenami na enoto v Uniji, se uvodni izjavi 143 in 144 začasne uredbe potrdita.

(41)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s dobičkonosnostjo, denarnim tokom, naložbami, donosnostjo naložb in zmožnostjo zbiranja kapitala, se uvodne izjave 145 do 148 začasne uredbe potrdijo.

(42)

Ena stran je zahtevala, da Komisija namesto indeksiranih številk zagotovi dejanske podatke o razvoju ravni zalog v obravnavanem obdobju, saj naj zaradi indeksacije ne bi mogla dati učinkovitih pripomb ali oceniti ravni zalog kot odstotek od prodaje industrije Unije.

(43)

Zaradi zaupnosti, kot je razloženo v uvodni izjavi 127 začasne uredbe, je bilo treba nekatere mikro kazalnike, vključno z zalogami, izraziti z indeksi. Ne glede na to pa indeksacija končnih zalog v industriji Unije v preglednici 10 začasne uredbe omogoča ustrezno razumevanje razvoja zalog v obravnavanem obdobju. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(44)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z zalogami, se uvodna izjava 149 začasne uredbe potrdi.

(45)

Opomniti je treba, da za največjega indijskega proizvajalca izvoznika, ki je predstavljal 87 % indijskega izvoza v Unijo v OP, subvencije niso bile ugotovljene. Zato je subvencioniran uvoz predstavljal 13 % celotnega obsega zadevnega izdelka, izvoženega iz Indije v Unijo. Glede na obseg, tržni delež in cene subvencioniranega uvoza iz Indije se vpliv dejanskih stopenj subvencij na industrijo Unije lahko obravnava kot zanemarljiv.

(46)

Preiskava je potrdila, da je večina kazalnikov škode v obravnavanem obdobju kazala padajoč trend. Zato se sklep iz uvodnih izjav 151 do 153 začasne uredbe, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 8(5) osnovne uredbe, potrdi.

(47)

V skladu s členom 8(5) in (6) osnovne uredbe se je preučilo, ali je subvencionirani uvoz s poreklom iz Indije industriji Unije povzročil takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg subvencioniranega uvoza so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko istočasno povzročali škodo industriji Unije, zato da se morebitna škoda, ki bi jo ti dejavniki lahko povzročili, ne bi pripisala subvencioniranemu uvozu.

(48)

Kakor je razloženo v uvodnih izjavah 18 do 21 zgoraj, je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja subvencije največjega indijskega proizvajalca izvoznika, ki predstavlja 87 % vsega indijskega izvoza v Unijo v OP, de minimis v smislu člena 14(5) osnovne uredbe, zato se za namen te preiskave šteje, da za tega proizvajalca izvoznika subvencije niso bile ugotovljene. Zato je bilo v OP subvencioniranega samo 13 % indijskega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Tržni delež tega subvencioniranega uvoza v OP je bil 2 %.

(49)

Preiskava je pokazala, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 9 %, obseg prodaje industrije Unije se je zmanjšal za 14 %, tržni delež pa je padel za 21 %.

(50)

V zvezi s cenami je bilo ugotovljeno, da so povprečne uvozne cene subvencioniranega uvoza nelojalno nižale povprečne prodajne cene industrije Unije na trgu Unije. Vendar pa so bile za približno 12 % višje od cen indijske družbe, za katero subvencije niso bile ugotovljene.

(51)

Na podlagi navedenega se šteje, da je omejeni obseg subvencioniranega uvoza iz Indije, pri katerem so bile cene višje od cen nesubvencioniranega uvoza, lahko imel le zelo omejeno vlogo, če sploh kakšno, pri poslabšanju škodljivih razmer industrije Unije.

(52)

Celotni obseg uvoza iz Indije je v obravnavanem obdobju strmo narasel, in sicer za 65 %, s čimer se je tržni delež uvoza povečal z 12,1 % na 18,3 %. Vendar je, kot je pojasnjeno zgoraj, nesubvencioniran uvoz v OP predstavljal 87 % celotnega obsega indijskega uvoza, kar ustreza tržnemu deležu 15 % v primerjavi z 2-odstotnim tržnim deležem subvencioniranega uvoza iz Indije v istem obdobju.

(53)

Uvozne cene iz Indije so se v obravnavanem obdobju znižale za skupaj 9 %, pri čemer so bile vseskozi nižje od uvoznih cen iz ostalega sveta in prodajnih cen industrije Unije. Vendar pa je treba omeniti, da so, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 50, povprečne cene nesubvencioniranega uvoza nelojalno nižale cene industrije Unije veliko bolj kot cene subvencioniranega uvoza.

(54)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z uvozom iz drugih tretjih državi, se uvodne izjave 161 do 165 začasne uredbe potrdijo.

(55)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z vplivom gospodarske krize na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, se uvodne izjave 166 do 169 začasne uredbe potrdijo.

(56)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z izvozom vzorčene industrije Unije, se uvodna izjava 170 začasne uredbe potrdi.

(57)

Zgoraj opisana analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež poceni uvoza s poreklom iz Indije v obravnavanem obdobju bistveno povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je ta uvoz nenehno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije.

(58)

Glede na ugotovitev, da izvoz največjega indijskega proizvajalca izvoznika, ki je v OP predstavljal 87 % indijskega izvoza v Unijo, ni bil subvencioniran, se šteje, da ni mogoče zadovoljivo utemeljiti vzročne zveze med subvencioniranim uvozom, ki je predstavljal samo 13 % celotnega obsega izvoza iz Indije, in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Dejansko ni mogoče trditi, da je subvencionirani indijski izvoz glede na svoj omejen obseg in zelo omejen tržni delež (2 %) ter glede na dejstvo, da so bile njegove cene v povprečju 12 % višje od cen nesubvencioniranega uvoza, povzročil škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(59)

Analiza drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, vključno z nesubvencioniranim uvozom, uvozom iz drugih tretjih držav, gospodarsko krizo in izvozom vzorčene industrije Unije, je pokazala, da je na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, vplival nesubvencioniran uvoz iz Indije, ki je v OP predstavljal 87 % celotnega indijskega izvoza v Unijo in je potekal po znatno nižjih cenah kot subvencioniran uvoz.

(60)

Ker ni znatne vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, se šteje, da izravnalni ukrepi niso potrebni, zato je treba ta protisubvencijski postopek ustaviti v skladu s členom 14(2) osnovne uredbe.

(61)

Pritožnik in vse druge zainteresirane strani so bili o tem ustrezno obveščeni in so imeli možnost predložiti pripombe. Prejete pripombe niso spremenile sklepa, da je treba ta protisubvencijski postopek ustaviti –