9.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 324/52

1.

spremembe poslovnika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. februarja 2003 (UL L 258, 10.10.2003),

2.

spremembe poslovnika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. marca 2004 (UL L 310, 7.10.2004),

3.

spremembe poslovnika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 5. julija 2006 (UL L 93, 3.4.2007),

4.

spremembe poslovnika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. marca 2008 (UL L 159, 20.6.2009),

5.

spremembe poslovnika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2010.

1.

Evropski ekonomsko-socialni odbor zagotavlja zastopanje različnih ekonomskih in socialnih komponent organizirane civilne družbe. Ustanovljen je bil z Rimsko pogodbo leta 1957 in je institucionalni svetovalni organ.

2.

Svetovalna naloga Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) omogoča njegovim članom in organizacijam, ki jih ti zastopajo, sodelovanje v postopku odločanja Evropske unije. Pri izmenjavi včasih povsem nasprotnih stališč in dialogu med člani sodelujejo ne le običajni socialni partnerji, torej delodajalci (I. skupina) in delojemalci (II. skupina), temveč tudi predstavniki drugih socialno-poklicnih interesov (III. skupina). Strokovnost, dialog in iskanje skupnih točk, ki iz tega izhajajo, lahko izboljšajo kakovost in verodostojnost političnega odločanja Evropske unije, saj evropskim državljanom olajšajo njegovo razumevanje in sprejemljivost ter prispevajo k preglednosti, ki je v demokraciji nujno potrebna.

3.

Odbor ima v okviru evropskih institucij posebno vlogo: je osrednji forum za zastopanje in razpravo organizirane civilne družbe in pomemben posrednik med njo in institucijami Evropske unije.

4.

Kot forum za dialog in s pripravljanjem mnenj EESO prispeva k boljšemu demokratičnem izražanju pri uveljavljanju Evropske unije, vključno v njenih odnosih z ekonomskimi in socialnimi skupinami tretjih držav, s tem pa pomaga razvijati pristno evropsko zavest.

5.

Da bi lahko uspešno izvajal svoje naloge, je Odbor 17. julija 2002 v skladu s členom 260(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sprejel svoj poslovnik (1).

6.

Odbor je na plenarnem zasedanju 14. julija 2010 sprejel zadnjo kodificirano različico tega poslovnika.

1.

Mandat Odbora traja pet let.

2.

Odbor po prenovi na vsakih pet let skliče njegov najstarejši član, po možnosti najpozneje mesec dni po tem, ko člani Odbora prejmejo uradno obvestilo Sveta o imenovanju.

1.

Organi Odbora so: skupščina, predsedstvo, predsednik in strokovne skupine.

2.

Odbor sestavljajo tri skupine, katerih sestavo in vlogo opredeljuje člen 27.

3.

Člani odbora niso vezani na nikakršna obvezna navodila. Svoje naloge opravljajo popolnoma neodvisno, v splošnem interesu Evropske unije. Pri opravljanju svojih nalog in medtem, ko potujejo do kraja seje in nazaj, uživajo privilegije in imunitete, določene s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije. To pomeni, da imajo pravico do prostega gibanja, osebne nedotakljivosti in imunitete.

1.

Odbor priznava in sprejema za svoje naslednje simbole Evropske unije:

2.

Odbor praznuje dan Evrope 9. maja.

3.

Zastava je razobešena v vseh stavbah Odbora in ob uradnih prireditvah.

4.

Himna se predvaja ob začetku vsake konstitutivne seje na začetku mandata in ob drugih slavnostnih sejah, zlasti v dobrodošlico voditeljem držav in vlad ali v pozdrav novim članom po širitvi.

1.

Pri volitvah članov predsedstva je treba upoštevati celotno in geografsko uravnoteženost med skupinami, vsako državo članico mora zastopati vsaj en član in največ trije. Skupine se pogajajo in oblikujejo predlog za sestavo predsedstva, ki ga predložijo skupščini.

Predsedstvo sestavljajo:

2.

Predsednika se izvoli izmenično izmed članov treh skupin.

3.

Predsednik in podpredsednika ne morejo biti ponovno izvoljeni. Predsednik v obdobju dveh let in pol, ki sledi njegovemu mandatu, ne more biti član predsedstva kot podpredsednik, predsednik skupine ali strokovne skupine.

4.

Podpredsednika sta izbrana izmed članov tistih dveh skupin, katerima ne pripada predsednik.

1.

Na prvi seji, sklicani v skladu s členom 1, ki ji predseduje najstarejši član, Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika, dva podpredsednika, predsednike strokovnih skupin in ostale člane predsedstva, ki niso predsedniki skupin, za obdobje dveh let in pol od datuma konstituiranja Odbora.

2.

Pod predsedstvom najstarejšega člana se obravnavajo samo vprašanja, povezana s temi volitvami.

1.

Odbor lahko izmed svojih članov oblikuje pripravljalno komisijo, ki jo sestavlja po en predstavnik iz vsake države in je zadolžena za zbiranje kandidatur in predložitev seznama kandidatov skupščini, ob upoštevanju določb člena 3.

2.

Odbor odloča o seznamu ali seznamih kandidatov za ožje predsedstvo in predsedstvo v skladu z določbami tega člena.

3.

Odbor izvoli, po potrebi z več zaporednimi glasovanji, ostale člane predsedstva, ki niso predsedniki skupin, po postopku glasovanja o enem ali več večimenskih seznamih.

4.

Glasuje se le o celotnih seznamih kandidatov, sestavljenih v skladu s členom 3, ki so jim priložene izjave kandidatov o soglasju.

5.

Za člane predsedstva so izvoljeni kandidati s seznama, ki zbere največje število glasov in najmanj četrtino veljavnih glasov.

6.

Predsednika in oba podpredsednika nato izvoli skupščina z navadno večino.

7.

Odbor nato z navadno večino izvoli predsednike strokovnih skupin.

8.

Na koncu Odbor glasuje o celotnem predsedstvu. Za potrditev sta potrebni najmanj dve tretjini veljavnih glasov.

1.

Predsedstvo skliče predsednik po uradni dolžnosti ali na zahtevo desetih članov.

2.

Za vsako sejo predsedstva se sestavi zapisnik. Zapisnik mora predsedstvo potrditi.

3.

Predsedstvo določi pravila svojega dela.

4.

Predsedstvo določi notranjo organizacijo in delovanje Odbora. Po posvetovanju s skupinami sprejme izvedbene določbe poslovnika.

5.

Predsedstvo in predsednik imata proračunske in finančne pristojnosti, ki jih določata finančna uredba in poslovnik Odbora.

6.

Ob upoštevanju določb proračunskega in finančnega postopka predsedstvo sprejme pravila o potnih stroških in stroških bivanja za člane in njihove namestnike, imenovane v skladu s členom 18, delegate in njihove namestnike, imenovane v skladu s členom 24, ter strokovnjake, imenovane v skladu s členom 23.

7.

Predsedstvo je politično odgovorno za splošno vodenje Odbora. Zagotavlja zlasti, da so dejavnosti Odbora, njegovih organov in osebja v skladu z njegovo institucionalno vlogo.

8.

Predsedstvo skrbi, da Odbor ustrezno uporablja človeške, proračunske in tehnične vire pri izvajanju nalog, ki so določene v Pogodbi. Sodeluje zlasti v proračunskem postopku in pri organizaciji sekretariata.

9.

Predsedstvo lahko izmed svojih članov oblikuje ad hoc skupine za proučitev posameznih vprašanj, ki so v njegovi pristojnosti. V delo teh skupin so lahko vključeni tudi drugi člani, razen pri obravnavi vprašanj o imenovanju uradnikov.

10.

Vsakih šest mesecev predsedstvo na podlagi poročila, sestavljenega v ta namen, prouči ukrepe, sprejete na podlagi mnenj Odbora.

11.

Predsedstvo na zahtevo člana ali generalnega sekretarja natančneje razloži poslovnik in izvedbene določbe. Ti sklepi predsedstva so zavezujoči, s pridržkom pravice do pritožbe skupščini, katere sklep je dokončen.

12.

Do prve seje novega Odbora po prenovi na vsakih pet let tekoče zadeve opravlja dotedanje predsedstvo. V izjemnih primerih lahko zadolži dotedanjega člana za izvajanje posameznih nalog ali nalog z določenim rokom, za katere je potrebno posebno strokovno znanje.

1.

Za pripravo vseh osnutkov sklepov, ki jih mora predsedstvo sprejeti glede finančnih in proračunskih zadev, se oblikuje skupina za proračun.

2.

Skupini za proračun predseduje eden izmed dveh podpredsednikov, ki je podrejen predsedniku. Sestavlja jo devet članov, ki jih na predlog skupin imenuje predsedstvo.

2. a)

Skupina za proračun sodeluje pri pripravi proračuna Odbora in o njem pripravi mnenje, ki ga predloži predsedstvu v odobritev, ter preverja pravilnost njegovega izvrševanja in izpolnjevanje obveznosti glede poročanja.

3.

Predsedstvo lahko pri določenih dodatnih vprašanjih svojo pravico do odločanja prenese na skupino za proračun.

4.

Skupina za proračun odloča na podlagi načel enotnosti in točnosti proračuna, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti. Odloča tako:

5.

Skupina za proračun lahko naloge razdeli med svoje člane, vendar pa odločitve sprejema skupinsko.

6.

Predsednik skupine za proračun predseduje delegaciji, ki je zadolžena za pogajanja s proračunskimi organi in o tem poroča predsedstvu.

7.

Pri izvajanju svojih pristojnosti skupina za proračun opravlja tudi nalogo svetovanja predsedniku, predsedstvu in Odboru ter nalogo nadzora različnih služb.

1.

Oblikuje se skupina za komuniciranje, zadolžena za spodbujanje in spremljanje strategije Odbora na področju komuniciranja. Vsako leto za Odbor pripravi poročilo o izvajanju te strategije ter program za naslednje leto.

2.

Skupini za komuniciranje predseduje eden od podpredsednikov, ki je podrejen predsedniku. Sestavlja jo devet članov, ki jih na predlog skupin imenuje predsedstvo.

3.

Skupina za komuniciranje usklajuje dejavnosti struktur, ki so odgovorne za komuniciranje in za stike z mediji, in zagotavlja, da so te dejavnosti v skladu s sprejeto strategijo in programi.

1.

Ožje predsedstvo sestavljajo predsednik in dva podpredsednika.

2.

Ožje predsedstvo Odbora in predsedniki skupin se sestanejo za pripravo dela predsedstva in skupščine. Na te seje so lahko povabljeni predsedniki strokovnih skupin.

3.

Ožje predsedstvo se najmanj dvakrat letno sestane s predsedniki skupin in predsedniki strokovnih skupin, da opredelijo program dela Odbora ter ocenijo opravljeno delo.

1.

Predsednik vodi vse dejavnosti Odbora in njegovih organov v skladu s Pogodbo in tem poslovnikom. Ima vsa potrebna pooblastila, da lahko izvaja sklepe ali poskrbi za izvajanje sklepov Odbora in zagotavlja njegovo nemoteno delovanje.

2.

Predsednik pri svojem delu stalno sodeluje s podpredsednikoma; nanju lahko prenese določene naloge ali odgovornosti, ki so v njegovi pristojnosti.

3.

Predsednik lahko posamezne naloge za določen čas prenese na generalnega sekretarja.

4.

Predsednik zastopa Odbor. Pooblastilo za zastopanje lahko prenese na enega od podpredsednikov ali, po potrebi, na člana.

5.

Predsednik poroča Odboru o delu in ukrepih, ki jih je v imenu Odbora izvajal v obdobju med plenarnima zasedanjema. Tem poročilom ne sledi razprava.

6.

Po izvolitvi predsednik na plenarnem zasedanju predstavi delovni program za svoje mandatno obdobje. Ob koncu mandatnega obdobja pa predstavi rezultate opravljenega dela.

Skupščina lahko o teh dveh predstavitvah razpravlja.

1.

Razširjeno ožje predsedstvo sestavljajo predsednik Odbora, oba podpredsednika in predsedniki skupin.

2.

Naloga razširjenega ožjega predsedstva je pripravljati in lajšati delo predsedstva.

1.

Odbor sestavlja šest strokovnih skupin. Plenarna skupščina lahko na predlog predsedstva oblikuje nove strokovne skupine za področja, ki so zajeta v Pogodbah.

2.

Odbor oblikuje strokovne skupine na konstitutivni seji po prenovi na vsakih pet let.

3.

Seznam in pristojnosti strokovnih skupin se lahko ponovno proučijo ob prenovi na vsakih pet let.

1.

O številu članov strokovnih skupin odloča Odbor na predlog predsedstva.

2.

Z izjemo predsednika mora biti vsak član Odbora član vsaj ene strokovne skupine.

3.

Noben član ne more biti član več kot dveh strokovnih skupin, razen če ne prihaja iz države članice, ki ima devet ali manj kot devet članov. Noben član pa ne more biti član več kot treh strokovnih skupin.

4.

Člane strokovnih skupin imenuje Odbor za obdobje dveh let in pol z možnostjo obnove mandata.

5.

Za zamenjavo člana strokovne skupine veljajo enaki pogoji kot za njegovo imenovanje.

1.

Predsedstvo strokovne skupine je izvoljeno za dve leti in pol, sestavlja pa ga dvanajst članov, vključno s predsednikom in tremi podpredsedniki, po enim iz vsake skupine.

2.

Predsednike in druge člane predsedstva strokovnih skupin izvoli Odbor.

3.

Predsednik in ostali člani predsedstva strokovne skupine so lahko ponovno izvoljeni.

4.

Vsaki dve leti in pol se predsedstvo treh strokovnih skupin zamenja, tako da jim predseduje vsakič ena od skupin. Ista skupina tako ne more predsedovati posamezni strokovni skupini več kot pet let zapored.

1.

Naloga strokovnih skupin je sprejemati mnenja ali informativna poročila o zadevah, za katere so zaprošene v skladu s členom 32 tega poslovnika.

2.

Za obravnavo teh zadev lahko strokovne skupine izmed svojih članov oblikujejo študijsko ali redakcijsko skupino ali pa imenujejo samostojnega poročevalca.

3.

Imenovanje poročevalcev in morebitnih soporočevalcev ter sestava študijskih in redakcijskih skupin se določita na podlagi predlogov skupin.

3. a)

Predsedniki strokovnih skupin sprejmejo potrebne ukrepe za začetek dela, da bi omogočili hitro vzpostavitev študijskih skupin, pod pogojem, da predsedniki vseh treh skupin soglašajo glede predloga za imenovanje poročevalcev in, po potrebi, soporočevalcev ter glede sestave študijskih ali redakcijskih skupin.

4.

Naloga poročevalca je spremljati mnenje po njegovem sprejetju na plenarnem zasedanju, po potrebi ob pomoči strokovnjaka. Pri tej nalogi mu pomaga tajništvo ustrezne strokovne skupine. O spremljanju obvešča strokovno skupino.

5.

Študijske skupine ne morejo postati stalne strukture, razen v izjemnih primerih, ki jih predhodno odobri predsedstvo za obdobje dveh let in pol.

1.

Člana Odbora, ki se ne more udeležiti seje, lahko pri pripravljalnem delu zastopa njegov namestnik.

1. a)

Namestnik nikoli nima glasovalne pravice.

1. b)

Če ima član funkcijo predsednika strokovne ali študijske skupine, člana predsedstva strokovne skupine ali poročevalca, ga namestnik ne more nadomeščati pri opravljanju te funkcije.

2.

Ime in položaj izbranega namestnika se predložita predsedstvu Odbora v odobritev.

3.

Med pripravljalnim delom namestnik izvaja iste naloge, kot bi jih član, ki ga nadomešča; zanj veljajo tudi ista pravila glede potnih stroškov in stroškov bivanja.

1.

Odbor lahko na pobudo predsedstva v izjemnih primerih ustanovi pododbore, ki so sestavljeni iz članov Odbora in zadolženi za pripravo osnutkov mnenj ali informativnih poročil o izključno horizontalnih splošnih vprašanjih, ki se nato pošljejo v obravnavo predsedstvu in Odboru.

2.

V obdobju med plenarnima zasedanjema lahko predsedstvo ustanovi pododbore, ki jih mora Odbor nato potrditi. Pododbor se lahko ustanovi samo za eno zadevo. Pododbor se razpusti, ko Odbor sprejme osnutek mnenja ali informativnega poročila, ki ga je pripravil.

3.

Kadar je za določeno zadevo pristojnih več strokovnih skupin, pododbor sestavljajo člani teh strokovnih skupin.

4.

Pravila za strokovne skupine se smiselno uporabljajo tudi za pododbore.

1.

Odbor lahko oblikuje opazovalne skupine, kadar narava, obseg in kompleksnost obravnavane teme zahtevajo posebno prožnost metod dela ter postopkov in instrumentov, ki se uporabljajo.

2.

Opazovalna skupina se oblikuje s sklepom plenarne skupščine, ki potrdi predhodno soglasje predsedstva k predlogu skupine ali strokovne skupine.

3.

V sklepu o oblikovanju opazovalne skupine morajo biti opredeljene njene naloge, struktura, sestava in trajanje.

4.

Opazovalne skupine lahko pripravijo letno poročilo o uporabi horizontalnih klavzul Pogodbe (socialne klavzule, okoljske klavzule in klavzule o varstvu potrošnikov) ter njihovem vplivu na politike Evropske unije. Poročilo se po sklepu skupščine lahko posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

5.

Opazovalna skupina deluje pod pokroviteljstvom in nadzorom ene od strokovnih skupin.

1.

Odbor lahko oblikuje posvetovalne komisije. Sestavljene so iz članov Odbora in delegatov s področij organizirane civilne družbe, ki jih Odbor želi vključiti v svoje delo.

2.

Komisije se oblikujejo s sklepom plenarne skupščine, ki potrdi ustrezen sklep predsedstva. Sklep o ustanovitvi komisij mora opredeljevati področje njihovega dela, strukturo, sestavo, čas trajanja in pravila delovanja.

3.

V skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena se lahko ustanovi posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI), ki jo sestavljajo člani Odbora in delegati predstavniških organizacij različnih ekonomskih in socialnih sektorjev ter civilne družbe, ki jih zadevajo spremembe v industriji. Predsednik te komisije je član predsedstva Odbora, ki mu vsaki dve leti in pol poroča o dejavnosti CCMI. Izvoli se izmed članov predsedstva v skladu s členom 3(1)(d) tega poslovnika. Za delegate in namestnike, ki sodelujejo pri pripravljalnem delu, veljajo ista pravila glede potnih stroškov in stroškov bivanja kot za člane.

1.

Odbor lahko na pobudo predsedstva vzdržuje strukturirane stike z ekonomsko-socialnimi sveti ter podobnimi ekonomskimi in socialnimi institucijami in organizacijami civilne družbe Evropske unije in tretjih držav.

2.

Na enak način izvaja ukrepe, katerih cilj je spodbujati ustanavljanje ekonomsko-socialnih svetov ali podobnih institucij v državah, v katerih še ne obstajajo.

1.

Odbor lahko na predlog predsedstva imenuje delegacije za vzdrževanje stikov z različnimi ekonomskimi in socialnimi komponentami organizirane civilne družbe v državah ali združenjih držav, ki niso članice Evropske unije.

2.

Sodelovanje med Odborom in partnerji organizirane civilne družbe iz držav kandidatk poteka v skupnih posvetovalnih odborih, če jih pridružitveni sveti ustanovijo. Sicer sodelovanje poteka v skupinah za stike.

3.

Skupni posvetovalni odbori in skupine za stike pripravljajo poročila in izjave, ki jih Odbor lahko posreduje pristojnim institucijam in ustreznim akterjem.

1.

Odbor sestavljajo tri skupine članov: v prvi so predstavniki delodajalcev, v drugi predstavniki delojemalcev in v tretji predstavniki drugih ekonomskih in socialnih komponent organizirane civilne družbe.

2.

Skupine izvolijo svoje predsednike in podpredsednike. Skupine sodelujejo pri pripravi, organizaciji in usklajevanju dela Odbora in njegovih organov ter prispevajo k njihovi obveščenosti. Vsaka skupina ima svoje tajništvo.

2. a)

Skupine skupščini predlagajo kandidate za predsednika in podpredsednika v skladu s členom 6(6), ob upoštevanju načela enakosti spolov, kot so ga opredelile institucije Evropske unije.

3.

V skladu z določbami člena 3(1)(b) so predsedniki skupin člani predsedstva.

4.

Predsedniki skupin pomagajo predsedstvu Odbora pri oblikovanju politik ter po potrebi pri nadzoru izdatkov.

5.

Predsedniki skupin se za pripravo dela predsedstva in skupščine sestanejo z ožjim predsedstvom Odbora.

6.

Skupine predložijo skupščini svoje predloge za izvolitev predsednikov strokovnih skupin v skladu s členom 6(7) in predsedstev strokovnih skupin v skladu s členom 16.

7.

Skupine predlagajo sestavo skupine za proračun, ki jo oblikuje predsedstvo v skladu s členom 10(1).

8.

Skupine predlagajo sestavo opazovalnih skupin in posvetovalnih komisij, ki jih oblikuje skupščina v skladu s členom 21 oziroma 24.

9.

Skupine predlagajo sestavo delegacij in skupnih posvetovalnih odborov, oblikovanih v skladu s členom 26(1) ali 26(2).

10.

Skupine predlagajo poročevalce in sestavo študijskih in redakcijskih skupin, ki jih v skladu s členom 17(3) imenujejo ali oblikujejo strokovne skupine.

11.

Pri izvajanju šestega do desetega odstavka tega člena skupine upoštevajo zastopanost držav članic v Odboru, različne komponente ekonomskega in socialnega življenja, pristojnosti in merila dobrega upravljanja.

12.

Člani Odbora se lahko prostovoljno včlanijo v eno izmed skupin, če se njeni člani s tem strinjajo. Član lahko v istem obdobju pripada samo eni skupini.

13.

Generalni sekretariat nudi članom, ki ne pripadajo nobeni skupini, ustrezno materialno in tehnično pomoč, potrebno za izvajanje njihovega mandata. O njihovem sodelovanju v študijskih skupinah in drugih notranjih strukturah odloča predsednik Odbora po posvetovanju s skupinami.

1.

Člani Odbora se lahko prostovoljno združujejo v interesne skupine, ki predstavljajo različne ekonomske in socialne interese organizirane civilne družbe Evropske unije.

2.

Interesna skupina je lahko sestavljena iz članov vseh treh skupin Odbora. Vsak član Odbora je lahko član samo ene interesne skupine.

3.

Ustanovitev interesne skupine mora odobriti predsedstvo, ki o tem obvesti skupščino.

1.

Predsednik skliče Odbor, da bi sprejel mnenja, za katera zaprosijo Svet, Komisija ali Evropski parlament.

2.

Predsednik na predlog predsedstva Odbora in s soglasjem večine članov skliče Odbor za pripravo mnenj na lastno pobudo o vseh vprašanjih v zvezi z Evropsko unijo, njenimi politikami in njihovim možnim razvojem.

1.

Zaprosila za mnenja iz člena 29(1) so naslovljena na predsednika Odbora. Predsednik v dogovoru s predsedstvom organizira delo Odbora in pri tem v največji možni meri spoštuje roke, ki so določeni v zaprosilu za mnenje.

2.

Predsedstvo določi prednostno razvrstitev mnenj tako, da jih razvrsti v kategorije.

3.

Strokovne skupine pripravijo predlog razvrstitve mnenj v spodaj navedene tri kategorije in določijo okvirno število članov posamezne študijske skupine. Predlog najprej obravnavajo ožje predsedstvo in predsedniki skupin, nato pa se predloži predsedstvu v odločanje. V posebnih primerih lahko predsedniki skupin predlagajo spremembo števila članov študijske skupine. Predsedstvo na svoji naslednji seji potrdi nov predlog in določi končno število članov študijske skupine.

Tri kategorije so opredeljene na podlagi naslednjih meril:

4.

Za nujne zadeve se uporabljajo določbe člena 59 tega poslovnika.

1.

Predsedstvo za pripravo mnenja ali informativnega poročila v skladu s členom 8(4) določi strokovno skupino, pristojno za pripravo dela. Če je zadeva nedvoumno v pristojnosti določene strokovne skupine, jo za zadevo zadolži predsednik in o tem obvesti predsedstvo.

2.

Kadar želi strokovna skupina, zadolžena za pripravo mnenja, pridobiti mnenje posvetovalne komisije za spremembe v industriji (CCMI) ali kadar slednja želi izraziti svoje stališče do mnenja, ki je bilo dodeljeno strokovni skupini, lahko predsedstvo posvetovalni komisiji za spremembe v industriji odobri pripravo dopolnilnega mnenja o eni ali več točkah, ki so predmet zaprosila za mnenje. Takšen sklep lahko sprejme predsedstvo tudi na lastno pobudo. Predsedstvo organizira delo Odbora tako, da lahko posvetovalna komisija za spremembe v industriji pravočasno pripravi mnenje, da bi ga strokovna skupina lahko upoštevala.

Za poročanje Odboru je pristojna samo strokovna skupina. Kljub temu pa mora svojemu mnenju priložiti dopolnilno mnenje posvetovalne komisije za spremembe v industriji.

3.

Predsednik Odbora uradno obvesti predsednika pristojne strokovne skupine o odločitvi in roku, v katerem mora strokovna skupina delo zaključiti.

4.

Člane Odbora obvesti o dodelitvi zadeve strokovni skupini in datumu plenarnega zasedanja, na katerem bo mnenje obravnavano.

1.

Seje strokovnih skupin pripravijo njihovi predsedniki v sodelovanju s predsedstvom strokovnih skupin.

2.

Sejam strokovne skupine predseduje njen predsednik, v njegovi odsotnosti pa eden izmed podpredsednikov.

1.

Strokovne skupine so sklepčne, če je navzočih ali zastopanih več kot polovica rednih članov.

2.

V primeru nesklepčnosti predsednik sejo zaključi ter v roku in na način, ki se mu zdi ustrezen, vendar še isti dan, skliče novo sejo, ki je sklepčna ne glede na število navzočih ali zastopanih članov.

1.

Mnenje strokovne skupine vsebuje le besedila, ki jih je strokovna skupina sprejela v skladu s postopkom iz člena 56 tega poslovnika.

2.

Zavrnjeni amandmaji se skupaj z navedbo rezultatov glasovanja priložijo mnenju, če so dobili vsaj četrtino oddanih glasov.

1.

Brez poseganja v člen 17(2) pripravljalno delo strokovnih skupin načeloma poteka v okviru študijskih skupin.

2.

Poročevalec, ki mu pomaga strokovnjak in po potrebi eden ali več soporočevalcev, prouči zadevo, upošteva izražena stališča in na tej podlagi sestavi osnutek mnenja, ki ga pošlje predsedniku strokovne skupine.

3.

Študijske skupine ne glasujejo.

1.

Zasedanja pripravlja predsednik v dogovoru s predsedstvom. Predsedstvo se zaradi organizacije dela sestane pred vsakim zasedanjem in po potrebi med zasedanjem.

2.

Predsedstvo lahko za vsako mnenje določi čas za splošno razpravo na zasedanju.

1.

Vsaj petnajst dni pred začetkom zasedanja predsednik vsem članom Odbora ter Svetu, Komisiji in Evropskemu parlamentu pošlje predlog dnevnega reda, ki ga je sprejelo predsedstvo na predlog ožjega predsedstva v sodelovanju s predsedniki skupin.

2.

Predlog dnevnega reda se na začetku zasedanja predloži skupščini v potrditev. Po potrditvi dnevnega reda je treba posamezne točke obravnavati na seji, za katero so bile načrtovane. Dokumenti, potrebni za razprave Odbora, se dajo na razpolago članom v skladu s členom 40.

1.

Odbor je sklepčen, če je navzočih ali zastopanih več kot polovica njegovih članov.

2.

V primeru nesklepčnosti predsednik sejo zaključi in v roku, ki se mu zdi ustrezen, vendar še isti dan, skliče novo sejo, ki je sklepčna ne glede na število navzočih ali zastopanih članov.

1.

Predsednik odpre zasedanje, vodi razprave in skrbi za spoštovanje poslovnika. Pri tem mu pomagata podpredsednika.

2.

Predsednika v primeru odsotnosti nadomeščata podpredsednika. V primeru odsotnosti podpredsednikov ga nadomešča najstarejši član predsedstva.

3.

Odbor odloča na podlagi dela strokovne skupine, pristojne za poročanje skupščini.

4.

Če je strokovna skupina besedilo sprejela z manj kot petimi glasovi proti, lahko predsedstvo predlaga, da se ga uvrsti na dnevni red plenarnega zasedanja med zadeve, o katerih se glasuje po postopku brez predhodne razprave.

Ta postopek se ne uporablja:

5.

Če besedilo pri glasovanju na plenarni skupščini ne dobi večine glasov, ga lahko predsednik Odbora s soglasjem skupščine vrne pristojni strokovni skupini v ponovno proučitev ali imenuje glavnega poročevalca, ki na istem ali poznejšem zasedanju predloži nov osnutek besedila.

1.

Amandmaje je treba oddati sekretariatu pred začetkom zasedanja v pisni obliki in s podpisi njihovih avtorjev.

2.

Predsedstvo določi način vlaganja amandmajev, da zagotovi nemoten potek dela plenarne skupščine.

3.

Odbor dovoli vložiti amandmaje tudi pred začetkom seje, če jih je podpisalo najmanj petindvajset članov.

4.

V amandmaju mora biti naveden del besedila, na katerega se nanaša, in kratka obrazložitev. Amandmaji, katerih oblika in vsebina se ponavljata, se obravnavajo skupaj.

5.

Pri vsakem amandmaju imajo praviloma besedo samo član, ki je avtor amandmaja, en član, ki amandmaju nasprotuje, in poročevalec.

6.

Med obravnavo amandmaja lahko poročevalec s soglasjem avtorja amandmaja ustno predstavi kompromisne predloge. V tem primeru skupščina glasuje le o kompromisnem predlogu.

7.

Amandma ali amandmaji, ki izražajo popolnoma drugačno stališče od mnenja strokovne skupine, se obravnavajo kot nasprotno mnenje.

O tej opredelitvi odloča predsedstvo. Sklep sprejme po posvetovanju s predsednikom pristojne strokovne skupine.

Predsedstvo lahko po tem posvetovanju sklene, da se osnutek mnenja in nasprotno mnenje vrneta strokovni skupini v ponovno proučitev. V nujnih primerih je za to pristojen predsednik Odbora.

8.

Po potrebi lahko predsednik Odbora v dogovoru s predsednikom in poročevalcem pristojne strokovne skupine Odboru predlaga, da se amandmaji obravnavajo tako, da se ohrani skladnost končnega besedila.

1.

Predsednik lahko na lastno pobudo ali na zahtevo člana Odbor pozove, da sprejme sklep o omejitvi časa govora in števila govornikov, o prekinitvi zasedanja ali o koncu razprave. Po koncu razprave lahko član dobi besedo samo za pojasnitev glasovanja, vendar šele po koncu glasovanja in za čas, ki ga določi predsednik.

2.

V primeru proceduralnih vprašanj lahko član v vsakem trenutku zaprosi za besedo in jo tudi prednostno dobi.

1.

Za vsako plenarno zasedanje se sestavi zapisnik, ki se predloži Odboru v potrditev.

2.

Končno različico zapisnika podpišeta predsednik in generalni sekretar Odbora.

1.

Mnenja Odbora poleg navedbe pravne podlage vsebujejo tudi obrazložitev in stališče Odbora do celotne zadeve.

2.

Rezultat glasovanja o celotnem besedilu mnenja se navede v preambuli mnenja. V primeru poimenskega glasovanja se navedejo imena glasovalcev.

3.

Amandmaji z obrazložitvami, ki jih je plenarna skupščina zavrnila, se skupaj z rezultati glasovanja priložijo mnenju, če so prejeli vsaj četrtino oddanih glasov. Enako velja tudi za nasprotna mnenja.

4.

Deli besedila mnenja strokovne skupine, ki so bili zavrnjeni zaradi amandmajev, ki jih je sprejela plenarna skupščina, se prav tako priložijo mnenju Odbora skupaj z rezultati glasovanja, če so prejeli vsaj četrtino oddanih glasov.

5.

Če ima ena izmed skupin Odbora, oblikovana v skladu s členom 27, ali interesna skupina predstavnikov ekonomskega in socialnega življenja, oblikovana v skladu s členom 28, drugačno in skupno stališče do zadeve, ki je bila predložena v obravnavo skupščini, se lahko to stališče po poimenskem glasovanju, s katerim se zaključi razprava o zadevi, povzame v kratki obrazložitvi in priloži mnenju.

1.

Mnenja, ki jih sprejme Odbor, in zapisnik zasedanja se pošljejo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

2.

Mnenja, ki jih sprejme Odbor, se lahko pošljejo katerikoli zainteresirani ustanovi ali organizaciji.

1.

Veljavne oblike glasovanja so „za“, „proti“ ali „vzdržan“.

2.

Pri sprejemanju besedil ali sklepov Odbora in njegovih organov odloča večina oddanih glasov „za“ ali „proti“, razen če poslovnik ne določa drugače.

3.

Glasovanje je lahko javno, poimensko ali tajno.

4.

Poimensko glasovanje o resoluciji, amandmaju, nasprotnem mnenju, celotnem mnenju ali katerem koli drugem besedilu je upravičeno, če ga zahteva četrtina navzočih ali zastopanih članov.

5.

Člani se za različne naloge zastopanja izvolijo s tajnim glasovanjem. V ostalih primerih je glasovanje tajno, če to zahteva večina navzočih ali zastopanih članov Odbora.

6.

Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika seje.

7.

Če poročevalec amandma sprejme, ne pomeni, da se o njem ne glasuje.

1.

V primerih, ki so nujni zaradi roka, ki ga Svet, Evropski parlament ali Komisija določi Odboru za predložitev mnenja, se lahko uporabi nujni postopek, če predsednik ugotovi, da je to potrebno za pravočasno sprejetje mnenja.

2.

V primerih, ki so nujni za Odbor, lahko predsednik brez predhodnega posvetovanja s predsedstvom nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za nemoten potek dela Odbora. O tem obvesti člane predsedstva.

3.

Ukrepi, ki jih sprejme predsednik, se na naslednji seji predložijo Odboru v potrditev.

1.

V primerih, ki so nujni zaradi rokov, določenih strokovni skupini za pripravo mnenja, lahko njen predsednik s soglasjem predsednikov vseh treh skupin pri organizaciji njenega dela odstopa od določb tega poslovnika, ki se nanašajo na organizacijo dela strokovnih skupin.

2.

Ukrepi, ki jih sprejme predsednik strokovne skupine, se na naslednji seji predložijo strokovni skupini v potrditev.

1.

Član Odbora, ki se ne more udeležiti seje, na katero je bil povabljen v skladu s pravili, mora o tem pred sejo obvestiti ustreznega predsednika.

2.

Če je član Odbora odsoten na več kot treh zaporednih plenarnih zasedanjih, ne da bi ga kdo nadomeščal in brez upravičenega razloga, lahko predsednik po posvetovanju s predsedstvom in po pozivu članu, naj utemelji svojo odsotnost, prosi Svet, da člana razreši.

3.

Če je član strokovne skupine odsoten na več kot treh zaporednih sejah, ne da bi ga kdo nadomeščal in brez upravičenega razloga, lahko predsednik strokovne skupine po pozivu članu, naj utemelji svojo odsotnost, od člana zahteva, da svoje mesto v strokovni skupini odstopi drugemu članu, in o tem obvesti predsedstvo.

1.

Člani Odbora, ki se ne morejo udeležiti plenarnega zasedanja ali seje strokovne skupine, lahko, potem ko so o tem obvestili predsednika, svojo glasovalno pravico v pisni obliki prenesejo na drugega člana Odbora ali strokovne skupine.

2.

Član na plenarnem zasedanju ali seji strokovne skupine ne more imeti več kot ene tako prenesene glasovalne pravice.

1.

Člana, ki se ne more udeležiti seje, na katero je bil povabljen v skladu s pravili, lahko nadomesti drug član Odbora, vendar mora o tem neposredno ali prek tajništva skupine pisno obvestiti predsednika. Ta možnost se ne uporablja za seje predsedstva ali skupine za proračun.

2.

Pooblastilo za nadomeščanje velja izključno za sejo, za katero je bilo dano.

3.

Pri oblikovanju študijske skupine lahko vsak član zaprosi, da njegovo mesto člana v študijski skupini prevzame drug član Odbora. Nadomeščanja, ki velja za določeno zadevo in za celotno obdobje dela strokovne skupine pri tej zadevi, ni mogoče preklicati. Kadar pa se delo študijske skupine nadaljuje po koncu dvoinpolletnega ali petletnega mandata, veljavnost nadomeščanja preneha z iztekom mandata, v katerem je bil sprejet sklep o njem.

1.

Odbor svoja mnenja objavi v Uradnem listu Evropske unije po postopku, ki sta ga po posvetovanju s predsedstvom Odbora določila Svet in Komisija.

2.

Sestava Odbora, predsedstva in strokovnih skupin ter vse spremembe se prav tako objavijo v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Odbora.

1.

Odbor zagotavlja preglednost svojih odločitev v skladu z določbami drugega odstavka člena 1 Pogodbe o Evropski uniji.

2.

Generalni sekretar je zadolžen za sprejemanje ukrepov za zagotavljanje dostopa javnosti do ustreznih dokumentov.

3.

Vsak državljan Evropske unije lahko v skladu s četrtim odstavkom člena 24 Pogodbe o delovanju Evropske unije piše Odboru v enem od uradnih jezikov in prejme tudi odgovor v istem jeziku.

1.

Plenarna zasedanja Odbora in seje strokovnih skupin so javne.

2.

Določene razprave, ki se ne nanašajo na posvetovalno delo, se lahko s sklepom Odbora, sprejetim na prošnjo določene institucije ali organa ali na predlog predsedstva, razglasijo za zaupne.

3.

Druge seje niso javne. V upravičenih primerih, o katerih presoja predsednik seje, so lahko na sejah kot opazovalci navzoče tudi druge osebe.

1.

Člani institucij Evropske unije se lahko udeležijo sej Odbora in njegovih organov ter prevzamejo besedo.

2.

Člani drugih institucij in pooblaščeni uradniki institucij in organov so lahko povabljeni na seje Odbora in prevzamejo besedo ali odgovarjajo na vprašanja pod vodstvom predsednika seje.

1.

Člani Odbora imajo naziv „član Evropskega ekonomsko-socialnega odbora“.

2.

Za člane Evropskega ekonomsko-socialnega odbora se uporabljajo določbe člena 10 Poglavja IV Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priloga k Pogodbama.

1.

Statut članov zajema pravice in dolžnosti članov ter vse predpise, ki urejajo njihovo dejavnost in odnose z Odborom in njegovimi službami.

2.

Statut članov določa tudi ukrepe v primeru kršitve poslovnika ali statuta članov.

a)

nadzor in zagotavljanje pravilnega izvajanja statuta članov,

b)

oblikovanje ustreznih predlogov za izboljšanje statuta članov,

c)

prizadevanje, z ustreznimi pobudami, za razrešitev dvomov ali sporov glede izvajanja statuta članov,

d)

zagotavljanje stikov med člani Odbora in generalnim sekretariatom pri izvajanju statuta članov.

1.

Mandat članov Odbora poteče ob koncu petletnega mandatnega obdobja, ki ga ob prenovi Odbora določi Svet.

2.

Mandat članov Odbora preneha zaradi odstopa, razrešitve, smrti, višje sile ali nezdružljivosti funkcij.

3.

Funkcija članov Odbora ni združljiva s funkcijo člana vlade ali parlamenta, institucije Evropske unije, Odbora regij in upravnega odbora Evropske investicijske banke ter s funkcijo zaposlenega uradnika ali uslužbenca Evropske unije.

4.

Član svoj odstop pisno sporoči predsedniku Odbora.

5.

Do razrešitve pride v okoliščinah iz člena 60(2) tega poslovnika. Če se Svet odloči za razrešitev člana, mora izvesti postopek zamenjave.

6.

O odstopu, smrti, višji sili ali nezdružljivosti funkcije predsednik Odbora obvesti Svet, ki potrdi sprostitev sedeža in sproži postopek zamenjave. Član, ki odstopa, opravlja svojo funkcijo do pravnomočnosti imenovanja njegovega naslednika, razen v primeru drugačnega obvestila člana v odstopu.

7.

V vseh primerih iz drugega odstavka tega člena se imenuje naslednik za preostanek tekočega mandatnega obdobja.

1.

Odboru pomaga sekretariat, ki ga vodi generalni sekretar. Generalni sekretar je pri opravljanju svojih dolžnosti podrejen predsedniku, ki zastopa predsedstvo.

2.

Generalni sekretar se udeležuje sej predsedstva, kjer ima svetovalno vlogo in sestavlja zapisnik.

3.

Generalni sekretar pred predsedstvom slovesno priseže, da bo svoje naloge opravljal vestno in nepristransko.

4.

Generalni sekretar izvaja sklepe, ki jih sprejmejo skupščina, predsedstvo in predsednik v skladu s tem poslovnikom, in predsedniku vsake tri mesece predloži pisno poročilo o merilih in določbah za izvajanje, ki se uporabljajo ali načrtujejo na področju upravnih, organizacijskih in kadrovskih vprašanj.

5.

Generalni sekretar lahko prenese svoja pooblastila v mejah, ki jih določi predsednik.

6.

Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja sprejme tak organizacijski načrt generalnega sekretariata, da ta lahko zagotavlja nemoteno delovanje Odbora in njegovih organov ter podpira člane pri izvajanju njihovega mandata, zlasti pri organiziranju sej in pri pripravi mnenj.

1.

Vsa pooblastila, ki jih kadrovski predpisi za uradnike dajejo organu za imenovanja in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi, v primeru generalnega sekretarja Odbora izvaja predsedstvo.

2.

V skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti je organ za imenovanja:

3.

V skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti je organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi:

4.

Pooblastila, ki jih ima Odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov pri izvajanju splošnih izvedbenih določb kadrovskih predpisov in določb, ki so bile sprejete v skupnem dogovoru, izvaja predsednik.

5.

Predsedstvo, predsednik in generalni sekretar lahko prenesejo pooblastila, ki jih imajo na podlagi tega člena.

6.

Akti o prenosu v skladu s petim odstavkom tega člena določajo obseg prenesenih pooblastil in njihovo vsebinsko in časovno omejitev ter ali lahko imetniki prenesenih pooblastil to pravico prenesejo naprej.

1.

Skupine imajo tajništva, ki so neposredno podrejena predsedniku skupine.

2.

V primeru uradnikov, napotenih v skupine na podlagi druge alineje člena 37 (a) kadrovskih predpisov, se pooblastila organa za imenovanja glede uporabe člena 38 kadrovskih predpisov, vključno z odločitvami glede njihovega poklicnega razvoja v skupini, izvajajo na predlog predsednika skupine.

Kadar se uradnik, ki je bil napoten v skupino, vrne v sekretariat Odbora, se ga uvrsti v razred, do katerega bi bil upravičen kot uradnik.

3.

V primeru začasnih uslužbencev, napotenih v skupine na podlagi člena 2 (c) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, se pooblastila organa za sklepanje pogodb glede uporabe členov 8 (tretji odstavek), 9 in 10 (tretji odstavek) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev izvajajo na predlog predsednika skupine.

1.

Predsednik ima svoj kabinet.

2.

Uslužbenci predsednikovega kabineta se zaposlijo v okviru proračuna za začasno osebje. Pooblastila organa za sklepanje pogodb o zaposlitvi izvaja predsednik.

1.

Generalni sekretar predsedstvu vsako leto do 1. junija predloži osnutek letnega načrta prihodkov in odhodkov Odbora za naslednje proračunsko leto. Skupina za proračun prouči osnutek, preden o njem razpravlja predsedstvo, in po potrebi oblikuje pripombe ali predlaga spremembe. Predsedstvo pripravi letni načrt prihodkov in odhodkov Odbora. Posreduje ga v skladu s postopkom in v roku, ki ga določa finančna uredba Evropskih skupnosti.

2.

Predsednik Odbora izvršuje načrt prihodkov in odhodkov ali zagotovi njegovo izvrševanje v skladu s finančno uredbo.

1.

Odbor lahko z absolutno večino svojih članov odloča o reviziji tega poslovnika.

2.

Za revizijo poslovnika Odbor oblikuje delovno skupino, imenovano „komisija za poslovnik“. Odbor imenuje glavnega poročevalca, ki pripravi osnutek novega poslovnika.

2. a)

Skupščina po tem, ko sprejme poslovnik z absolutno večino, podaljša mandat komisije za poslovnik za največ šestdeset dni, da bi ta po potrebi oblikovala predlog sprememb izvedbenih določb, ki ga predloži predsedstvu, ta pa o njem odloča po posvetovanju s skupinami.

3.

Začetek veljavnosti novega poslovnika in sprememb izvedbenih določb se določi, ko jih Odbor sprejme.