1.

Zdravje in varnost pri delu sta vprašanji, ki bi morali biti pomembni za vsakogar v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju. Upoštevanje ukrepov za preprečevanje in zaščito pred nepotrebnimi poškodbami bo imelo pozitiven učinek na sredstva.

2.

Zdravje in varnost delavcev sta izrednega pomena in tesno povezana z zdravjem bolnikov. To je predpogoj za kakovost zdravstvene oskrbe.

3.

Postopek oblikovanja in izvajanje politike v zvezi z ostrimi medicinskimi pripomočki bi moral biti rezultat socialnega dialoga.

4.

HOSPEEM (Evropsko združenje delodajalcev v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju) in EPSU (Evropska zveza sindikatov javnih uslužbencev), priznana evropska socialna partnerja v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju, sta se dogovorila o naslednjem:

1.

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 138 in 139(2) Pogodbe (1);

2.

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (2);

3.

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/655/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (3);

4.

ob upoštevanju Direktive 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (4);

5.

ob upoštevanju strategije Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu (5);

6.

ob upoštevanju Direktive 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (6);

7.

ob upoštevanju Resolucije Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2006 o zaščiti evropskih zdravstvenih delavcev pred krvno prenosljivimi infekcijami, ki jih povzročajo injekcijske igle (2006/2015(INI));

8.

ob upoštevanju prve in druge faze posvetovanj Evropske komisije o zaščiti evropskih zdravstvenih delavcev pred krvno prenosljivimi infekcijami, ki jih povzročajo injekcijske igle;

9.

ob upoštevanju izidov tehničnega seminarja EPSU–HOSPEEM z dne 7. februarja 2008 o poškodbah, ki jih povzročajo injekcijske igle;

10.

ob upoštevanju hierarhije splošnih načel preprečevanja iz člena 6 Direktive 89/391/EGS kakor tudi preventivnih ukrepov, opredeljenih v členih 3, 5 in 6 Direktive 2000/54/ES;

11.

ob upoštevanju skupnih smernic Mednarodne organizacije dela (MOD)/Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o zdravstvenih storitvah in virusu HIV/AIDS ter skupnih smernic MOD/SZO o poizpostavitveni zaščiti za preprečevanje infekcij z virusom HIV;

12.

s polnim upoštevanjem obstoječih nacionalnih zakonodaj in kolektivnih pogodb;

13.

ker je treba sprejeti ukrepe za oceno obsega, v katerem se pojavljajo ostre poškodbe v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju, znanstveni dokazi kažejo, da lahko ukrepi za preprečevanje in zaščito znatno zmanjšajo pojavnost nesreč in infekcij;

14.

ker je postopek popolne ocene tveganja predpogoj za izvajanje ustreznih ukrepov za preprečevanje poškodb in infekcij;

15.

ker morajo delodajalci in predstavniki za zdravje in varnost delavcev sodelovati, da bi zaščitili delavce pred poškodbami in infekcijami zaradi ostrih medicinskih pripomočkov in te tudi preprečili;

16.

ker ostre poškodbe zadevajo predvsem, vendar ne izključno, delavce v zdravstvu;

17.

ker se študenti, ki se udeležujejo kliničnega usposabljanja kot del izobraževanja, po tem sporazumu ne obravnavajo kot delavci, bi jih morali zajemati ukrepi za preprečevanje in zaščito, navedeni v tem sporazumu, obveznosti pa bi morale biti urejene v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso.

—

doseči čim bolj varno delovno okolje,

—

preprečiti poškodbe delavcev, ki jih povzročijo ostri medicinski pripomočki (vključno z injekcijskimi iglami),

—

zaščititi delavce, ki so izpostavljeni tveganju,

—

vzpostaviti celosten pristop za oblikovanje politik na področjih ocenjevanja tveganja, preprečevanja tveganja, usposabljanja, obveščanja, osveščanja in nadzorovanja,

—

uveljaviti postopke odzivanja in nadaljnjega ukrepanja.

1.

Dobro usposobljena, zadostno opremljena in zaščitena delovna sila v zdravstvu je bistvenega pomena za preprečevanje tveganja za poškodbe in infekcije zaradi ostrih medicinskih pripomočkov. Preprečevanje izpostavljenosti je ključna strategija za odpravljanje in zmanjševanje tveganja za poškodbe in infekcije, do katerih pride pri delu.

2.

Predstavniki za zdravje in varnost imajo ključno vlogo pri preprečevanju tveganja in zaščiti.

3.

Dolžnost delodajalca je, da zagotovi varnost in zdravje delavcev v vseh pogledih, povezanih z njihovim delom, vključno s psihosocialnimi dejavniki in organizacijo dela.

4.

Vsak delavec je odgovoren, da v skladu s svojo usposobljenostjo in navodili delodajalca – kolikor je le mogoče – skrbi za svojo varnost in zdravje ter varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njegova dejanja pri delu.

5.

Delodajalec ustvari okolje, v katerem delavci in njihovi predstavniki sodelujejo pri pripravi politik in praks na področju zdravja in varnosti.

6.

Načelo naslednjih posebnih preventivnih ukrepov, navedenih v klavzulah 5–10 tega sporazuma, ni nikoli domneva, da tveganja ni. Uporablja se hierarhija splošnih načel preprečevanja v skladu s členom 6 Direktive 89/391/EGS in členov 3, 5 in 6 Direktive 2000/54/ES.

7.

Predstavniki delodajalcev in delavcev si na ustrezni ravni skupaj prizadevajo odpraviti in preprečiti tveganja, zaščititi zdravje in varnost delavcev ter ustvariti varno delovno okolje, kar zajema tudi posvetovanje o izbiri in uporabi varne opreme ter opredelitev, kako najbolje izvajati postopke usposabljanja, obveščanja in osveščanja.

8.

Treba je ukrepati v okviru postopka obveščanja in posvetovanja v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali kolektivnimi pogodbami.

9.

Učinkovitost ukrepov osveščanja zajema deljeno obveznost delodajalcev, delavcev in njihovih predstavnikov.

10.

Pri doseganju čim varnejšega delovnega okolja je ključnega pomena kombinacija ukrepov načrtovanja, osveščanja, obveščanja, usposabljanja, preprečevanja in nadzorovanja.

11.

Potrebno je spodbujanje kulture „brez krivde“. Postopek poročanja o nezgodah bi se moral usmeriti na sistemske dejavnike in ne na posamezne napake. Sistematično poročanje je treba upoštevati kot sprejemljiv postopek.

1.

Postopki ocene tveganja se izvajajo v skladu s členoma 3 in 6 Direktive 2000/54/ES ter členoma 6 in 9 Direktive 89/391/EGS.

2.

V oceni tveganja je vključeno ugotavljanje izpostavljenosti in upoštevan pomen dobro opremljenega in organiziranega delovnega okolja, zajeti pa so tudi vsi primeri, pri katerih se pojavijo poškodba, kri ali druge potencialno infekciozne snovi.

3.

Ocene tveganja upoštevajo tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, raven kvalifikacij, z delom povezane psihosocialne dejavnike in vpliv dejavnikov, povezanih z delovnim okoljem. Tako omogočijo:

1.

Kjer rezultati ocene tveganja razkrijejo tveganje za poškodbe z ostrim pripomočkom in/ali infekcijo, je treba izpostavljenost delavcev odpraviti s sprejetjem naslednjih ukrepov, brez poseganja v njihov vrstni red:

2.

Ob upoštevanju dejavnosti in ocene tveganja je treba tveganje za izpostavljenost zmanjšati na najnižjo potrebno raven, da bi ustrezno zaščitili varnost in zdravje zadevnih delavcev. Glede na rezultate ocene tveganja se uporabijo naslednji ukrepi:

3.

Če ocena iz klavzule 5 pokaže, da obstaja tveganje za varnost in zdravje delavcev zaradi njihove izpostavljenosti biološkim dejavnikom, za katere obstaja učinkovito cepivo, se delavcem ponudi cepljenje.

4.

Cepljenje in – če je potrebno – ponovno cepljenje se izvajata v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso, ki zajema tudi določitev vrste cepiva.

—

izpostavi različna tveganja,

—

zagotovi smernice o obstoječi zakonodaji,

—

spodbuja dobre prakse v zvezi s preprečevanjem in beleženjem nezgod/nesreč,

—

osvešča delavce z razvijanjem dejavnosti in s promocijskim gradivom v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati in/ali predstavniki delavcev,

—

zagotavlja informacije o podpornih programih, ki so na voljo.

—

pravilni uporabi medicinskih pripomočkov z vgrajenimi varnostnimi mehanizmi za ostre pripomočke,

—

uvajanju za vse nove in začasne člane osebja,

—

tveganju, povezanem z izpostavljenostjo krvi in telesnim tekočinam,

—

preventivnih ukrepih, ki vključujejo standardne varnostne ukrepe, varne sisteme dela, pravilno uporabo in postopke odstranjevanja, pomembnost imunizacije v skladu s postopki na delovnem mestu,

—

postopkih poročanja, odzivanja in spremljanja ter njihovem pomenu,

—

ukrepih, ki jih je treba izvesti v primeru poškodb.

1.

Poročanje vključuje ponovni pregled postopkov poročanja, ki jih uporabljajo predstavniki za zdravje in varnost in/ali ustrezni predstavniki delodajalcev/delavcev. Mehanizmi poročanja bi morali vključevati lokalne, nacionalne in evropske sisteme.

2.

Delavci o vsaki nesreči ali nezgodi, ki vključuje ostre pripomočke, nemudoma obvestijo delodajalca in/ali odgovorno osebo in/ali osebo, odgovorno za varnost in zdravje pri delu.

—

delodajalec takoj prične z ukrepi za oskrbo poškodovanega delavca, tudi z zagotovitvijo poizpostavitvene zaščite in potrebnih medicinskih preiskav, kjer je to potrebno iz medicinskih razlogov, in ustreznim zdravstvenim nadzorom v skladu s klavzulo 6(2)(c),

—

delodajalec razišče vzroke in okoliščine ter naredi zapisnik nesreče/nezgode in – kjer je to ustrezno – sprejme potrebne ukrepe. Delavec mora zagotoviti ustrezne informacije v primernem času, da dopolni podrobnosti o nesreči ali nezgodi,

—

delodajalec v primerih poškodbe pretehta nadaljnje ukrepe, ki vključujejo tudi svetovanje delavcem – kjer je to primerno – in zagotovljeno zdravljenje. Rehabilitacija, nadaljevanje delovnega razmerja in dostop do nadomestila so v skladu z nacionalnimi in/ali sektorskimi sporazumi ali zakonodajo.