Govedo

staro manj kot 1 leto

0,400

staro 1–2 leti

0,700

biki, voli, stari 2 leti in več

1,000

telice, stare dve leti in več

0,800

krave molznice

1,000

druge krave, stare dve leti in več

0,800

Ovce in koze

0,100

Kopitarji

0,800

Prašiči

prašički z živo težo pod 20 kg

0,027

plemenske svinje, ki tehtajo 50 kg in več

0,500

drugi prašiči

0,300

Perutnina

brojlerji

0,007

kokoši nesnice

0,014

noji

0,350

druga perutnina

0,030

Kunci, plemenske samice

0,020

1.01

Lega kmetijskega gospodarstva

Lega kmetijskega gospodarstva je opredeljena v členu 2(e) Uredbe (ES) št. 1166/2008.

1.01.01

Zemljepisna širina (v loku 5 minut ali manj)

1.01.02

Zemljepisna dolžina (v loku 5 minut ali manj)

1.02

Pravna osebnost kmetijskega gospodarstva

Pravna osebnost kmetijskega gospodarstva je odvisna od statusa gospodarja.

1.02.01

Ali pravno in ekonomsko odgovornost za kmetijsko gospodarstvo prevzame:

1.02.01.01

fizična oseba, ki je edini gospodar, če je kmetijsko gospodarstvo neodvisno?

Posameznik in fizična oseba, ki je gospodar gospodarstva, katero ni niti s skupnim vodstvom niti s podobnimi dogovori povezano z gospodarstvi drugih gospodarjev.

1.02.01.01.01

Če je odgovor na prejšnje vprašanje „da“, ali je ta oseba (gospodar) tudi upravitelj?

1.02.01.01.01.a

Če ta oseba ni upravitelj, ali je upravitelj član gospodarjeve družine?

1.02.01.01.01.b

Če je upravitelj član gospodarjeve družine, ali je upravitelj zakonski partner gospodarja? (2)

1.02.01.02

fizična oseba ali skupina fizičnih oseb, ki so družbeniki, če je kmetijsko gospodarstvo skupinsko?

Družbeniki skupinskega gospodarstva so fizične osebe, ki imajo eno kmetijsko gospodarstvo v lasti, zakupu ali ga kako drugače skupaj upravljajo ali ki svoja posamezna gospodarstva skupaj upravljajo tako, kot če bi bila eno gospodarstvo. Njihovo sodelovanje mora biti urejeno zakonsko ali s pisnim sporazumom.

1.02.01.03

pravna oseba?

Pravna oseba, ki ni fizična oseba, vendar ima normalne pravice in dolžnosti posameznika, kot na primer sposobnost, da toži ali je tožena (lastna splošna pravna sposobnost).

1.03

Vrsta lastništva (v povezavi z gospodarjem) in sistem kmetovanja

1.03.01

Kmetijsko zemljišče v uporabi:

Kmetijsko zemljišče v uporabi je celotna površina, ki jo zavzemajo njive, trajno travinje, trajni nasadi in vrtovi, ki jih kmetijsko gospodarstvo obdeluje, ne glede na lastništvo ali če se obdelujejo kot del skupnih zemljišč.

Skupna zemljišča so kmetijska zemljišča v uporabi, ki jih kmetijsko gospodarstvo obdeluje, vendar ne spada neposredno h gospodarstvu, tj. na katerih veljajo skupne pravice. Izvedbeno metodo za pokritje teh skupnih zemljišč izberejo države članice.

1.03.01.01

za kmetovanje na lastnem zemljišču

Kmetijsko zemljišče v uporabi, ki ga obdeluje kmetijsko gospodarstvo in ki ga ima gospodar v lasti in ga obdeluje kot uživalec, v dednem zakupu ali drugi enakovredni obliki posesti.

1.03.01.02

za kmetovanje na najetem zemljišču

Kmetijsko zemljišče v uporabi, ki ga ima gospodarstvo v zakupu proti plačilu vnaprej dogovorjenega plačila (v denarju, naravi ali drugi obliki) in za katerega obstaja (pisna ali ustna) zakupna pogodba. Kmetijsko zemljišče v uporabi se dodeli samo enemu gospodarstvu. Če se kmetijsko zemljišče v uporabi v referenčnem letu odda v zakup več gospodarstvom, se običajno pripiše gospodarstvu, ki ga je imelo v najemu na referenčni dan popisa ali ki ga je imelo v referenčnem letu najdlje v najemu.

1.03.01.03

za skupinsko kmetovanje ali druge načine

1.03.02

Ekološko kmetovanje

Načini kmetovanja v skladu z opredeljenimi standardi in pravili, določenimi (i) v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 (3) ali v najnovejši zakonodaji, kjer je primerno, ter (ii) v ustreznih nacionalnih predpisih za ekološko pridelavo.

1.03.02.01

Skupna kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, na katerem se proizvodne metode ekološkega kmetovanja uporabljajo in so potrjene v skladu z nacionalnimi pravili in pravili Evropske skupnosti

Del kmetijskega zemljišča v uporabi gospodarstva, na katerem je pridelava v celoti skladna z načeli ekološke pridelave na ravni gospodarstva, kot je določeno (i) v Uredbi (ES) št. 834/2007 ali v najnovejši zakonodaji, kjer je primerno, ter (ii) v ustreznih nacionalnih predpisih za ekološko pridelavo.

1.03.02.02

Skupna kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, ki je v fazi preusmeritve v proizvodne metode ekološkega kmetovanja, ki jih je treba potrditi v skladu z nacionalnimi pravili in pravili Evropske skupnosti

Del kmetijskega zemljišča v uporabi gospodarstva, na katerem se uporabljajo metode ekološkega kmetovanja, vendar pa še ni poteklo prehodno obdobje, da bi se pridelava štela kot v celoti skladna z načeli ekološke pridelave na ravni gospodarstva, kot je določeno (i) v Uredbi (ES) št. 834/2007 ali v najnovejši zakonodaji, kjer je primerno, ter (ii) v ustreznih nacionalnih predpisih za ekološko pridelavo.

1.03.02.03

Zemljišča kmetijskega gospodarstva, na katerem se pridelovalne metode ekološkega kmetovanja v skladu z nacionalnimi predpisi in predpisi Evropske skupnosti uporabljajo in so potrjene ali pa so v fazi potrjevanja

Zemljišča kmetijskega gospodarstva, na katerih se uporabljajo metode ekološkega pridelovanja in so potrjene ali pa so v fazi potrjevanja v skladu z opredeljenimi standardi in pravili, določenimi (i) v Uredbi (ES) št. 834/2007 ali v najnovejši zakonodaji, kjer je primerno, ter (ii) v ustreznih nacionalnih predpisih za ekološko pridelavo, razvrščena po poljščinah.

Poljščine so opredeljene v oddelku II Zemljišče.

1.03.02.03.01

žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni)

1.03.02.03.02

sušene stročnice in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in stročnic)

1.03.02.03.03

krompir (vključno z zgodnjim in semenskim)

1.03.02.03.04

sladkorna pesa (brez semena)

1.03.02.03.05

oljnice

1.03.02.03.06

sveže vrtnine, melone in jagode

1.03.02.03.07

pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov

1.03.02.03.08

sadovnjaki in nasadi jagodičja

1.03.02.03.09

nasadi citrusov

1.03.02.03.10

nasadi oljk

1.03.02.03.11

vinogradi

1.03.02.03.99

drugi nasadi (predivnice itd.)

1.03.02.04

Metode ekološke pridelave, ki se uporabljajo za živinorejo in so potrjene v skladu z nacionalnimi pravili ali pravili Evropske skupnosti

Število živali, rejenih na gospodarstvu, na katerem je celotna prireja ali del prireje v celoti skladen z načeli ekološke pridelave na ravni gospodarstva, kot je določeno (i) v Uredbi (ES) št. 834/2007 ali v najnovejši zakonodaji, kjer je primerno, ter (ii) v ustreznih nacionalnih predpisih za potrditev ekološke pridelave, razvrščeno po kategorijah živali.

Živina je opredeljena v oddelku III Živina.

1.03.02.04.01

govedo

1.03.02.04.02

prašiči

1.03.02.04.03

ovce in koze

1.03.02.04.04

perutnina

1.03.02.04.99

druge živali

1.03.03

Namembnost proizvodnje kmetijskega gospodarstva

1.03.03.01

Gospodinjstvo samo porabi več kot 50 % vrednosti končne proizvodnje kmetijskega gospodarstva

Gospodinjstvo je družinska enota, h kateri spada gospodar in katere člani stanujejo v skupnem gospodinjstvu, združujejo ves ali del svojega prihodka in premoženja ter skupaj uporabljajo nekatere vrste blaga in storitev, predvsem bivališče in hrano.

Za končno proizvodnjo iz te karakteristike velja definicija uporabne proizvodnje v gospodarskih računih za kmetijstvo iz Uredbe (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

1.03.03.02

Neposredna prodaja končnemu potrošniku znaša več kot 50 % skupne prodaje kmetijskega gospodarstva  (2)

Neposredna prodaja končnemu potrošniku pomeni prodajo lastnih predelanih ali nepredelanih kmetijskih proizvodov, ki jih gospodarstvo proda neposredno potrošnikom za njihovo osebno porabo.

2.01

Njive

Zemljišča, ki se redno obdelujejo (orjejo ali drugače obdelujejo) in ki so praviloma v sistemu kolobarjenja.

Kolobarjenje je metoda menjave enoletnih poljščin na njivi po načrtovanem vzorcu ali zaporedju v zaporednih pridelovalnih letih, tako da poljščine iste vrste ne rastejo na isti njivi brez prekinitve. Običajno se poljščine menjavajo letno, lahko pa so tudi večletne. Za razlikovanje med njivami ter trajnimi nasadi ali trajnim travinjem se uporablja prag petih let. Če se torej na parceli pet let ali več seje ali sadi ista poljščina, ne da bi se v tem času odstranila predhodna in zasadila nova, to zemljišče ne spada med njive.

2.01.01

Žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni)

Tu se zajamejo vse površine z žiti, ki se pospravljajo za suho zrnje, ne glede na uporabo (vključno z žiti za proizvodnjo obnovljive energije).

2.01.01.01

navadna pšenica in pira

Triticum aestivum L. emend. Fiori et Paol., Triticum spelta L. in Triticum monococcum L.

2.01.01.02

pšenica durum

Triticum durum Desf.

2.01.01.03

rž

Secale cereale L., vključno z mešanicami rži in drugih žit, posejanimi jeseni (ržena mešanica).

2.01.01.04

ječmen

Hordeum vulgare L.

2.01.01.05

oves

Avena sativa L., vključno z mešanicami ovsa in drugih žit, posejanimi spomladi.

2.01.01.06

koruza v zrnju

Koruza (Zea mays L.), ki se pospravlja za zrnje.

2.01.01.07

riž

Oryza sativa L.

2.01.01.99

druga žita za pridelavo zrnja

Žita, ki se sejejo kot čisti posevki ter žanjejo v suhem stanju za zrnje in ki niso zajeta na drugem mestu pod prejšnjimi postavkami.

2.01.02

Sušene stročnice in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in stročnic)

Posevki, ki se sejejo in pospravljajo predvsem zaradi njihove vsebnosti beljakovin.

Tu se zajamejo vse površine s stročnicami in stročnicami za pridelavo zrnja, ne glede na uporabo (vključno z žiti za proizvodnjo obnovljive energije).

2.01.02.01

od tega grah, fižol in volčji bob

Pisum sativum L., Vicia faba L., Lupinus spp., ki se sejejo kot čisti posevki in pospravljajo za suho zrnje.

2.01.03

Krompir (vključno z zgodnjim in semenskim)

Solanum tuberosum L.

2.01.04

Sladkorna pesa (brez semena)

Beta vulgaris L., namenjena za industrijo sladkorja in proizvodnjo alkohola (vključno s proizvodnjo energije).

2.01.05

Krmne korenovke in kapusnice (brez semena)

Krmna pesa (Beta vulgaris L.) in rastline družine Brassicae, ki so namenjene za krmo, ne glede na to, ali se za krmo namenijo koreni ali steblo, kot tudi druge rastline, ki se gojijo predvsem zaradi korenov za krmo in ki niso navedene drugje.

2.01.06

Industrijske rastline

Poljščine, ki se običajno ne prodajajo neposredno za potrošnjo, ker jih je treba pred končno uporabo industrijsko predelati.

Tu se zajamejo vse površine z industrijskimi rastlinami ne glede na uporabo (vključno s poljščinami za proizvodnjo obnovljive energije).

2.01.06.01

tobak

Nicotiana tabacum L.

2.01.06.02

hmelj

Humulus lupulus L.

2.01.06.03

bombaž

Gossypium spp., namenjen za predivo in olje.

2.01.06.04

oljna ogrščica in oljna repica

Brassica napus L. (partim) in Brassica rapa L. var. sylvestris (Lam.) Briggs, ki se prideluje za proizvodnjo olja in pospravlja kot suho zrnje.

2.01.06.05

sončnice

Helianthus annuus L., ki se pospravlja kot suho zrnje.

2.01.06.06

soja

Glycine max L. Merril, ki se pospravlja kot suho zrnje.

2.01.06.07

laneno seme (oljni lan)

Linum usitatissimum L., sorte, ki se pridelujejo predvsem za proizvodnjo olja in pospravljajo kot suho zrnje.

2.01.06.08

druge oljnice

Drugi posevki, ki se pridelujejo predvsem zaradi njihove vsebnosti olja ter pospravljajo kot suho zrnje in ki niso navedeni drugje.

2.01.06.09

lan

Linum usitatissimum L., sorte, ki se gojijo predvsem za proizvodnjo vlaknin.

2.01.06.10

konoplja

Cannabis sativa L.

2.01.06.11

ostale vlaknene rastline

Druge rastline, ki se gojijo predvsem zaradi njihove vsebnosti vlaknin in ki niso navedene na drugem mestu.

2.01.06.12

dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice

Rastline ali deli rastlin za uporabo v farmaciji, za izdelavo parfumov ali človeško prehrano.

Začimbnice se od zelenjave razlikujejo po tem, da se uporabljajo v majhnih količinah ter dajejo hrani okus in niso njena glavna sestavina.

2.01.06.99

druge industrijske rastline, ki niso navedene drugje

Druge industrijske rastline, ki niso navedene drugje.

Zajete so površine s poljščinami, ki se uporabljajo samo za proizvodnjo obnovljive energije.

2.01.07

Sveže zelenjadnice, melone in jagode, od tega:

2.01.07.01

na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

Sveže zelenjadnice, melone in jagode na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi

2.01.07.01.01

na odprtem na njivah

Sveže zelenjadnice, melone in jagode, gojene na njivah v kolobarjenju z drugimi poljščinami.

2.01.07.01.02

tržna pridelava na vrtovih

Sveže zelenjadnice, melone in jagode, gojene na njivah v kolobarjenju z drugimi vrtninami.

2.01.07.02

v steklenjakih ali pod drugo zaščito (pod katero je mogoče hoditi)

Poljščine, ki so celotno obdobje svoje rasti ali pretežni del tega obdobja zavarovane v rastlinjakih ali pod fiksno ali premično visoko zaščito (steklo, trda ali mehka plastika).

2.01.08

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)

2.01.08.01

na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic), na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

2.01.08.02

v steklenjakih ali pod drugo zaščito (pod katero je mogoče hoditi)

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic), ki so celotno obdobje svoje rasti ali pretežni del tega obdobja zavarovane v rastlinjakih ali pod fiksno ali prenosno visoko zaščito (stekleno ali trdo ali mehko plastiko).

2.01.09

Rastline, ki se spravljajo zelene

Vse „zelene“ poljščine, namenjene v glavnem krmi, ki se gojijo v kolobarjenju z drugimi poljščinami in zavzemajo isto površino manj kot pet let (enoletne ali večletne krmne poljščine).

Zajete so zelene poljščine za proizvodnjo obnovljive energije.

Vključene so tudi poljščine, ki jih gospodarstvo ne porabi, temveč proda bodisi za neposredno uporabo na drugih kmetijskih gospodarstvih bodisi industriji.

2.01.09.01

začasno travinje

Travinje za pašo, seno ali silažo, ki je del normalnega kolobarjenja, ki ostane na zemljišču vsaj eno pridelovalno leto ter manj kot pet let in ki se seje kot trave ali travne mešanice. Te površine se pred novo setvijo ali saditvijo preorjejo ali drugače obdelajo ali pa se rastline uničijo na drug način, na primer s herbicidi.

Sem spadajo mešanice pretežno iz trav in drugih krmnih rastlin (praviloma stročnic), ki se popasejo, pospravijo zelene ali kot seno.

2.01.09.02

druge rastline, ki se spravljajo zelene

Druge eno- ali večletne (manj kot petletne) krmne poljščine

2.01.09.02.01

silažna koruza

Vse oblike koruze (Zea mays L.), ki se goji predvsem za silažo in ne za zrnje (celi storži, deli cele rastline ali cela rastlina).

Sem so vključeni zelena koruza za neposredno krmo (brez silaže) in celi storži (zrna, stržen in ličje), ki se pospravljajo za krmo ali silažo ter za proizvodnjo obnovljive energije.

2.01.09.02.02

stročnice

Stročnice, ki se gojijo in pospravljajo zelene kot cele rastline predvsem za krmo.

Vključene so mešanice s prevladujočim deležem (običajno > 80 %) krmnih stročnic in trav, ki se pospravljajo zelene ali kot seno.

2.01.09.02.99

druge rastline, ki se spravljajo zelene in ki niso navedene drugje

Druge poljščine, namenjene predvsem za krmo, ki se spravljajo zelene in niso navedene drugje.

2.01.10

Seme in sadike na njivah

Površine za pridelavo semen in sadik za prodajo, razen semen in sadik žit, riža, stročnic, krompirja in semenskih oljnic.

2.01.11

Druge poljščine

Poljščine, ki niso zajete drugje

2.01.12

Praha

Vsa obdelovalna zemljišča, vključena v kolobarjenje, obdelana ali ne, ki v pridelovalnem letu niso namenjena pridelavi pridelka.

Bistvena značilnost prahe je, da tla mirujejo običajno celo pridelovalno leto, da si opomorejo.

Praha je lahko:

Vključena so vsa obdelovalna zemljišča, ki se v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (5) ali, kjer je primerno, najnovejšo zakonodajo ohranjajo po načelu dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja, ne glede na to ali so vključena v kolobarjenje ali ne.

2.01.12.01

praha brez kakršnih koli subvencij

Praha, za katero se ne plačuje nobena finančna pomoč ali subvencije.

2.01.12.02

praha, upravičena do subvencij, brez gospodarske rabe

Praha, za katero je gospodarstvo upravičeno prejeti finančno pomoč.

2.02

Vrtovi

Površine za gojenje kmetijskih pridelkov za lastno porabo gospodarja in njegovega gospodinjstva, običajno ločena od preostalega kmetijskega zemljišča, prepoznavne kot vrtovi.

Samo občasni presežki pridelkov s teh površin se prodajo izven gospodarstva. Vse površine, s katerih se pridelki redno prodajajo na trgu, spadajo pod druge postavke, tudi če del pridelkov použijeta gospodar in njegovo gospodinjstvo.

2.03

Trajno travinje

Zemljišča, ki se trajno (pet let ali več) uporabljajo za pridelavo zelene krme bodisi z obdelavo (setev) bodisi na naraven način (samozasejane površine) in ki niso v sistemu kolobarjenja kmetijskega gospodarstva.

Zemljišča se lahko uporabljajo za pašo ali se kosijo za silažo, seno ali proizvodnjo obnovljive energije.

2.03.01

pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov

Trajna paša na zemlji dobre ali srednje kakovosti. Te površine se lahko običajno uporabljajo za intenzivno pašo.

2.03.02

ekstenzivni pašniki

Trajno travinje z nizkim pridelkom, praviloma na zemlji slabe kakovosti, na primer v hribovitem svetu ali na visoki nadmorski višini, ki se običajno ne izboljšuje z gnojili, obdelovanjem, posevki ali osuševanjem.

Te površine se običajno lahko uporabljajo samo za ekstenzivno pašo in se običajno ne kosijo ali se kosijo na ekstenziven način; niso primerne za veliko gostoto živali.

2.03.03

trajno travinje, ki se ne uporablja več v proizvodne namene in ni več upravičeno do subvencij

Zemljišča trajnega travinja, ki se ne uporabljajo več za proizvodnjo, ki se v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 ali, kjer je primerno, najnovejšo zakonodajo ohranjajo po načelu dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja in so upravičena do finančne podpore.

2.04

Trajni nasadi

Poljščine, ki se ne gojijo v kolobarjenju (z izjemo trajnih travnikov in pašnikov) in ki zavzemajo tla skozi daljše obdobje ter dajejo pridelek več let.

2.04.01

Sadovnjaki in nasadi jagodičja

Površine z drevjem, grmovjem in trajnim jagodičjem, razen jagod, za pridelavo sadja. Sadovnjaki so lahko povezanega tipa z minimalnim razmikom med drevesi ali nepovezanega tipa z velikim razmikom.

2.04.01.01

Sadne vrste, od tega:

2.04.01.01.01

sadje v zmernih podnebnih območjih

Nasadi sadnega drevja, ki se tradicionalno sadijo v zmernih podnebnih območjih za pridelavo sadja.

2.04.01.01.02

sadje v subtropskih podnebnih območjih

Nasadi sadnega drevja, ki se tradicionalno sadijo v subtropskih podnebnih območjih za pridelavo sadja.

2.04.01.02

Jagodičje

Nasadi jagodičja, ki se tradicionalno sadi v zmernih in subtropskih podnebnih območjih za pridelavo jagodičja.

2.04.01.03

Lupinasto sadje

Nasadi lupinarjev, ki se tradicionalno sadijo v zmernih in subtropskih podnebnih območjih.

2.04.02

Nasadi citrusov

Nasadi vrst Citrus spp.

2.04.03

Nasadi oljk

Nasadi Olea europea L.

2.04.03.01

oljke, običajno za pridelavo namiznih oljk

Nasadi sort, ki se običajno gojijo za pridelavo namiznih oljk.

2.04.03.02

oljke, običajno za pridelavo olja

Nasadi sort, ki se običajno gojijo za proizvodnjo oljčnega olja.

2.04.04

Vinogradi, katerih pridelek je običajno namenjen za:

Nasadi Vitis vinifera L.

2.04.04.01

kakovostno vino

Sorte grozdja, ki se običajno gojijo za proizvodnjo vina z označbo porekla, ki izpolnjujejo pogoje (i) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 (6) ali, kjer je primerno, najnovejše zakonodaje in (ii) ustreznih nacionalnih predpisov.

Sorte grozdja, ki se običajno gojijo za proizvodnjo vina z geografsko označbo, ki izpolnjujejo pogoje (i) Uredbe (ES) št. 479/2008 ali, kjer je primerno, najnovejše zakonodaje in (ii) ustreznih nacionalnih predpisov.

2.04.04.02

druga vina

Sorte grozdja, ki se običajno pridelujejo za proizvodnjo vin brez označbe porekla in brez geografske označbe.

2.04.04.03

namizno grozdje

Sorte grozdja, ki se običajno gojijo za pridelavo svežega grozdja.

2.04.04.04

rozine

Sorte grozdja, ki se običajno gojijo za pridelavo rozin.

2.04.05

Trsnice in drevesnice

Površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev:

2.04.06

Drugi trajni nasadi

Trajni nasadi na prostem razen tistih, ki so vključeni v prejšnje postavke, ter zlasti nasadi rastlin, ki se uporabljajo za spletanje ali pletenje in običajno režejo vsako leto,

2.04.06.01

od tega božičnih drevesc  (2)

Drevesa, zasajena v komercialne namene kot božična drevesca na kmetijskem zemljišču v uporabi.

2.04.07

Trajni nasadi v steklenjakih

2.05

Druga zemljišča

„Druga zemljišča“ vključujejo kmetijske površine izven uporabe (kmetijska zemljišča, ki se iz gospodarskih, socialnih ali drugih razlogov ne obdelujejo več in ki niso v sistemu kolobarjenja), gozdna zemljišča kot tudi zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, dvorišča, poti, ribniki, kamnolomi, nerodovitna zemljišča, skalovje itd.

2.05.01

Kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi

Površine, ki so se prej uporabljale kot kmetijske površine, v referenčnem letu raziskovanja pa se iz gospodarskih, socialnih ali drugih razlogov ne obdelujejo več in niso v sistemu kolobarjenja, tj. niso predvidene za nobeno kmetijsko rabo.

Ta zemljišča se lahko z uporabo sredstev, ki so običajno na razpolago na kmetijskem gospodarstvu, vrnejo v obdelavo.

2.05.02

Gozdna zemljišča

Površine, ki so pokrite z drevjem ali gozdnim grmičevjem, vključno z nasadi topola v gozdu ali zunaj njega in gozdnimi drevesnicami v gozdu za lastne potrebe gospodarstva kot tudi gozdni objekti (gozdne poti, skladišča za shranjevanje lesa itd.).

2.05.02.01

od tega panjevci s kratko obhodnjo

Gozdna zemljišča, ki se upravljajo za gojenje gozdnih rastlin, kjer je obhodnja 20 let ali manj.

Obhodnja je obdobje od prvega sejanja/saditve dreves do spravila končnega pridelka, pri čemer spravilo ne vključuje običajnih ukrepov upravljanja, kot je izsekovanje.

2.05.03

Druga zemljišča (zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, kmečka dvorišča, steze, ribniki, kamnolomi, nerodovitna zemljišča, skale, itd.)

Vsi tisti deli celotnega zemljišča, ki pripadajo kmetijskemu gospodarstvu in ki ne sestavljajo niti kmetijskega zemljišča v uporabi niti kmetijskega zemljišča, ki ni v uporabi, niti gozdnega zemljišča.

2.06

Gobe, namakana zemljišča, energetske rastline in gensko spremenjene poljščine

2.06.01

Gobe

Gojene gobe, gojene v stavbah, ki so bile posebej postavljene ali prilagojene za gojenje gob, pa tudi v podzemnih prostorih, jamah in kleteh.

2.06.02

Namakane površine

2.06.02.01

skupna površina zemljišč, ki jih lahko namakamo

Največja kmetijska površina v uporabi, ki bi jo bilo v referenčnem letu mogoče namakati z uporabo opreme in količin vode, ki sta običajno na razpolago na gospodarstvu.

2.06.02.02

skupno obdelovalno zemljišče, namakano najmanj enkrat v zadnjih 12 mesecih

Zemljišče s kmetijskimi rastlinami, ki je bilo dejansko namakano vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim datumom raziskovanja.

2.06.03

Energetske rastline (za proizvodnjo biogoriv ali drugih obnovljivih virov energije)

Površina za pridelavo energetskih rastlin, za katere se prejema podpora iz naslednjih programov v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003:

Druge površine, ki se uporabljajo za pridelavo energetskih rastlin (zlasti pri plačilih, povezanih z „običajno“ pravico v skladu s shemo enotnih plačil ali shema poenostavljenega plačila na površino) niso vključene.

2.06.03.01

od tega na površini v prahi

Površina, ki se uporablja za pridelavo energetskih rastlin, za katere se prejema plačilo, povezano s pravico do plačila zaradi opuščanja, če pridelava poteka na površini v prahi (Uredba (ES) št. 1782/2003, člen 55 ali 56).

2.06.04

Gensko spremenjene poljščine

„Gensko spremenjene poljščine (GSP)“ so vsi organizmi, opredeljeni v členu 2 Direktive Sveta 2001/18/ES (7) ali, kjer je primerno, najnovejši zakonodaji.

3.01

Kopitarji

Domače živali iz družine Equidae, rod Equus (konji, osli itd.).

3.02

Govedo

Domače živali vrste Bos taurus in Bubalus bubalus, vključno s hibridi, kot je beefalo.

3.02.01

govedo, mlajše od enega leta, samci in samice

3.02.02

govedo, staro eno do dve leti, samci

3.02.03

govedo, staro eno do dve leti, samice

3.02.04

samci goveda, stari dve leti in več

3.02.05

telice, stare dve leti in več

Samice goveda, stare dve leti in več, ki še niso telile.

3.02.06

krave molznice

Samice goveda, ki so že telile (vključno s tistimi, ki so stare manj kot 2 leti) in ki se zaradi svoje pasme ali posebnih lastnosti redijo izključno ali predvsem za pridelavo mleka za prehrano ljudi ali predelavo v mlečne izdelke.

3.02.99

druge krave

Samice goveda, ki so že telile (vključno s tistimi, ki so stare manj kot 2 leti) in ki se zaradi svoje pasme ali posebnih lastnosti redijo izključno ali predvsem za vzrejo telet in katerih mleko ni namenjeno za prehrano ljudi ali predelavo v mlečne izdelke.

3.03

Ovce in koze

3.03.1

ovce (vseh starosti)

Domače živali vrste Ovis aries.

3.03.01.01

plemenske samice

Ovce in pripuščene mladice.

3.03.01.99

druge ovce

Vse druge ovce razen plemenskih samic.

3.03.02

koze (vseh starosti)

Domače živali podvrste Capra aegagrus hircus.

3.03.02.01

plemenske samice

koze, ki so že kotile, in koze, ki so bile pripuščene.

3.03.02.99

druge koze

Vse druge koze, razen plemenskih samic.

3.04

Prašiči

Domače živali vrste Sus scrofa domesticus.

3.04.01

prašički z živo težo pod 20 kilogramov

prašički z živo težo običajno pod 20 kilogramov

3.04.02

plemenske svinje, ki tehtajo 50 kilogramov in več

Svinje, ki tehtajo 50 kilogramov in več in so namenjene za pleme, ne glede na to, ali so prasile ali ne.

3.04.99

drugi prašiči

Prašiči, ki niso navedeni drugod

3.05

Perutnina

3.05.01

brojlerji

Domače živali vrste Gallus gallus, ki se redijo za prirejo mesa.

3.05.02

kokoši nesnice

Domače živali vrste Gallus gallus, ki so dosegle zrelost za nesnost in se redijo za proizvodnjo jajc.

3.05.03

druga perutnina

Perutnina, ki ni navedena pod brojlerji in kokošmi nesnicami.

3.05.03.01

purani  (2)

Domače živali vrste Meleagris.

3.05.03.02

race  (2)

Domače živali vrste Anas in Cairina moschata.

3.05.03.03

gosi  (2)

Domače živali vrste Anser anser dom.

3.05.03.04

noji  (2)

Noji (Struthio camelus).

3.05.03.99

druga perutnina, ki ni navedena drugje  (2)

3.06

Kunci, plemenske samice

Samice kunca (vrste Oryctolagus) za prirejo kuncev za proizvodnjo mesa, ki so že kotile.

3.07

Čebele

Število panjev, naseljenih s čebelami (Apis mellifera), ki se gojijo za pridelavo medu.

3.99

Živina, ki ni navedena drugje

Katera koli živina, ki ni zajeta drugje v tem oddelku.

4.01

IV. (i) STROJI  (2)

Motorna vozila in stroji, ki so se uporabljali na kmetijskem gospodarstvu v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim datumom raziskovanja.

4.01.01

V izključni lasti kmetijskega gospodarstva

Motorna vozila in stroji, ki so v izključni lasti kmetijskega gospodarstva na referenčni dan raziskovanja.

4.01.01.a

traktorji, goseničarji, ogrodni traktorji

Vsi traktorji z vsaj dvema osema in vsa druga motorna vozila, ki se uporabljajo kot kmetijski traktorji.

4.01.01.b

kultivatorji, stroji za okopavanje, rotacijski okopalniki in motorne kosilnice

Motorna vozila z eno osjo ali brez osi, ki se uporabljajo v kmetijstvu, vrtnarstvu in vinogradništvu.

4.01.01.c

kombajni

Stroji za spravilo in mlačev žit, stročnic in oljnic, semen stročnic in trav itd. ne glede na to, ali imajo lastni pogon, jih vleče traktor ali so montirani na traktorju.

4.01.01.d

drugi popolnoma mehanizirani stroji za spravilo

Stroji, drugačni od kombajnov za avtomatizirano spravilo sladkorne pese, krompirja ali krmnih pridelkov ne glede na to, ali imajo lastni pogon, jih vleče traktor ali so montirani na traktorju.

4.01.02

Stroji, ki jih uporablja več kmetijskih gospodarstev

Motorna vozila in stroji, ki so se uporabljali na kmetijskem gospodarstvu v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim datumom raziskovanja in ki so v lasti:

4.01.02.a

traktorji, goseničarji, ogrodni traktorji

4.01.02.b

kultivatorji, stroji za okopavanje, rotacijski okopalniki in motorne kosilnice

4.01.02.c

kombajni

4.01.02.d

drugi popolnoma mehanizirani stroji za spravilo

4.02

IV. (ii) OPREMA

4.02.01

Oprema, ki se uporablja za proizvodnjo obnovljive energije glede na vrsto energetskega vira

Oprema, ki jo je kmetijsko gospodarstvo v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja uporabljalo za proizvodnjo obnovljive energije za trg (priključeno na omrežje) ali za lastno kmetijsko proizvodnjo (brez priključka na omrežje).

Oprema na zemljišču, ki pripada gospodarstvu, ni vključena, če kmet ni vključen v proizvodnjo energije z naložbo ali aktivnim sodelovanjem (npr. če samo prejema najemnino).

4.02.01.01

vetrna energija

Oprema, ki jo kmetijsko gospodarstvo uporablja za proizvodnjo obnovljive energije iz vetra.

Vetrna energija je kinetična energija, uporabljena za proizvodnjo električne energije v vetrnih turbinah.

Zajeta je tudi neposredno pridobljena mehanska energija iz vetra.

4.02.01.02

biomasa

Oprema, ki jo kmetijsko gospodarstvo uporablja za proizvodnjo obnovljive energije iz biomase

Biomasa je trdna, tekoča ali plinasta organska nefosilna snov biološkega izvora, ki se uporablja za proizvodnjo toplote, elektrike ali motornih goriv.

4.02.01.02.01

od tega biometan

Oprema, ki jo kmetijsko gospodarstvo uporablja za proizvodnjo bioplina iz biomase.

Bioplin je plin, sestavljen predvsem iz metana in ogljikovega dioksida, proizveden z anaerobno presnovo biomase.

4.02.01.03

sončna energija

Oprema, ki jo kmetijsko gospodarstvo uporablja za proizvodnjo obnovljive energije iz sončnega sevanja.

Sončno sevanje je sevanje, ki se izkorišča za proizvodnjo tople vode in električne energije.

4.02.01.04

vodna energija

Oprema, ki jo kmetijsko gospodarstvo uporablja za proizvodnjo obnovljive energije iz vode.

Vodna energija je potencialna in kinetična energija vode, pretvorjena v električno energijo v hidroelektrarnah.

Zajeta je tudi neposredno pridobljena mehanska energija iz vode.

4.02.01.99

druge vrste obnovljivih energetskih virov

Katera koli oprema, ki jo kmetijsko gospodarstvo uporablja za proizvodnjo obnovljive energije in ki ni zajeta drugje v tem oddelku.

5.01

V. (i) KMETIJSKO DELO NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU

Delovna sila na kmetijskem gospodarstvu

Delovna sila na kmetijskem gospodarstvu vključuje vse osebe po zaključenem obveznem izobraževanju (ki so dosegle starost, ko preneha šolska obveznost), ki so v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja opravljale kmetijska dela na raziskovanem gospodarstvu.

Če nacionalna zakonodaja ne določa najnižje starosti, do katere je redno ali izredno šolanje obvezno, se za dogovorno starost prenehanja šolske obveznosti šteje starost 15 let.

Edini gospodarji, ki ne opravljajo kmetijskih del na gospodarstvu, so vključeni v raziskovanje, vendar se ne prištevajo k „skupni delovni sili na kmetijskem gospodarstvu“.

Vse osebe, ki so dovolj stare za upokojitev in še naprej delajo na kmetijskem gospodarstvu, so vključene v delovno silo na kmetijskem gospodarstvu.

Osebe, ki delajo na gospodarstvu, a so zaposlene pri tretji osebi ali v okviru združenja za medsosedsko pomoč (na primer delavci izvajalcev kmetijskih storitev ali zadrug), niso vključene.

Kmetijsko delo

Za kmetijsko delo šteje delo vseh vrst na kmetijskem gospodarstvu, ki prispeva k (i) dejavnostim iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1166/2008 ali (ii) vzdrževanju proizvodnih sredstev ali (iii) dejavnostim, ki neposredno izhajajo iz teh proizvodnih dejanj.

Čas, porabljen za kmetijsko delo na gospodarstvu

Čas, porabljen za kmetijsko delo na gospodarstvu je delovni čas, dejansko posvečen kmetijskemu delu na kmetijskem gospodarstvu, brez dela v gospodinjstvu gospodarja ali upravitelja.

Polnovredna delovna moč (PDM)

Zaposlitev, izražena v ekvivalentih polnega delovnega časa, tj. skupno število opravljenih ur, deljeno s povprečnim letnim številom opravljenih ur za polno zaposlitev v državi.

Polni delovni čas pomeni minimalno število ur, ki se zahtevajo po nacionalnih predpisih, ki urejajo pogodbe o zaposlitvi. Če ti ne določajo števila ur na leto, se kot najnižje število upošteva 1 800 ur (225 delovnih dni po osem ur na dan).

5.01.01

Gospodar

Gospodar je tista fizična oseba, skupina fizičnih oseb ali pravna oseba, za račun in v imenu katere se gospodarstvo upravlja in ki je pravno in gospodarsko odgovorna za gospodarstvo, to je oseba, ki nosi gospodarska tveganja vodenja gospodarstva.

Gospodar je lahko neposredni lastnik, zakupnik, dedni zakupnik, uživalec ali skrbnik.

5.01.01.01

spol

5.01.01.02

starost

5.01.01.03

kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)

5.01.02

Upravitelj

Upravitelj kmetijskega gospodarstva je fizična oseba, ki je odgovorna za vodenje tekočih dnevnih finančnih in proizvodnih dejavnosti zadevnega gospodarstva.

5.01.02.01

spol

5.01.02.02

starost

5.01.02.03

kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)

5.01.02.04

Usposobljenost upravitelja

5.01.02.04.a

kmetijska izobrazba upravitelja

samo praktične izkušnje v kmetijstvu

Izkušnje, pridobljene s praktičnim delom na kmetijskem gospodarstvu.

osnovna kmetijska izobrazba

Vsako zaključeno izobraževanje na splošni kmetijski šoli in/ali zavodu, specializiranem za posamezne predmete (vključno z vrtnarstvom, vinogradništvom, gozdarstvom, ribogojstvom, veterino, kmetijsko tehnologijo in sorodnimi predmeti). Opravljeno vajeništvo v kmetijstvu se prišteva k osnovni izobrazbi.

popolna kmetijska izobrazba

Vsako nadaljnje usposabljanje, ki ustreza najmanj dveletnemu rednemu usposabljanju po koncu obveznega izobraževanja, opravljeno na kmetijski šoli, univerzi ali drugem visokošolskem zavodu na področju kmetijstva, vrtnarstva, vinogradništva, gozdarstva, ribogojstva, veterine, kmetijske tehnologije ali sorodnem področju.

5.01.02.04.b

poklicno usposabljanje, ki ga je upravitelj opravil v zadnjih 12 mesecih  (8)

Poklicno usposabljanje je ukrep ali dejavnost usposabljanja, ki ga izvaja vodja usposabljanja ali zavod za usposabljanje, katerega osnovni cilj je pridobivanje novih kompetenc, povezanih s kmetijskimi dejavnostmi ali dejavnostmi neposredno v zvezi z gospodarstvom ali njihovemu razvoju in izboljšanju.

5.01.03

Družinski člani edinega gospodarja, ki opravljajo kmetijsko delo za kmetijsko gospodarstvo

Člani družine edinega gospodarja, vključno z zakonskim partnerjem, ki opravljajo kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu, za katere pa ni nujno, da na kmetijskem gospodarstvu tudi živijo.

Običajno so družinski člani gospodarja zakonski partner, predniki in potomci (vključno s sorodniki po poroki ali posvojitvi) ter bratje in sestre gospodarja in njegovega zakonskega partnerja.

Dve osebi, ki živita skupaj kot zakonska partnerja, ne da bi bili poročeni, se tudi obravnavata kot zakonca.

5.01.03.01

družinski člani edinega gospodarja, ki opravljajo kmetijsko delo za kmetijsko gospodarstvo: moški

5.01.03.02

družinski člani edinega gospodarja, ki opravljajo kmetijsko delo za kmetijsko gospodarstvo: ženske

5.01.04

Redno zaposlena nedružinska delovna sila

Vse osebe, ki opravljajo kmetijsko delo za kmetijsko gospodarstvo in za to od gospodarstva prejemajo kakršno koli plačilo (plačo, mezdo, dobiček ali druga plačila, vključno s plačili v naravi), razen gospodarja in njegovih družinskih članov

Redno zaposlena delovna sila so osebe, ki so v 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja vsak teden opravljale kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu, ne glede na dolžino delovnega tedna.

Sem spadajo tudi osebe, ki so del tega obdobja sicer redno delale, vendar iz enega od naslednjih razlogov niso mogle delati celo obdobje:

5.01.04.01

redno zaposlena nedružinska delovna sila: moški

5.01.04.02

redno zaposlena nedružinska delovna sila: ženske

5.01.05

Nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena: moški in ženske

Osebe, ki niso redno zaposlene, so delavci, ki v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja na kmetijskem gospodarstvu niso delali vsak teden zaradi razlogov, drugačnih od tistih, ki so našteti pod „Redno zaposlena nedružinska delovna sila“.

Število delovnih dni, ki jih opravi nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena, vključuje kateri koli dan, ki je tako dolg, da delavec prejme plačo ali kakršno koli plačilo (mezdo, dobiček ali druga plačila, vključno s plačili v naravi) za celodnevno delo, in v katerem se opravi kakršno koli delo, ki ga običajno opravi kmetijski delavec, zaposlen za poln delovni čas. Dnevi dopusta in bolniškega dopusta se ne štejejo za delovne dneve.

Poln delovni dan je običajen delovni dan redno zaposlenega delavca s polnim delovnim časom.

5.01.06

Skupno število delovnih dni, izraženih v ekvivalentih polnega delovnega časa, porabljenih za delo na kmetiji, v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja, ki niso vključeni v prejšnje kategorije in so jih na kmetijskem gospodarstvu opravile osebe, ki niso neposredno zaposlene na kmetijskem gospodarstvu (npr. zaposleni pri pogodbenikih)

Vse vrste dela na kmetiji, ki ga na kmetijskem gospodarstvu za kmetijsko gospodarstvo opravljajo osebe, ki niso neposredno zaposlene na kmetijskem gospodarstvu, ampak so samozaposlene ali zaposlene pri tretjih osebah, npr. pogodbenikih ali zadrugah.

Število opravljenih delovnih ur je treba preračunati v ustrezno število dni ali tednov (ekvivalenti polnega delovnega časa).

5.02

V. (ii) DRUGE PRIDOBITNE DEJAVNOSTI (nekmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu in delo zunaj kmetijskega gospodarstva)

Druga pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost razen kmetijskih del, opredeljenih v postavki V. (i), ki se izvaja za plačilo (glede na opravljeno storitev za plačo, mezdo, dobiček ali drugo plačilo, vključno s plačilom v naravi).

Vključeno je delo na kmetiji, ki ga opravi delovna sila enega kmetijskega gospodarstva za drugo kmetijsko gospodarstvo.

Informacije se zbirajo samo na gospodarstvih, kjer je gospodar fizična oseba (npr. kjer je gospodar tudi upravitelj). Pravne osebe so izključene.

Neločljive nekmetijske sekundarne pridobitne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu so izključene, ker so vključene v delo na kmetiji.

Glavna dejavnost

Dejavnosti, za katere se porabi več časa kot za kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu.

Stranska dejavnost

Dejavnosti, za katere je potrebnega manj časa kot za kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu.

5.02.01

Druge pridobitne dejavnosti gospodarja, ki je tudi upravitelj:

5.02.01.01

kot njegova glavna dejavnost

5.02.01.02

kot njegova dopolnilna dejavnost

če opravlja še druge pridobitne dejavnosti

5.02.01.03

dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

5.02.01.04

dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

5.02.02

Druge pridobitne dejavnosti zakonskega partnerja edinega gospodarja:

5.02.02.01

kot njegova glavna dejavnost

5.02.02.02

kot njegova dopolnilna dejavnost

če opravlja še druge pridobitne dejavnosti

5.02.02.03

dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

5.02.02.04

dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

5.02.03

Druge pridobitne dejavnosti drugih družinskih članov edinega gospodarja:

5.02.03.01

kot njegova glavna dejavnost

5.02.03.02

kot njegova dopolnilna dejavnost

če opravlja še druge pridobitne dejavnosti

5.02.03.03

dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

5.02.03.04

dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

5.02.04

Nedružinska delovna sila, ki je neposredno redno zaposlena in se ukvarja z drugimi pridobitnimi dejavnostmi, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

5.02.04.01

kot njegova glavna dejavnost

5.02.04.02

kot njegova dopolnilna dejavnost

6.01

VI. (i) Seznam drugih pridobitnih dejavnosti

Druge pridobitne dejavnosti kmetijskega gospodarstva vključujejo vse druge dejavnosti razen kmetijskega dela, ki so neposredno povezane z gospodarstvom in imajo ekonomski vpliv na gospodarstvo.

„Dejavnosti, ki so neposredno povezane z gospodarstvom“ pomeni dejavnosti, pri katerih se uporabljajo sredstva gospodarstva (površine, stavbe, stroji itd.) ali njegovi proizvodi. Če se uporablja samo kmetijska delovna sila (družinski člani in drugi) in nobena druga sredstva gospodarstva, se delavci obravnavajo, kot da delajo za dve različni enoti, in te druge pridobitne dejavnosti ne veljajo za neposredno povezane z gospodarstvom.

Vključeno je nekmetijsko delo in kmetijsko delo drugih gospodarstev.

Pridobitne dejavnosti v tem okviru pomenijo aktivno delo. Samo finančne naložbe so torej izključene. Izključeno je tudi oddajanje zemljišč za različne dejavnosti brez nadaljnjega sodelovanja pri teh dejavnostih.

6.01.01

Turizem, nastanitvene dejavnosti in druge dejavnosti za prosti čas

Vse dejavnosti v turizmu, oddajanje sob, razkazovanje kmetijskega gospodarstva turistom in drugim skupinam, športne in rekreativne dejavnosti itd., pri katerih se uporabljajo zemljišča, stavbe ali drugi viri kmetijskega gospodarstva.

6.01.02

Domača obrt

Izdelki domače obrti, ki jih na kmetijskem gospodarstvu izdelujejo gospodar ali družinski člani ali nedružinska delovna sila, pod pogojem da opravljajo tudi kmetijsko delo, ne glede na to, kako se izdelki prodajajo.

6.01.03

Predelava kmetijskih proizvodov

Vsaka predelava primarnega kmetijskega proizvoda v predelan sekundarni proizvod na gospodarstvu, ne glede na to ali je bila surovina pridelana na gospodarstvu ali kupljena zunaj njega. Sem se prištevajo predelava mesa, izdelava sira itd.

V to postavko spada vsa predelava kmetijskih proizvodov, razen če se predelava ne šteje za del kmetijske dejavnosti. Pridelava vina in oljčnega olja sta torej izključeni, razen če ne gre za pomemben delež odkupljenega vina in oljčnega olja.

6.01.04

Proizvodnja obnovljive energije

Proizvodnja obnovljive energije za trg, vključno z bioplinom, biogorivi ali električno energijo, z vetrnimi turbinami in drugo opremo ali iz kmetijskih surovin.

Obnovljiva energija, proizvedena samo za lastno uporabo gospodarstva, ni vključena na tem mestu.

6.01.05

Predelava lesa (npr. žaganje)

Predelava hlodovine na gospodarstvu za trg (žaganje lesa itd.).

6.01.06

Ribogojstvo

Gojenje rib, sladkovodnih rakov itd. na kmetijskem gospodarstvu. Dejavnosti, ki vključujejo samo ribolov, so izključene.

6.01.07

Pogodbeno delo (uporaba proizvodnih sredstev kmetijskega gospodarstva)

Pogodbena dela, pri katerih se uporablja oprema gospodarstva in ki se delijo na dela v kmetijskem sektorju ali zunaj njega, na primer čiščenje snega, prevozne dejavnosti, ohranjanje krajine, kmetijske in okoljske storitve itd.

6.01.07.01

kmetijsko (za druga kmetijska gospodarstva)

6.01.07.02

nekmetijsko

6.01.08

Gozdarstvo

Gozdarska dela, pri katerih se uporablja kmetijska delovna sila ter stroji in oprema kmetijskega gospodarstva, ki se običajno uporabljajo v kmetijstvu.

6.01.99

Drugo

Druge pridobitne dejavnosti, neposredno povezane z gospodarstvom, ki niso vključene drugje.

6.02

VI. (ii) Pomen drugih pridobitnih dejavnosti, neposredno povezanih s kmetijskim gospodarstvom

6.02.01

Odstotek končne proizvodnje kmetijskega gospodarstva

Delež prihodka od drugih pridobitnih dejavnosti, neposredno povezanih s kmetijskim gospodarstvom, v celotnem prihodku gospodarstva (vključno z direktnimi plačili).

7.01

Kmetijsko gospodarstvo je v zadnjih treh letih imelo koristi od naslednjih ukrepov za razvoj podeželja

Treba je zbrati informacije o tem, ali je gospodarstvo v zadnjih treh letih imelo korist od enega izmed naslednjih ukrepov za razvoj podeželja v skladu s standardi in pravili, določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (9) ali, kjer je primerno, najnovejši zakonodaji.

7.01.01

uporaba svetovalnih storitev

Člen 24 Uredbe (ES) št. 1698/2005: uporaba svetovalnih storitev

7.01.02

posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Člen 26 Uredbe (ES) št. 1698/2005: posodabljanje kmetijskih gospodarstev

7.01.03

dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom

Člen 28 Uredbe (ES) št. 1698/2005: dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom

7.01.04

izpolnjevanje standardov, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti

Člen 31 Uredbe (ES) št. 1698/2005: izpolnjevanje standardov, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti

7.01.05

sodelovanje kmetov v shemah za kakovost hrane

Člen 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005: sodelovanje kmetov v shemah za kakovost hrane

7.01.06

plačila v okviru programa Natura 2000 za kmetijska zemljišča

Člen 38 Uredbe (ES) št. 1698/2005: Plačila v okviru Nature 2000

7.01.07

plačila, povezana z okvirno direktivo o vodah

Člen 38 Uredbe (ES) št. 1698/2005: plačila, povezana z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10)

7.01.08

kmetijsko okoljska plačila

Člen 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005: kmetijsko okoljska plačila

7.01.08.01

od tega v okviru ekološkega kmetovanja

Člen 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005: Kmetijsko okoljska plačila in če kmetijsko gospodarstvo kmetuje v skladu s standardi in pravili, določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007.

7.01.09

plačila za dobro počutje živali

Člen 40 Uredbe (ES) št. 1698/2005: Plačila za dobro počutje živali

7.01.10

Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti

Člen 53 Uredbe (ES) št. 1698/2005: diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti

7.01.11

spodbujanje turističnih dejavnosti

Člen 55 Uredbe (ES) št. 1698/2005: Spodbujanje turističnih dejavnosti

1.01

Konvencionalna obdelava tal (lemežni plug ali krožni plug)

Njive, obdelane na konvencionalen način, ki vključuje obračanje zemlje, običajno z lemežnim ali krožnim plugom, kot prvo operacijo, ki ji sledi brananje s kolutasto brano.

1.02

Ohranjevalna obdelava tal (plitka obdelava)

Njive, obdelane po načelu ohranjevalne (plitke) obdelave ali načini obdelave, pri katerih se pusti (vsaj 30 %) rastlinskih ostankov na površini tal zaradi uravnavanja erozije in zadrževanja vlage običajno brez obračanja zemlje.

1.03

Brez obdelave tal (setev v neobdelana tla)

Njive, ki se med spravilom pridelka in setvijo ne obdelujejo.

2.01

Talna odeja pozimi

Način pokrivanja njiv z rastlinami ali rastlinskimi ostanki ali puščanje njiv brez talne odeje pozimi.

2.01.01

običajni zimski posevki

Njive, na katerih se posevki posejejo jeseni in rastejo med zimo (običajni zimski posevki, kot je zimska pšenica), ki se običajno pospravijo ali popasejo.

2.01.02

pokrovni posevki ali vmesni posevki

Njive, na katerih se sejejo rastline posebej zaradi zmanjšanja izgube zemlje, hranilnih snovi in proizvodov za zaščito rastlin pozimi ali v drugih obdobjih, ko bi bila zemlja sicer gola in dovzetna za izgube. Posevki so gospodarsko le malo zanimivi, glavni cilj je zaščita tal in hranilnih snovi.

Običajno se podorjejo spomladi, preden se poseje ali posadi druga kultura, in se ne pospravljajo ali popasejo.

2.01.03

rastlinski ostanki

Njive, pozimi pokrite z rastlinskimi ostanki ali strniščem predhodnega posevka. Vmesni posevki in pokrovni posevki so izključeni.

2.01.04

gola zemlja

Njive, ki se jeseni preorjejo ali kako drugače obdelajo in pozimi niso posejane niti pokrite z rastlinskimi ostanki, ampak ostanejo gole do agrotehničnih operacij pred ali med sejanjem naslednjo pomlad.

2.02

Kolobarjenje

2.02.01

delež njiv zunaj načrtovanega kolobarjenja

Njive z enakimi poljščinami v 3 zaporednih letih ali več, ki niso del načrtovanega kolobarjenja.

Kolobarjenje je metoda menjave enoletnih poljščin na neki njivi po načrtovanem vzorcu ali zaporedju v zaporednih pridelovalnih letih, tako da poljščine iste sorte ne rastejo na isti njivi brez prekinitve. Za nepretrgano pridelavo enake poljščine se lahko uporabi izraz monokultura.

3.01

Linearni elementi, ki jih je kmet vzdrževal v zadnjih 3 letih

Linearni elementi so nepretrgane vrste posajenih dreves, grmičevja ali grmovja, kamniti zidovi itd., ki so običajno njivska meja.

3.01.a

živa meja

Vrste grmičevja ali grmovja, ki tvorijo živo mejo, včasih z vrsto dreves na sredini.

3.01.b

vrste dreves

Nepretrgane vrste olesenelega rastlinja, ki običajno tvori mejo njive na kmetijskem zemljišču ali ob cesti ali vodotokih.

3.01.c

kamniti zidovi

Umetne tvorbe iz opeke ali kamna, npr. suhi zid ali zidovi z malto.

3.02

Linearni elementi, postavljeni v zadnjih 3 letih

3.02.a

živa meja

3.02.b

vrste dreves

3.02.c

kamniti zidovi

4.01

Paša na kmetijskem gospodarstvu

4.01.01

zemljišča, uporabljena za pašo v referenčnem letu

Skupna površina pašnikov, ki so v lasti, v najemu ali drugače dodeljeni kmetijskemu gospodarstvu, na katerem se je redila pašna živina v referenčnem letu.

4.01.02

čas, ko se živali pasejo na prostem

Število mesecev, med katerimi se je v referenčnem letu živina pasla na pašnikih, ki so v lasti, v najemu ali drugače dodeljeni kmetijskemu gospodarstvu.

4.02

Paša na skupnem zemljišču:

Skupno zemljišče je zemljišče, ki ne spada neposredno h kmetijskemu gospodarstvu, ampak zanj veljajo skupne pravice. Sestavljajo ga lahko pašniki, vrtnarska ali druga zemljišča.

Na splošno je skupno zemljišče kmetijsko zemljišče v uporabi v javni lasti (države, cerkve itd.), na katerem lahko druga oseba uveljavlja skupne pravice in se te pravice običajno uveljavljajo skupaj z drugimi.

4.02.01

skupno število živali, ki se pasejo na skupnem zemljišču

4.02.02

čas, ko se živali pasejo na skupnem zemljišču

Število mesecev v referenčnem letu, ko se je živina pasla na skupnih pašnikih.

5.01

Govedo

5.01.01

hlev za privezano živino – z gnojem in gnojnico

Hlevi, v katerih so živali privezane in se ne morejo prosto gibati in iz katerih se gnoj običajno mehanično kida na prosto kot gnoj v trdi obliki/hlevski gnoj

5.01.02

hlev za privezano živino – z gnojevko

Hlevi, v katerih so živali privezane in se ne morejo prosto gibati in v katerih gnoj in urin padata v greznico pod tlemi, kjer se mešata v gnojevko.

5.01.03

hlev za prosto živino – z gnojem v trdi obliki in gnojnico

Hlevi, v katerih se živali lahko prosto gibajo in iz katerih se gnoj običajno mehanično kida na prosto kot gnoj v trdi obliki/hlevski gnoj

5.01.04

hlev za prosto živino – z gnojevko

Hlevi, v katerih se živali lahko prosto gibajo in v katerih gnoj in urin padata v greznico pod tlemi, kjer se mešata v gnojevko, ali v katerih ju je mogoče kidati s cementnih prehodov ter zbirati v cisternah ali odprtih kotanjah skupaj z gnojevko na zunanjih dvoriščih.

5.01.99

drugo

Vse vrste hlevov, ki ne ustrezajo zgornjim opisom.

5.02

Prašiči

5.02.01

na tleh, ki so delno iz letvic

Hlevi z delno letvastimi tlemi, tj. tlemi, ki so delno iz letvic, tako da gnoj in urin padata v greznico pod tlemi, kjer se mešata v gnojevko.

5.02.02

na tleh, ki so celotna iz letvic

Hlevi s popolnoma letvastimi tlemi, tj. tlemi iz letvic, tako da gnoj in urin padata v greznico pod tlemi, kjer se mešata v gnojevko.

5.02.03

na slami (hlev z globoko steljo)

Hlevi, v katerih so tla pokrita z debelo plastjo stelje (slama, šota, žagovina ali podoben material, ki veže gnoj in urin), ki se odstranjuje samo občasno, lahko samo vsakih nekaj mesecev.

5.02.99

drugo

Vse vrste hlevov, ki ne ustrezajo zgornjim opisom.

5.03

Kokoši nesnice

5.03.01

na slami (prostor z globoko steljo)

Prostori, v katerih so tla pokrita z debelo plastjo stelje (slama, šota, žagovina ali podoben material, ki veže gnoj), ki se odstranjuje samo občasno, lahko samo vsakih nekaj mesecev.

5.03.02

baterijska reja (vseh vrst)

Zgradbe, v katerih se kokoši nesnice redijo v kletkah, po ena ali več v vsaki.

5.03.02.01

baterijska reja s trakom za gnoj

Kletke za baterijsko rejo, pri katerih se gnoj mehansko odstranjuje s trakom pod kletkami na prosto, kjer se pretvarja v gnoj v trdi obliki/hlevski gnoj.

5.03.02.02

baterijska reja z globoko greznico

Kletke za baterijsko rejo, pri katerih gnoj pada v globoko greznico pod kletkami, kjer se pretvarja v gnojevko.

5.03.02.03

baterijska reja s kokošnjakom

Kletke za baterijsko rejo, pri katerih gnoj pada na tla pod kletkami, kjer se pretvarja v gnoj v trdi obliki/hlevski gnoj in se redno mehansko odstranjuje.

5.03.99

drugo

Vse vrste hlevskih zgradb, ki ne ustrezajo zgornjim opisom.

6.01

Kmetijsko zemljišče v uporabi, kjer se uporablja gnoj v trdi obliki/hlevski gnoj

6.01.01

skupaj

Skupna kmetijska površina v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, na katerem je bil v referenčnem letu uporabljen gnoj v trdi obliki/hlevski gnoj

6.01.02

s takojšnjim vnosom

Skupna kmetijska površina v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, na kateri se je uporabljen gnoj mehansko vnesel v zemljo s tehnikami, ki omogočajo takojšen vnos.

6.02

Kmetijsko zemljišče v uporabi, kjer se uporablja gnojevka

6.02.01

skupaj

Skupna kmetijska površina v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, na kateri je bila v referenčnem letu uporabljena gnojevka.

6.02.02

s takojšnjim vnosom ali dovajanjem

Skupna kmetijska površina v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, na kateri se je uporabljena gnojevka mehansko vnesla v zemljo s tehnikami, ki omogočajo takojšen vnos, ali na kateri je bila gnojevka med gnojenjem neposredno injicirana.

6.03

Odstotek skupno proizvedenega gnoja, izvoženega s kmetijskega gospodarstva

Količina gnoja in gnojevke, ki sta bila prodana ali kako drugače odstranjena s kmetijskega gospodarstva, ocenjena kot odstotek celotne količine gnoja in gnojevke, proizvedenih na kmetijskem gospodarstvu v referenčnem letu.

7.01

Prostori za skladiščenje:

7.01.01

hlevski gnoj

Skladiščni prostori za hlevski gnoj na nepropustni podlagi z zadrževanjem odtekanja, s streho ali brez.

Hlevski gnoj so iztrebki (s steljo ali brez nje) domačih živali, ki lahko vsebujejo majhno količino urina.

7.01.02

gnojnica

Vodotesna cisterna, odprta ali pokrita, ali nepropustna kotanja za skladiščenje gnojnice.

Gnojnica je urin domačih živali, ki lahko vključuje majhno količino iztrebkov in/ali vode.

7.01.03

gnojevka

Vodotesna cisterna, odprta ali pokrita, ali nepropustna kotanja za skladiščenje gnojevke.

Gnojevka je gnoj v tekoči obliki, to je mešanica iztrebkov in urina domačih živali, vsebuje pa lahko tudi nekaj vode in/ali majhno količino stelje.

7.01.03.01

zbiralnik za gnojevko

Cisterna, običajno iz nepropustnega materiala, ki se uporablja za skladiščenje gnojevke.

7.01.03.02

kotanje

V zemlji izkopana jama, običajno obložena, ki se uporablja za skladiščenje gnojevke.

7.02

Ali so prostori za skladiščenje pokriti?

Skladiščni prostori za gnoj, pokriti tako (npr. s cementnim pokrovom, šotorom, ponjavo itd.), da so zaščiteni pred dežjem ali drugimi padavinami in se lahko zmanjša emisija amoniaka.

hlevski gnoj

gnojnica

gnojevka

8.01

Namakane površine

8.01.01

Povprečna površina zemljišča, namakanega v zadnjih treh letih

Povprečna površina kmetijskega zemljišča v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, ki je bilo namakano v zadnjih treh letih, vključno z referenčnim letom.

8.01.02

Skupno obdelovalno zemljišče, namakano najmanj enkrat v zadnjih 12 mesecih

Površina s poljščinami, ki je bila dejansko namakana vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim datumom raziskovanja, po poljščinah.

Poljščine so opredeljene v oddelku II Zemljišče.

8.01.02.01

žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni) (razen koruze in riža)

8.01.02.02

koruza (zrnje in silažna koruza)

8.01.02.03

riž

8.01.02.04

Sušene stročnice in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in stročnic)

8.01.02.05

krompir (vključno z zgodnjim in semenskim)

8.01.02.06

sladkorna pesa (brez semena)

8.01.02.07

oljna ogrščica in oljna repica

8.01.02.08

sončnice

8.01.02.09

predivnice (lan, konoplja, druge predivnice)

8.01.02.10

sveže vrtnine, melone in jagode – na njivah

8.01.02.11

travinje za določen čas in trajno travinje

8.01.02.12

druge poljščine na njivah

8.01.02.13

sadovnjaki in nasadi jagodičja

8.01.02.14

nasadi citrusov

8.01.02.15

nasadi oljk

8.01.02.16

vinogradi

8.02

Uporabljeni načini namakanja

8.02.01

površinsko namakanje (poplavljanje, žlebi)

Dovajanje vode v tla, pri čemer se ali poplavi celotna površina ali pa se vodo z uporabo sile težnosti dovaja po ozkih brazdah med vrstami posevkov.

8.02.02

namakanje z razprševanjem

Namakanje rastlin, pri katerem se vodo pod visokim pritiskom razporedi po parcelah kot dež.

8.02.03

kapljično namakanje

Namakanje rastlin, pri katerem se spodnjim delom rastlin vodo dovaja po kapljah, ali, kjer je primerno, namakanje z mikro škropilniki ali meglilniki.

8.03

Vir vode za namakanje na kmetijskem gospodarstvu

Vir vse ali večine vode za namakanje, ki se uporablja na kmetijskem gospodarstvu.

8.03.01

podtalnica na kmetijskem gospodarstvu

Vodni viri na ozemlju gospodarstva ali v njegovi bližini, katerih voda prihaja iz vrtanih ali izkopanih vodnjakov ali iz prosto tekočih naravnih izvirov podtalnice ali podobnega.

8.03.02

površinska voda na kmetijskem gospodarstvu (ribniki ali zajezena voda)

Majhni naravni ribniki ali umetna akumulacijska jezera, ki v celoti ležijo na zemljišču gospodarstva ali jih uporablja samo eno gospodarstvo.

8.03.03

površinska voda zunaj kmetijskih gospodarstev iz jezer, rek ali vodotokov

Površinske sladke vode (jezera, reke, druge vodne poti), ki niso umetno ustvarjene za namene namakanja.

8.03.04

voda zunaj kmetijskih gospodarstev iz skupnega vodovodnega omrežja

Viri vode zunaj kmetijskega gospodarstva razen virov, navedenih v „površinska voda zunaj kmetijskih gospodarstev iz jezer, rek ali vodotokov“, do katerih imata dostop vsaj dve gospodarstvi. Običajno se za dostop do teh virov zaračunava pristojbina.

8.03.99.

drugi viri

Drugi viri vode za namakanje, ki niso navedeni drugje. To je lahko voda iz virov z visoko vsebnostjo soli, kot sta Atlantik ali Sredozemsko morje, ki se jo pred uporabo obdela (razsoli), da se zmanjša koncentracija soli, ali voda iz virov somornice (nizka vsebnost soli), kot so Baltsko morje in nekatere reke, ki jo je mogoče uporabiti neposredno, to pomeni neobdelano. Voda, ki se lahko po čiščenju kot predelana voda ponovno dovaja uporabniku.

8.04

Letna količina vode za namakanje

Količina vode, ki se je v 12 mesecih pred referenčnim datumom raziskovanja uporabila za namakanje na gospodarstvu, ne glede na vir.