Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32009L0003

    Direktiva 2009/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o spremembi Direktive Sveta 80/181/EGS o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na merske enote (Besedilo velja za EGP )

    UL L 114, 7.5.2009, p. 10–13 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/3/oj

    7.5.2009   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 114/10


    DIREKTIVA 2009/3/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    z dne 11. marca 2009

    o spremembi Direktive Sveta 80/181/EGS o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na merske enote

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Komisije,

    ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

    v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Na podlagi Direktive Sveta 80/181/EGS (3) bi morala Združeno kraljestvo in Irska določiti datum za odpravo izjem, kjer se te za merske enote še uporabljajo, in sicer za „pinto“ za mleko v vračljivih steklenicah ter pivo in jabolčnik iz soda, „miljo“ za prometne znake in prikaz hitrosti ter „unčo“ za transakcije s plemenitimi kovinami. Vendar so izkušnje pokazale, da zaradi lokalne narave navedenih izjem in omejenega števila zadevnih izdelkov ohranitev izjem ne bi povzročila netarifne ovire za trgovino, zato ni več potrebe po odpravi teh izjem.

    (2)

    Primerno je pojasniti, da je področje uporabe Direktive 80/181/EGS skladno s cilji iz člena 95 Pogodbe in da ni omejeno na nobeno posebno področje ukrepanja Skupnosti.

    (3)

    V skladu z Direktivo 80/181/EGS se lahko do 31. decembra 2009 poleg zakonskih enot iz poglavja I Priloge k navedeni direktivi uporabljajo tudi dodatni zapisi. Da bi se izognili ustvarjanju ovir za podjetja Skupnosti, ki izvažajo v nekatere tretje države, v katerih morajo biti izdelki označeni v drugačnih enotah od tistih iz poglavja I, je primerno ohraniti dovoljenje za uporabo dodatnih zapisov.

    (4)

    Direktiva 80/181/EGS podpira nemoteno delovanje notranjega trga s stopnjo usklajenosti merskih enot, ki jo določi sama. V zvezi s tem je primerno, da Komisija spremlja dogajanja na trgu v zvezi z navedeno direktivo in njenim izvajanjem, zlasti glede morebitnih ovir pri delovanju notranjega trga in morebitnega nadaljnjega usklajevanja, potrebnega za premagovanje teh ovir.

    (5)

    Primerno je, da si Komisija v okviru trgovinskih odnosov s tretjimi državami, tudi v Čezatlantskem ekonomskem Svetu, še naprej odločno prizadeva, da bi bili proizvodi, označeni le z enotami mednarodnega sistema (SI), sprejeti na trgu tretjih držav.

    (6)

    Dodatni zapisi bi lahko omogočili tudi postopno in nemoteno uvedbo novih metričnih enot, ki se lahko določijo na mednarodni ravni.

    (7)

    Generalna konferenca za uteži in mere je leta 1995 sklenila odpraviti razred dopolnilnih enot SI kot ločeni razred SI ter enoti „radian“ in „steradian“ opredeliti kot brezdimenzionalni izpeljani enoti SI, imeni in simbola katerih se lahko po potrebi uporabljajo v izrazih za druge izpeljane enote SI, ni pa to nujno.

    (8)

    Generalna konferenca za uteži in mere je leta 1999 v mednarodni sistem enot SI kot enoto SI za katalitično aktivnost vključila „katal“ s simbolom „kat“. Ta nova usklajena enota SI zagotavlja skladno in enotno navedbo merskih enot na področjih medicine in biokemije ter s tem preprečuje vse možne nesporazume, ki izhajajo iz uporabe neusklajenih enot.

    (9)

    Generalna konferenca za uteži in mere je leta 2007 z namenom, da bi odpravila enega največjih vzrokov za ugotovljene raznolikosti med različnimi realizacijami trojne točke vode, sprejela opombo k definiciji „kelvina“. „Kelvin“ je definiran kot del termodinamične temperature trojne točke vode. Opomba se nanaša na vodo točno določene izotopske sestave.

    (10)

    Ker se aker v Združenem kraljestvu in na Irskem ne uporablja več za vpis v zemljiško knjigo, glede tega izjema ni več potrebna.

    (11)

    V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (4) se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo povezavo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter te tabele objavijo.

    (12)

    Direktivo 80/181/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

    SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

    Člen 1

    Spremembe

    Direktiva 80/181/EGS se spremeni:

    1.

    člen 1(b) se nadomesti z naslednjim:

    „(b)

    tiste enote, ki so naštete v poglavju II Priloge, samo v tistih državah članicah, v katerih so bile odobrene 21. aprila 1973;“;

    2.

    Člen 2(a) se nadomesti z naslednjim:

    „(a)

    Obveznosti, ki izhajajo iz člena 1, se nanašajo na merilne instrumente, ki se uporabljajo, na merjenja, ki se izvajajo, in na navedbe količin, izražene v merskih enotah.“;

    3.

    Člen 3(2) se nadomesti z naslednjim:

    „2.   Odobri se uporaba dodatnih zapisov.“;

    4.

    vstavi se naslednji člen:

    „Člen 6b

    Komisija spremlja dogajanje na trgu v zvezi s to direktivo in njenim izvajanjem glede nemotenega delovanja notranjega trga in mednarodne trgovine ter Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2019 v zvezi s tem dogajanjem predloži poročilo, kateremu po potrebi priloži ustrezne predloge.“;

    5.

    Priloga se spremeni:

    (a)

    v točki 1.1 poglavja I se odstavek z naslovom „Enota za termodinamično temperaturo“ nadomesti z naslednjim:

    „Enota za termodinamično temperaturo

    Enota za termodinamično temperaturo, kelvin, je 1/273,16 del termodinamične temperature trojne točke vode.

    Ta definicija se nanaša na vodo, katere izotopska sestava je opredeljena z naslednjimi razmerji množin snovi: 0,00015576 mol 2H na mol 1H, 0,0003799 mol 17O na mol 16O in 0,0020052 mol 18O na mol 16O.

    (resolucija št. 4 trinajste konference CGPM (1967) in resolucija št. 10 triindvajsete konference CGPM (2007))“;

    (b)

    naslov točke 1.1.1 poglavja I se nadomesti z naslednjim:

    (c)

    naslov točke 1.2 poglavja I se naslov nadomesti z naslednjim:

    (d)

    točka 1.2.1 poglavja I se črta;

    (e)

    točki 1.2.2 in 1.2.3 poglavja I se nadomestita z naslednjim:

    „1.2.2   Splošno pravilo za izpeljane enote SI

    Enote, ki so koherentno izpeljane iz osnovnih enot SI, so podane kot algebrski izrazi v obliki zmnožkov potenc osnovnih enot SI s številskimi faktorji, enakimi 1.

    1.2.3   Izpeljane enote SI s posebnimi imeni in simboli

    Veličina

    Enota

    Izraženo

    Ime

    Simbol

    z drugimi enotami SI

    z osnovnimi enotami SI

    ravninski kot

    radian

    rad

     

    m · m–1

    prostorski kot

    steradian

    sr

     

    m2 · m–2

    frekvenca

    herc, hertz

    Hz

     

    s–1

    sila

    njuten, newton

    N

     

    m · kg · s–2

    tlak, napetost

    paskal, pascal

    Pa

    N · m–2

    m–1 · kg · s–2

    energija, delo, toplota

    džul, joule

    J

    N · m

    m2 · kg · s–2

    moč (5), energijski tok

    Vat, watt

    W

    J · s–1

    m2 · kg · s–3

    Elektrina, električni naboj

    kulon, coulomb

    C

     

    s · A

    Električni potencial, razlika, potencialov lastna (vsebovana) napetost

    volt

    V

    W · A–1

    m2 · kg · s–3 · A–1

    Električna upornost

    ohm

    Ω

    V · A–1

    m2 · kg · s–3 · A–2

    Prevodnost

    simens, siemens

    S

    A · V–1

    m–2 · kg–1 · s3 · A2

    Kapacitivnost

    farad

    F

    C · V–1

    m–2 · kg–1 · s4 · A2

    Magnetni pretok

    veber, weber

    Wb

    V · s

    m2 · kg · s–2 · A–1

    Gostota magnetnega pretoka

    tesla

    T

    Wb · m–2

    kg · s–2 · A–1

    Induktivnost

    henri, henry

    H

    Wb · A–1

    m2 · kg · s–2 · A–2

    Svetlobni tok

    lumen

    lm

    cd · sr

    cd

    Osvetljenost

    luks, lux

    lx

    lm · m–2

    m–2 · cd

    Aktivnost (radionuklida)

    bekerel, becquerel

    Bq

     

    s–1

    Absorbirana doza, specifična uvožena energija, kerma, indeks absorbirane doze

    grej, gray

    Gy

    J · kg–1

    m2 · s–2

    Ekvivalentna doza

    sivert, sievert

    Sv

    J · kg–1

    m2 · s–2

    Katalitična aktivnost

    katal

    kat

     

    mol · s–1

    Enote izpeljane iz osnovnih enot SI so lahko izražene z izrazi, naštetimi v poglavju I.

    Izpeljane enote SI so lahko izražene s posebnimi imeni in simboli iz zgornje preglednice; na primer enota SI za dinamično viskoznost je lahko izražena kot m–1 · kg · s–1 or N · s · m–2 or Pa · s.“;

    (f)

    v poglavju II se v tabeli črta naslednja vrstica:

    „Vpis v zemljiško knjigo

    aker

    1 ak = 4 047 m2

    ak“

    (g)

    v poglavju II se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Enote, naštete v tem poglavju, se lahko medsebojno ali z enotami iz poglavja I kombinirajo v sestavljene enote.“

    Člen 2

    Prenos

    1.   Države članice najpozneje do 31. decembra 2009 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo teh predpisov.

    Navedene predpise uporabljajo od 1. januarja 2010.

    Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

    2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

    Člen 3

    Začetek veljavnosti

    Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Člen 4

    Naslovniki

    Ta direktiva je naslovljena na države članice.

    V Strasbourgu, 11. marca 2009

    Za Evropski parlament

    Predsednik

    H.-G. PÖTTERING

    Za Svet

    Predsednik

    A. VONDRA


    (1)  UL C 120, 16.5.2008, str. 14.

    (2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2007 (UL C 297 E, 20.11.2008, str. 105), Skupno stališče Sveta z dne 18. novembra 2008 (UL C 330 E, 30.12.2008, str.1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

    (3)  UL L 39, 15.2.1980, str. 40.

    (4)  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

    (5)  Posebni imeni za enoto moči: ime volt-amper (simbol ‚VA‘), kadar se uporablja za izražanje navidezne moči izmeničnega električnega toka, in var (simbol ‚var‘), kadar se uporablja za izražanje jalove električne moči. ‚Var‘ ni vključen v resolucije CGPM.


    Top