11.11.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/20

---

OKVIRNI SKLEP SVETA 2009/829/PNZ

z dne 23. oktobra 2009

o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31(1)(a) in (c) ter člena 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska unija si je postavila za cilj vzdrževanje in razvijanje območja svobode, varnosti in pravice.

(2)

V skladu s Sklepi Evropskega sveta v Tampereju z dne 15. in 16. oktobra 1999 in zlasti s točko 36 Sklepov bi moralo načelo vzajemnega priznavanja veljati tudi za sodne naloge v predsodnem postopku. Program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja v kazenskih zadevah obravnava v ukrepu 10 področje vzajemnega priznavanja nadzornih ukrepov.

(3)

Ukrepi, predvideni v tem okvirnem sklepu, bi morali izboljšati varstvo širše javnosti, s tem da bi osebi, ki ima prebivališče v eni državi članici, vendar je v kazenskem postopku v drugi državi članici, omogočili, da jo nadzorujejo organi v državi, v kateri prebiva v pričakovanju sojenja. Cilj tega okvirnega sklepa je torej spremljanje obtoženčevega gibanja ob upoštevanju pomembnejšega cilja varstva širše javnosti in tveganja za javnost zaradi obstoječega sistema, ki predvideva samo dve možnosti: začasni pripor ali nenadzorovano gibanje. S temi ukrepi se bo torej še bolj uveljavila pravica državljanov, ki spoštujejo zakon, da živijo varno in so zaščiteni.

(4)

Z ukrepi, predvidenimi v tem okvirnem sklepu, bi se obenem morali zavzemati za okrepitev pravice do prostosti in domneve nedolžnosti v Evropski uniji ter zagotovitev sodelovanja med državami članicami, kadar so osebi naložene obveznosti ali ji je odrejen sodni nadzor v obdobju pred izdajo sodne odločbe. Zato je cilj tega okvirnega sklepa, kjer je primerno, spodbuditi uporabo ukrepov brez odvzema prostosti kot alternativo začasnemu priporu, tudi če po pravu zadevne države članice začasnega pripora ni bilo mogoče odrediti ab initio.

(5)

V zvezi s priporom oseb v kazenskem postopku obstaja nevarnost različnega obravnavanja tistih oseb, ki imajo prebivališče v državi, kjer poteka sojenje, in oseb, ki nimajo prebivališča v tej državi: osebi, ki nima prebivališča v državi, kjer poteka sojenje, se lahko odvzame prostost v obdobju pred sojenjem tudi takrat, kadar se to v podobnih okoliščinah ne bi zgodilo osebi, ki ima prebivališče v državi, kjer poteka sojenje. V skupnem evropskem območju pravice brez notranjih meja je treba sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili, da oseba v kazenskem postopku, ki nima prebivališča v državi, kjer poteka sojenje, ni obravnavana drugače kot oseba v kazenskem postopku, ki ima prebivališče v tej državi.

(6)

V potrdilu, ki bi ga bilo treba pristojnemu organu države izvršitve posredovati skupaj z odločbo o nadzornih ukrepih, bi moral biti naveden naslov, kjer bo zadevna oseba v državi izvršitve prebivala, pa tudi druge ustrezne informacije, ki bi lahko olajšale spremljanje nadzornih ukrepov v državi izvršitve.

(7)

Pristojni organ v državi izvršitve bi moral pristojni organ v državi izdaje obvestiti, koliko časa se lahko najdlje spremljajo nadzorni ukrepi v državi izvršitve, če je takšno najdaljše obdobje predpisano. V državah članicah, kjer je treba nadzorne ukrepe redno podaljševati, se to najdaljše obdobje spremljanja razume kot celotno obdobje, po koncu katerega nadzornih ukrepov pravno ni več mogoče podaljšati.

(8)

Nobena zahteva pristojnega organa v državi izvršitve za potrditev, da je podaljšanje spremljanja nadzornih ukrepov nujno, ne bi smela posegati v pravo države izdaje, ki ureja odločbe o podaljšanju, pregledu ali odpravi odločbe o nadzornih ukrepih. Pristojni organ v državi izdaje zaradi takšne zahteve za potrditev ne bi smel biti dolžan sprejeti nove odločbe o podaljšanju spremljanja nadzornih ukrepov.

(9)

Pristojni organ države izdaje bi morali biti pristojen za vse nove odločbe v zvezi z odločbo o nadzornih ukrepih, vključno z odreditvijo začasnega pripora. Takšen začasen pripor se lahko odredi zlasti zaradi kršitve nadzornih ukrepov ali neupoštevanja sodnega poziva za udeležbo na zaslišanju ali sodni obravnavi med kazenskim postopkom.

(10)	Da bi se izognili nepotrebnim stroškom in težavam v zvezi s privedbo osebe v kazenskem postopku za namen zaslišanja ali sojenja, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da uporabljajo telefonske konference in videokonference.

(11)	Po potrebi bi se lahko elektronsko spremljanje uporabilo za spremljanje nadzornih ukrepov v skladu z nacionalnim pravom in postopki.

(12)

Ta okvirni sklep bi moral omogočiti, da se nadzorni ukrepi, izrečeni zoper zadevno osebo, spremljajo v državi izvršitve, medtem ko se zagotavlja nemoteno delo sodišča ter zlasti, da bo zadevna oseba na voljo za sodno obravnavo pred sodiščem. Če se zadevna oseba ne vrne v državo izdaje prostovoljno, se jo lahko preda državi izdaje v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2) (v nadaljevanju: Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje).

(13)

Medtem ko so v ta okvirni sklep zajeta vsa kazniva dejanja in okvirni sklep torej ni omejen na določene vrste ali teže kaznivih dejanj, bi se morali nadzorni ukrepi načeloma uporabiti v primeru lažjih kaznivih dejanj. Kadar mora pristojni organ v državi izvršitve odločati o predaji zadevne osebe, bi bilo treba torej uporabljati vse določbe iz Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje, razen člena 2(1) Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje. To pomeni, da bi bilo treba v takšnem primeru uporabiti tudi člen 5(2) in (3) Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje.

(14)	Ta okvirni sklep ne ureja stroškov potovanja zadevne osebe med državo izvršitve in državo izdaje zaradi spremljanja nadzornih ukrepov ali udeležbe na zaslišanju. Možnost kritja dela stroškov ali vseh stroškov, zlasti za državo izdaje, ureja nacionalno pravo.

(15)

Ker cilja tega okvirnega sklepa, torej vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med kazenskim postopkom, države članice z enostranskimi ukrepi ne morejo v zadovoljivo doseči in ker je te cilje zaradi njihovega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta okvirni sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja.

(16)

Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih še posebej priznava člen 6 Pogodbe o Evropski uniji in so podana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Nič v tem okvirnem sklepu se ne bi smelo razlagati kot prepoved zavrnitve priznanja odločbe o nadzornih ukrepih, če obstajajo objektivni razlogi za domnevo, da je bil naložen z namenom kaznovanja osebe zaradi njenega spola, rase, vere, etničnega izvora, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali da bi lahko bila oseba zaradi katerega od teh razlogov v slabšem položaju.

(17)	Ta okvirni sklep državam članicam ne bi smel preprečevati, da uporabljajo svoja ustavna pravila o pravici do sodnega varstva, svobode združevanja, svobode tiska, svobode izražanja v drugih medijih in verske svobode.

(18)	Določbe tega okvirnega sklepa bi bilo treba uporabljati v skladu s pravico državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki je določena v členu 18 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(19)

Osebni podatki, ki se obdelujejo pri izvajanju tega okvirnega sklepa, bi morali biti varovani v skladu z Okvirnim sklepom 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (3), in v skladu z načeli, določenimi v Konvenciji Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov, ki so jo ratificirale vse države članice –

SPREJEL NASLEDNJI OKVIRNI SKLEP:

Člen 1

Vsebina

Ta okvirni sklep določa pravila, skladno s katerimi država članica prizna odločbo o nadzornih ukrepih, ki je bila izdana v drugi državi članici kot alternativa začasnemu priporu, spremlja nadzorne ukrepe, izrečene zoper fizično osebo, in v primeru kršitve teh ukrepov državi izdaje preda zadevno osebo.

Člen 2

Cilji

1.   Cilji tega okvirnega sklepa so:

(a)	zagotoviti pravilno izvajanje postopka, zlasti pa, da bo zadevna oseba na voljo za sodno obravnavo pred sodiščem;

(b)	po potrebi v kazenskem postopku spodbujati uporabo ukrepov brez odvzema prostosti za osebe, ki nimajo prebivališča v državi članici, v kateri poteka postopek;

(c)	izboljšati varstvo žrtev in širše javnosti.

2.   Ta okvirni sklep ne daje nobene pravice osebi, da med kazenskim postopkom kot alternativo odvzemu prostosti uporabi ukrep brez odvzema prostosti. To je zadeva, ki jo urejajo pravo in postopki države članice, v kateri poteka kazenski postopek.

Člen 3

Varovanje javnega reda in miruter notranje varnosti

Ta okvirni sklep ne posega v izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo države članice glede varovanja žrtev, širše javnosti in varovanja notranje varnosti v skladu s členom 33 Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 4

Opredelitve

V tem okvirnem sklepu:

(a)	„odločba o nadzornih ukrepih“ pomeni izvršljivo odločbo pristojnega organa države izdaje, sprejeto med kazenskim postopkom v skladu z njenim nacionalnim pravom in postopki, s katero se fizični osebi, kot alternativa začasnemu priporu, izreče eden ali več nadzornih ukrepov;

(b)	„nadzorni ukrepi“ pomeni obveznosti in navodila, izrečena fizični osebi v skladu z nacionalnim pravom in postopki države izdaje;

(c)	„država izdaje“ pomeni državo članico, v kateri je bila izdana odločba o nadzornih ukrepih;

(d)	„država izvršitve“ pomeni državo članico, v kateri se spremljajo nadzorni ukrepi.

Člen 5

Temeljne pravice

Ta okvirni sklep ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 6

Imenovanje pristojnih organov

1.   Vsaka država članica obvesti generalni sekretariat Sveta o tem, kateri pravosodni organ ali pravosodni organi so po njeni nacionalni zakonodaji pristojni za ukrepanje v skladu s tem okvirnim sklepom, če je ta država članica država izdaje sodbe ali država izvršitve.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 in brez poseganja v odstavek 3 lahko države članice imenujejo nepravosodne organe kot pristojne organe za odločanje na podlagi tega okvirnega sklepa pod pogojem, da so ti organi v skladu s svojim nacionalnim pravom in postopki pristojni za sprejemanje podobnih odločb.

3.   Odločbe iz člena 18(1)(c) sprejme pristojni pravosodni organ.

4.   Generalni sekretariat Sveta omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do prejetih informacij.

Člen 7

Udeležba centralnih organov

1.   Vsaka država članica lahko imenuje centralni organ ali, kadar tako določa njen pravni sistem, več centralnih organov za pomoč pristojnim organom.

2.   Država članica lahko, kadar je to potrebno zaradi notranje organiziranosti njenega pravosodnega sistema, sklene, da bo(-do) njen(-i) centralni organ(-i) odgovorni za administrativno pošiljanje in prejemanje odločb o nadzornih ukrepih, skupaj s potrdili iz člena 10, in za vso s tem povezano uradno korespondenco. Zato pri vsej komunikaciji, posvetovanjih, izmenjavi informacij, vseh poizvedbah in obvestilih med pristojnimi organi po potrebi sodeluje(-jo) centralni organ(-i) zadevne države članice.

3.   Države članice, ki želijo izkoristiti možnosti iz tega člena, pošljejo generalnemu sekretariatu Sveta podatke o imenovanem centralnem organu ali organih. Te navedbe so zavezujoče za vse organe države članice izdaje.

Člen 8

Vrste nadzornih ukrepov

1.   Ta okvirni sklep se uporablja za naslednje nadzorne ukrepe:

(a)	obveznost osebe, da pristojni organ države izvršitve obvesti o vsaki spremembi prebivališča, zlasti zaradi prejemanja sodnih pozivov, da se med kazenskim postopkom udeleži zaslišanja ali sojenja;

(b)	obveznost, da v nekatere kraje ali opredeljena območja v državi izdajateljici ali državi izvršiteljici ne sme vstopiti;

(c)	obveznost, da po potrebi ob določenem času ostane na določenem kraju;

(d)	obveznost, ki zajema omejitve glede zapustitve ozemlja države izvršiteljice;

(e)	obveznost javljanja določenemu organu ob določenem času;

(f)	obveznost izogibanja določenim osebam, povezanim z domnevno storjenim(-i) kaznivim(-i) dejanjem(-i).

2.   Vsaka država članica ob prenosu tega okvirnega sklepa ali pozneje uradno obvesti generalni sekretariat Sveta, katere nadzorne ukrepe je poleg tistih iz odstavka 1 pripravljena spremljati. Ti ukrepi so lahko predvsem:

(a)	obveznost, da ne opravlja določenih dejavnosti, povezanih z domnevno storjenim(-i) kaznivim(-i) dejanjem(-i), ki lahko vključuje(-jo) opravljanje dela v določenem poklicu ali na določenem področju zaposlitve;

(b)	obveznost, da ne vozi vozila;

(c)	obveznost depozita določenega denarnega zneska ali zagotovitve drugega jamstva bodisi v določenem številu obrokov bodisi v enkratnem znesku;

(d)	obveznost terapevtskega zdravljenja ali zdravljenja zasvojenosti;

(e)	obveznost izogibanja določenim predmetom, povezanim z domnevno storjenim(-i) kaznivim(-i) dejanjem(-i).

3.   Generalni sekretariat Sveta omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do informacij, prejetih v skladu s tem členom.

Člen 9

Merila za državo članico, ki ji je lahkoposredovana odločba o nadzornih ukrepih

1.   Odločitev o nadzornih ukrepih se lahko posreduje pristojnemu organu države članice, v kateri ima oseba zakonito običajno prebivališče, in sicer v primerih, ko oseba, potem ko je bila obveščena o zadevnih ukrepih, privoli v vrnitev v to državo.

2.   Pristojni organ države izdaje lahko na zahtevo osebe odločbo o nadzornih ukrepih posreduje pristojnemu organu države članice, ki ni država članica, v kateri ima oseba zakonito običajno prebivališče, vendar pod pogojem, da slednji organ s posredovanjem soglaša.

3.   Države članice pri izvajanju tega okvirnega sklepa določijo, pod kakšnimi pogoji lahko njihovi pristojni organi v primerih iz odstavka 2 soglašajo s posredovanjem odločbe o nadzornih ukrepih.

4.   Vsaka država članica generalnemu sekretariatu Sveta poda izjavo o odločitvi, sprejeti v skladu z odstavkom 3. Države članice lahko takšno izjavo kadar koli spremenijo. Generalni sekretariat omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do prejetih informacij.

Člen 10

Postopek za posredovanje odločbe o nadzornih ukrepihskupaj s potrdilom

1.   Če pristojni organ države izdaje v skladu s členom 9(1) ali (2) odločbo o nadzornih ukrepih posreduje drugi državi članici, zagotovi, da se ta posreduje skupaj s potrdilom, za katero se uporabi standardni obrazec iz Priloge I.

2.   Pristojni organ države izdaje posreduje odločbo o nadzornih ukrepih ali overjeno kopijo tega naloga skupaj s potrdilom neposredno pristojnemu organu države izvršitve, in sicer na poljuben način, ki ohrani pisni zapis v taki obliki, da lahko država izvršitve ugotovi njuno verodostojnost. Izvirnik odločbe o nadzornih ukrepih ali overjena kopija te odločbe, pa tudi izvirnik potrdila se na zahtevo pošljejo državi izvršitve. Tudi vsa uradna obvestila se izmenjujejo neposredno med omenjenima pristojnima organoma.

3.   Potrdilo mora pristojni organ države izdaje podpisati in potrditi pravilnost njegove vsebine.

4.   Poleg ukrepov iz člena 8(1) potrdilo iz odstavka 1 tega člena vsebuje le še takšne ukrepe, o katerih je država izvršitve v skladu s členom 8(2) obvestila generalni sekretariat Sveta.

5.   Pristojni organ v državi izdaje določi:

(a)	po potrebi obdobje veljavnosti odločbe o nadzornih ukrepih in ali je možno to odločbo podaljšati in

(b)	okvirno začasno obdobje, ki bo verjetno potrebno za spremljanje nadzornih ukrepov, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, ki so znane ob posredovanju odločbe o nadzornih ukrepih.

6.   Pristojni organ države izdaje odločbo o nadzornih ukrepih skupaj s potrdilom posreduje vedno le eni državi izvršitve.

7.   Če pristojni organ izdaje ne pozna pristojnega organa države izvršitve, z ustreznim poizvedovanjem, tudi prek kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže, vzpostavljene s Skupnim ukrepom Sveta 98/428/PNZ z dne 29. junija 1998 o vzpostavitvi Evropske pravosodne mreže (4), pridobi te informacije od države izvršitve.

8.   Če organ v državi izvršitve, ki prejme odločbo o nadzornih ukrepih skupaj s potrdilom, ni pristojen za priznavanje te odločbe, ta organ po uradni dolžnosti pristojnemu organu posreduje odločbo o nadzornih ukrepih skupaj s potrdilom.

Člen 11

Pristojnost za spremljanje nadzornih ukrepov

1.   Dokler pristojni organ države izvršitve ne prizna odločbe o nadzornih ukrepih, ki mu je bila posredovana, in pristojnega organa države izdaje ne obvesti o tovrstnem priznanju, je pristojni organ države izdaje še naprej pristojen za spremljanje izrečenih nadzornih ukrepov.

2.   Če se pristojnost za spremljanje nadzornih ukrepov prenese na pristojni organ države izvršitve, se tovrstna pristojnost ponovno prenese na pristojni organ države izdaje:

(a)	če ima zadevna oseba zakonito in običajno prebivališče v državi članici, ki ni država izvršitve;

(b)	takoj ko pristojni organ države izdaje v skladu s členom 13(3) uradno obvesti pristojni organ države izvršitve o umiku potrdila iz člena 10(1);

(c)

če je pristojni organ v državi izdaje spremenil nadzorne ukrepe in je pristojni organ v državi izvršitve v skladu s členom 18(4)(b) zavrnil spremljanje spremenjenih nadzornih ukrepov, ker ne sodijo med nadzorne ukrepe iz člena 8(1) in/ali ukrepe, ki jih je zadevna država izvršitve sporočila v skladu s členom 8(2);

(d)	ko poteče obdobje iz člena 20(2)(b);

(e)	če se je pristojni organ v državi izvršitve v skladu s členom 23 odločil, da ne bo več spremljal nadzornih ukrepov, in je o tem obvestil državo izdaje.

3.   V primerih iz odstavka 2 se pristojni organi države izdaje in izvršitve med seboj posvetujejo, da bi – kolikor je to mogoče – preprečili prekinitev spremljanja nadzornih ukrepov.

Člen 12

Odločba v državi izvršitve

1.   Pristojni organ države izvršitve čim prej, v vsakem primeru pa v roku 20 delovnih dni od prejetja odločbe o nadzornih ukrepih in potrdila, prizna odločbo o nadzornih ukrepih, posredovano v skladu s členom 9 in na podlagi postopka iz člena 10, ter brez odlašanja sprejme vse potrebne ukrepe za spremljanje nadzornih ukrepov, razen če se ne odloči, da bo uveljavljal enega izmed razlogov za nepriznavanje iz člena 15.

2.   Če je bilo zoper odločbo iz odstavka 1 vloženo pravno sredstvo, se rok za priznanje odločbe o nadzornih ukrepih podaljša za dodatnih 20 delovnih dni.

3.   Če pristojni organ države izvršitve v izjemnih okoliščinah ne more spoštovati rokov iz odstavkov 1 in 2, o tem na poljuben način nemudoma obvesti pristojni organ države izdaje ter navede razloge za zamudo in predvideni čas za sprejetje pravnomočne odločbe.

4.   Če je potrdilo iz člena 10 nepopolno ali očitno ne ustreza odločbi o nadzornih ukrepih, lahko pristojni organ svojo odločitev o priznanju odločbe o nadzornih ukrepih odloži, dokler potrdilo ni dopolnjeno ali popravljeno v razumnem roku.

Člen 13

Prilagoditev nadzornih ukrepov

1.   Če narava nadzornih ukrepov ni združljiva s pravom države izvršitve, jih pristojni organ te države članice lahko prilagodi glede na vrste nadzornih ukrepov, ki se v skladu s pravom države izvršitve uporabljajo za enakovredna kazniva dejanja. Prilagojeni nadzorni ukrep mora kar najbolj ustrezati nadzornemu ukrepu, ki ga je izrekla država izdaje.

2.   Prilagojeni nadzorni ukrep ne sme biti strožji od prvotno izrečenega nadzornega ukrepa.

3.   Po prejetju obvestila iz člena 20(2)(b) ali (f) se lahko pristojni organ države izdaje odloči, da umakne potrdilo, če se spremljanje v državi izvršitve še ni začelo. Vsekakor se ta odločba sprejme in pošlje čim prej, vendar najpozneje v roku desetih dni od prejetja zadevnega uradnega obvestila.

Člen 14

Dvojna kaznivost

1.   Brez ugotavljanja dvojne kaznivosti se v skladu s tem okvirnim sklepom priznava odločba o nadzornih ukrepih za naslednja kazniva dejanja, kot so opredeljena po pravu države izdaje in če je v državi izdaje zanje predpisana kazen zapora ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti najmanj treh let:

—	sodelovanje v hudodelski združbi,

—	terorizem,

—	trgovina z ljudmi,

—	spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,

—	nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,

—	nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,

—	korupcija,

—	goljufija, vključno z goljufijo, ki škodi finančnim interesom Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (5),

—	pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,

—	ponarejanje denarja, vključno z eurom,

—	kazniva dejanja, povezana z uporabo računalniških sistemov,

—	kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami,

—	omogočanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in bivanja v državi,

—	umor, huda telesna poškodba,

—	nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,

—	ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

—	rasizem in ksenofobija,

—	organiziran ali oborožen rop,

—	nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

—	preslepitev,

—	izsiljevanje in oderuštvo,

—	ponarejanje industrijskih izdelkov in prodaja takih izdelkov,

—	ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,

—	ponarejanje plačilnih sredstev,

—	nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti,

—	nedovoljena trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,

—	trgovina z ukradenimi vozili,

—	posilstvo,

—

požig,

—	kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča,

—	ugrabitev letala ali ladje,

—

sabotaža.

2.   Svet lahko kadar koli po posvetovanju z Evropskim parlamentom v skladu s členom 39(1) Pogodbe o Evropski uniji soglasno odloči, da se seznamu iz odstavka 1 dodajo še druge vrste kaznivih dejanj. Svet glede na poročilo, ki mu je predloženo na podlagi člena 27 tega okvirnega sklepa, preuči, ali je treba seznam razširiti ali spremeniti.

3.   Pri kaznivih dejanjih, ki niso zajeta v odstavku 1, lahko država izvršitve priznavanje odločbe o nadzornih ukrepih pogojuje s tem, da se odločba nanaša na dejanja, ki so kazniva tudi po pravu države izvršitve, ne glede na znake ali opis kaznivega dejanja.

4.   Države članice lahko iz ustavnih razlogov ob sprejetju tega okvirnega sklepa v izjavi, naslovljeni na generalni sekretariat Sveta, navedejo, da ne bodo uporabljale odstavka 1 za nekatera ali vsa kazniva dejanja iz tega odstavka. Takšno izjavo je mogoče kadar koli umakniti. Takšne izjave ali umiki izjav se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Razlogi za nepriznanje

1.   Pristojni organ države izvršitve lahko zavrne priznanje odločbe o nadzornih ukrepih, če:

(a)	je potrdilo iz člena 10 nepopolno ali očitno ne ustreza odločbi o nadzornih ukrepih ter ni dopolnjeno ali popravljeno v razumnem roku, ki ga določi pristojni organ države izvršitve;

(b)	niso izpolnjena merila iz člena 9(1), 9(2) ali 10(4);

(c)	bi bilo priznanje odločbe o nadzornih ukrepih v nasprotju z načelom ne bis in idem;

(d)

se v primerih iz člena 14(3) in, če država izvršitve poda izjavo na podlagi člena 14(4), v primerih iz člena 14(1) odločba o nadzornih ukrepih nanaša na dejanja, ki po pravu države izvršitve niso kazniva; vendar se v davčnih, carinskih in deviznih zadevah izvršitev odločbe ne more zavrniti iz razloga, da pravo države izvršitve ne predpisuje iste vrste davka ali da ne vsebuje enakih davčnih, carinskih in deviznih predpisov kot pravo države izdaje;

(e)	je kazenski pregon po pravu države izvršitve že zastaral in se nanaša na dejanje, za katero je država izvršitve pristojna v skladu s svojim nacionalnim pravom;

(f)	pravo države izvršitve podeljuje imuniteto, kar onemogoča spremljanje nadzornih ukrepov;

(g)	obsojena oseba po pravu države izvršitve zaradi svoje starosti ne more biti kazensko odgovorna za dejanje, za katero je bila izdana odločba o nadzornih ukrepih;

(h)	mora v primeru kršitve nadzornih ukrepov zavrniti predajo zadevne osebe v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (6) (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje).

2.   Preden se pristojni organ države izvršitve odloči, da ne bo priznal odločbe o nadzornih ukrepih, v primerih iz odstavka 1(a), (b) in (c) na ustrezen način vzpostavi stik s pristojnim organom v državi izdaje in ga po potrebi zaprosi, naj mu brez odlašanja posreduje vse potrebne dodatne informacije.

3.   Če pristojni organ v državi izvršitve meni, da bi priznanje odločbe o nadzornih ukrepih lahko zavrnil na podlagi odstavka 1(h), vendar je vseeno pripravljen priznati odločbo o nadzornih ukrepih in spremljati predpisane nadzorne ukrepe, o tem obvesti pristojni organ v državi izdaje in navede razloge za morebitno zavrnitev. V takšnem primeru se pristojni organ v državi izdaje lahko odloči, da bo umaknil potrdilo v skladu z drugim stavkom člena 13(3). Če pristojni organ v državi izdaje ne umakne potrdila, pristojni organ v državi izdaje lahko prizna odločbo o nadzornih ukrepih in spremlja predpisane nadzorne ukrepe, pri čemer se razume, da zadevna oseba ne more biti predana na podlagi evropskega naloga za prijetje.

Člen 16

Pravo, ki ureja nadzor

Spremljanje nadzornih ukrepov ureja pravo države izvršitve.

Člen 17

Nadaljevanje spremljanjanadzornih ukrepov

Država izdaje ob izteku obdobja iz člena 20(2)(b) in če so nadzorni ukrepi še potrebni, lahko zaprosi pristojni organ v državi izdaje, da glede na okoliščine konkretne zadeve in predvidljive posledice za osebo, če bi se uporabil člen 11(2)(d), podaljša spremljanje nadzornih ukrepov. Pristojni organ v državi izdaje navede, za koliko časa bi bilo treba podaljšati spremljanje.

Pristojni organ v državi izvršitve odloča o takšni zahtevi v skladu z nacionalnim pravom, pri čemer po potrebi navede najdaljše trajanje podaljšanja. V takšnem primeru se lahko uporabi člen 18(3).

Člen 18

Pristojnost za vse nove odločbein pravo, ki se uporablja

1.   Brez poseganja v člen 3 je pristojni organ države izdaje pristojen za vse nadaljnje odločbe glede odločbe o nadzornih ukrepih. Te nadaljnje odločitve vključujejo zlasti:

(a)	podaljšanje, pregled in umik odločbe o nadzornih ukrepih;

(b)	spremembo nadzornih ukrepov;

(c)	izdajo naloga za prijetje ali katere koli druge izvršljive sodne odločbe z enakim učinkom.

2.   Za odločbe, sprejete v skladu z odstavkom 1, se uporablja pravo države izdaje.

3.   Pristojni organ v državi izvršitve se za uveljavitev odločb iz odstavkov 1(a) in (b) v svojem nacionalnem pravnem sistemu lahko odloči, da bo uporabil postopek priznavanja iz tega okvirnega sklepa, če to zahteva njegovo nacionalno pravo. Takšno priznanje ne vodi k ponovni preučitvi razlogov za nepriznanje.

4.   Če je pristojni organ v državi izdaje spremenil nadzorne ukrepe v skladu z odstavkom 1(b), lahko pristojni organ v državi izvršitve:

(a)	prilagodi spremenjene ukrepe v skladu s členom 13, če narava spremenjenih nadzornih ukrepov ni združljiva s pravom države izvršitve, ali

(b)	zavrne spremljanje spremenjenih nadzornih ukrepov, če takšni ukrepi ne sodijo med nadzorne ukrepe iz člena 8(1) in/ali ukrepe, ki jih je zadevna država izvršitve sporočila v skladu s členom 8(2).

5.   Pristojnost pristojnega organa v državi izdaje v skladu z odstavkom 1 ne posega v postopek, ki se lahko uvede v državi izvršitve zoper zadevno osebo zaradi kaznivih dejanj, ki jih je storila, razen kaznivih dejanj, na katerih temelji odločba o nadzornih ukrepih.

Člen 19

Obveznosti zadevnih organov

1.   Kadar koli med spremljanjem nadzornih ukrepov lahko pristojni organ v državi izvršitve pozove pristojni organ v državi izdaje, naj predloži informacije o tem, ali je spremljanje ukrepov v okoliščinah obravnavanega primera še potrebno. Pristojni organ v državi izdaje nemudoma odgovori na tovrstni poziv, po potrebi s sprejetjem nadaljnje odločbe iz člena 18(1).

2.   Pred iztekom obdobja iz člena 10(5) pristojni organ države izdaje po uradni dolžnosti ali na zahtevo pristojnega organa države izvršitve določi, za koliko, če sploh, se podaljša obdobje, predvidoma potrebno za spremljanje ukrepov.

3.   Pristojni organ države izvršitve nemudoma obvesti pristojni organ države izdaje o vsakršni kršitvi nadzornega ukrepa in vsakršni ugotovitvi, ki bi lahko imela za posledico sprejetje nove odločbe iz člena 18(1). Za obvestilo se uporabi standardni obrazec iz Priloge II.

4.   Za zaslišanje zadevne osebe se lahko smiselno uporabljajo postopek in pogoji iz instrumentov mednarodnega prava in prava Evropske unije, v katerih je za zaslišanje oseb predvidena možnost uporabe telefonskih konferenc in videokonferenc, zlasti če je z zakonodajo države izdaje določeno, da mora biti sodno zaslišanje opravljeno pred izdajo odločbe iz člena 18(1).

5.   Pristojni organ države izdaje nemudoma obvesti pristojni organ države izvršitve o vsakršni odločbi iz člena 18(1) in o tem, ali je bilo zoper odločbo o nadzornih ukrepih vloženo pravno sredstvo.

6.   Če je bilo potrdilo, povezano z odločbo o nadzornih ukrepih, preklicano, pristojni organ države izvršitve ustavi odrejene ukrepe, takoj ko ga o tem ustrezno obvesti pristojni organ države izdaje.

Člen 20

Obveščanje s strani države izvršitve

1.   Če organ v državi izvršitve prejme odločbo o nadzornih ukrepih skupaj s potrdilom, ki je ne more priznati, ker za to nima pristojnosti, obvesti pristojni organ v državi izdaje, kateremu organu je v skladu s členom 10(8) poslal to odločbo skupaj s potrdilom.

2.   Pristojni organ države izvršitve na poljuben način, ki ohranja pisni zapis, brez odlašanja obvesti pristojni organ države izdaje o:

(a)	kakršni koli spremembi prebivališča zadevne osebe;

(b)	najdaljšem obdobju, v katerem se lahko spremljajo nadzorni ukrepi v državi izvršitve, če država izvršitve to najdaljše obdobje določa;

(c)	dejstvu, da nadzornih ukrepov praktično ni mogoče spremljati, saj osebe po posredovanju odločbe o nadzornih ukrepih in potrdila državi izvršitve na ozemlju države izvršitve ni mogoče najti; v tem primeru država izvršitve ni obvezana spremljati nadzorne ukrepe;

(d)	dejstvu, da je bilo zoper odločbo o priznanju odločbe o nadzornih ukrepih vloženo pravno sredstvo;

(e)	pravnomočni odločbi o priznanju odločbe o nadzornih ukrepih in o sprejetju vseh potrebnih ukrepov za spremljanje nadzornih ukrepov;

(f)	vsakršni odločitvi o prilagoditvi nadzornih ukrepov v skladu s členom 13;

(g)	vsakršni odločitvi, da v skladu s členom 15 ne bo priznal odločbe o nadzornih ukrepih niti prevzel odgovornosti za spremljanje nadzornih ukrepov, skupaj z obrazložitvijo takšne odločitve.

Člen 21

Predaja osebe

1.   Če pristojni organ v državi izdaje izda nalog za prijetje ali katero koli drugo izvršljivo sodno odločbo z enakim učinkom, se oseba preda v skladu z Okvirnim sklepom o evropskem nalogu za prijetje.

2.   V zvezi s tem se pristojni organ iz države izvršitve pri zavrnitvi predaje osebe ne sme sklicevati na člen 2(1) iz Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje.

3.   Vsaka država članica lahko ob prenosu tega okvirnega sklepa ali pozneje obvesti generalni sekretariat Sveta, da bo uporabljala tudi člen 2(1) Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje pri odločanju o predaji zadevne osebe državi izdaje.

4.   Generalni sekretariat Sveta omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do informacij, prejetih v skladu z odstavkom 3.

Člen 22

Posvetovanje

1.   Razen če to ni izvedljivo, se pristojna organa države izdaje in države izvršitve medsebojno posvetujeta

(a)	med pripravo ali vsaj pred posredovanjem odločbe o nadzornih ukrepih in potrdila iz člena 10;

(b)	za lažje in učinkovitejše spremljanje nadzornih ukrepov;

(c)	v primeru, da je oseba resno prekršila odrejene nadzorne ukrepe.

2.   Pristojni organ v državi izdaje ustrezno upošteva kakršne koli podatke, ki jih o tveganju, ki ga zadevna oseba utegne predstavljati za žrtve in širšo javnost, sporoči pristojni organ v državi izvršitve.

3.   Ob uporabi odstavka 1 si pristojni organi države izdaje in države izvršitve izmenjajo vse koristne informacije, med drugim:

(a)	informacije, ki omogočajo preverjanje identitete in prebivališča zadevne osebe;

(b)	relevantne informacije iz kazenske evidence v skladu z veljavno zakonodajo.

Člen 23

Neodgovorjena obvestila

1.   Če je pristojni organ v državi izvršitve pristojnemu organu v državi izdaje poslal več obvestil iz člena 19(3) o isti osebi, ta pa nato ni sprejel nobene nove odločbe v skladu s členom 18(1), lahko pristojni organ v državi izvršitve pozove pristojni organ v državi izdaje, naj takšno odločbo sprejme v razumnem roku.

2.   Če pristojni organ v državi izdaje ne ukrepa v roku, ki ga je določil pristojni organ v državi izvršitve, se ta lahko odloči, da bo prenehal spremljati nadzorne ukrepe. V tem primeru o takšni odločitvi obvesti pristojni organ v državi izdaje, pristojnost za spremljanje nadzornih ukrepov pa se v skladu s členom 11(2) prenese nazaj na pristojni organ države izdaje.

3.   Če je po pravu države izvršitve potrebno redno potrjevati, da je potrebno podaljšanje spremljanja nadzornih ukrepov, lahko pristojni organ v državi izvršitve zahteva od pristojnega organa v državi izdaje, da pošlje takšno potrdilo, pri čemer mu da za to na voljo razumen rok. Če pristojni organ v državi izvršitve ne odgovori v zadevnem roku, lahko pristojni organ v državi izvršitve pošlje novo zahtevo pristojnemu organu v državi izdaje, pri čemer mu za odgovor da na voljo razumen rok, in navede, da bo prenehal spremljati nadzorne ukrepe, če ne prejme odgovora v roku. Če pristojni organ v državi izvršitve ne prejme odgovora na takšno zahtevo v zahtevanem roku, lahko ukrepa v skladu z odstavkom 2.

Člen 24

Jeziki

Potrdila se prevedejo v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države izvršitve. Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa ali pozneje v izjavi, deponirani pri generalnem sekretariatu Sveta, izjavi, da bo sprejemala prevode v enega ali več drugih uradnih jezikov institucij Evropske unije.

Člen 25

Stroški

Stroške, ki nastanejo pri uporabi tega okvirnega sklepa, krije država izvršiteljica, razen stroškov, ki nastanejo izključno na ozemlju države izdajateljice.

Člen 26

Razmerje do drugih sporazumovin pogodb

1.   Če ti sporazumi ali dogovori dopuščajo razširitev ali okrepitev ciljev tega okvirnega sklepa in prispevajo k nadaljnji poenostavitvi ali pospešitvi vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih, lahko države članice:

(a)	nadaljujejo izvajanje veljavnih dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov tudi po uveljavitvi tega okvirnega sklepa;

(b)	sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore tudi po uveljavitvi tega okvirnega sklepa.

2.   Sporazumi in dogovori iz odstavka 1 ne smejo v nobenem primeru vplivati na odnose z državami članicami, ki niso njihove podpisnice.

3.   Države članice do 1. marca 2010 obvestijo Komisijo in Svet o obstoječih sporazumih in dogovorih iz odstavka 1(a), ki jih želijo še naprej izvajati.

4.   Države članice obvestijo Komisijo in Svet tudi o vsakem novem sporazumu ali dogovoru iz odstavka 1(b) v treh mesecih od podpisa takega sporazuma ali dogovora.

Člen 27

Izvajanje

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da bi izpolnjevale določbe tega okvirnega sklepa do 1. decembra 2012.

2.   Do istega datuma države članice Svetu in Komisiji posredujejo besedilo določb, ki v njihove nacionalne zakonodaje prenašajo obveznosti, ki jim jih nalaga ta okvirni sklep.

Člen 28

Poročilo

1.   Komisija do 1. decembra 2013 pripravi poročilo na podlagi informacij, prejetih od držav članic na podlagi člena 27(2).

2.   Svet na podlagi tega poročila oceni:

(a)	v kolikšnem obsegu so države članice sprejele potrebne ukrepe za uskladitev s tem okvirnim sklepom in

(b)	uporabo tega okvirnega sklepa.

3.   Poročilu se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  UL L 190, 18.7.2002, str. 1.

(3)  UL L 350, 30.12.2008, str. 60.

(4)  UL L 191, 7.7.1998, str. 4.

(5)  UL C 316, 27.11.1995, str. 49.

(6)  UL L 190, 18.7.2002, str. 1.

---

---

---

---

---

---

---