22.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 48/19

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (3) in Uredba Komisije (ES) št. 2090/2002 z dne 26. novembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 386/90 glede fizičnih pregledov, opravljenih pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za nadomestila (4), določata pravila glede fizičnih pregledov in pregledov zamenjave, ki jih carinski urad opravlja za izvozne proizvode, za katere se vloži zahtevek za izvozno nadomestilo. Glede na pridobljene izkušnje in težave, ki jih države članice navajajo v letnih poročilih o fizičnih pregledih, ter priporočila Evropskega računskega sodišča so potrebne ustrezne spremembe.

(2)

Carinski urad izvoza mora pred pritrditvijo carinskih oznak vizualno pregledati skladnost med proizvodi, ki izpolnjujejo pogoje za izvozno nadomestilo, in dokumenti. Vizualni pregledi skladnosti so namenjeni izboljšanju splošnih nadzornih ukrepov v carinskem postopku in se razlikujejo od pregledov zamenjave, navedenih v členu 10(4) Uredbe (ES) št. 2090/2002, ali fizičnih pregledov, opisanih v členu 5 omenjene uredbe. Carinska uprava z vizualnimi pregledi skladnosti potrdi istovetnost naloženih proizvodov s podatki, navedenimi v dokumentih. Načeloma se proizvodi in blago ne iztovarjajo, prav tako se embalaža ne odpira ali odstranjuje. Če vizualni pregled skladnosti izkaže morebitno neskladnost med proizvodi in podatki v dokumentih, se carinska uprava lahko odloči za opravo fizičnega pregleda v skladu z Uredbo (EGS) št. 386/90. Vsaj 10 % vizualnih pregledov skladnosti se šteje za učinkovite, usklajene in odvračilne. Carinski urad izvoza mora za namene obveščanja pregled skladnosti zabeležiti v kontrolnem izvodu T5 ali enakovrednem dokumentu.

(3)

Carinski uradi morajo biti pri izbiri izvoznih deklaracij za fizične preglede in preglede zamenjave obveščeni o stopnji zadevnih izvoznih nadomestil. Te informacije je zato treba navesti v izvozni deklaraciji in kontrolnem izvodu T5 ali enakovrednem dokumentu. V nekaterih državah članicah pa pristojni organi že razpolagajo z enakimi informacijami. Zato so izvozniki lahko izvzeti iz obveznosti navajanja teh informacij v izvozni deklaraciji, ali kontrolnem izvodu T5 ali enakovrednem dokumentu, ali pa v obeh.

(4)

Da bi se zagotovila učinkovita uporaba obveznosti navajanja stopnje izvoznih nadomestil, je treba določiti določbe za preprečevanje netočnih informacij. Zato je treba vzpostaviti ustrezen kazenski sistem. Velike razlike med nadomestili, izračunanimi glede na omenjeno stopnjo izvoznega nadomestila, in zdaj veljavnimi izvoznimi nadomestili, bi carinsko upravo še posebej zavedle, da ne bi opravile potrebnega nadzora. Kazen mora biti učinkovita, sorazmerna in odvračilna zlasti v primerih, ko izvoznik navede stopnjo izvoznega nadomestila, ki je manjša od 1 000 EUR, veljavno nadomestilo pa je višje od 10 000 EUR.

(5)

Da se nadzor bolj osredotoči na izvozne proizvode, ki vključujejo sorazmerno visok znesek nadomestil, se dvigne mejna vrednost izbire, izražena v količini ali znesku nadomestil, s katero se ponavadi opusti nadzor v obliki izračuna minimalnih nadzornih stopenj.

(6)

Predvidljivost carinskega nadzora zaradi stalnega vzorca nadzora carinskega organa je treba zmanjšati. Zato se morata ura obiska carinskih organov v prostorih izvoznika in trajanje izvajanja nadzora spreminjati. Hkrati morajo biti izvozniki bolj zavezani k temu, da ne zamenjajo proizvodov po tem, ko je bila vložena izvozna deklaracija, in pred prihodom carinskih organov, zato morajo istovetnost izvoznih proizvodov ugotoviti pred nakladanjem. Registracijo fizičnih pregledov carinskih organov je treba ustrezno prilagoditi.

(7)

Kadar država članica uporablja tretji pododstavek člena 3(2) Uredbe (EGS) št. 386/90, je treba omogočiti uporabo posebnih določb iz člena 6 Uredbe (ES) št. 2090/2002.

(8)

Pregledi zamenjave morajo biti namenjeni vsakemu izvozu, ki pred začetkom postopka ni bil fizično pregledan. Skupno število pregledov zamenjave in posebnih pregledov zamenjave mora zajemati reprezentativni delež izvoza, ki zapusti carinsko območje Skupnosti. Število teh pregledov mora zato temeljiti na odstotnem deležu števila kontrolnih izvodov T5 ali enakovrednih dokumentov in ne številu dni, v katerih proizvodi, ki izpolnjujejo pogoje za izvozno nadomestilo, zapustijo carinsko območje Skupnosti.

(9)

Da se določi, ali so potrebni pregledi zamenjave ali posebni pregledi zamenjave, mora carinski urad izstopa aktivno preveriti prisotnost in trdnost carinskih oznak. Vsaj 10 % pregledov carinskih oznak se šteje za učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(10)

Določbe v zvezi z letnimi poročili iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 2090/2002 je treba ustrezno prilagoditi.

(11)

Uredbi (ES) št. 800/1999 in (ES) št. 2090/2002 je treba zato ustrezno spremeniti.

(12)

Zadevni upravljalni odbori niso dali mnenja v roku, ki ga je določil njihov predsednik –

1.

člen 5 se spremeni:

2.

za členom 8 se vstavi naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Izvoznik navede stopnjo izvoznih nadomestil v eurih na enoto proizvoda ali blaga na dan vnaprejšnje določitve, kot je navedeno v izvoznem dovoljenju ali potrdilu iz Uredbe (ES) št. 1291/2000 ali potrdilu o nadomestilu Poglavja III Uredbe (ES) št. 1043/2005 (5), v polje 44 izvozne deklaracije ali enakovrednega dokumenta v elektronski obliki in v polje 106 kontrolnega izvoda T5 ali enakovrednega dokumenta. Če izvozna nadomestila niso določena vnaprej, se lahko uporabijo informacije o prejšnjih plačilih nadomestil za enake proizvode ali blago, ki niso starejše od 12 mesecev. Če proizvod ali blago, namenjeno za izvoz, ne prestopi meje druge države članice in nacionalna valuta ni euro, se lahko nadomestila navedejo v nacionalni valuti.

Pristojni organi lahko izvoznika oprostijo od pogojev iz prvega odstavka, če javna uprava uporablja sistem, s katerim zadevne službe pridobijo enake informacije.

Izvoznik se lahko odloči za navedbo enega izmed vpisov iz Priloge XIV za izvozne deklaracije in kontrolne izvode T5 ali enakovredne dokumente, ki zajemajo znesek izvoznega nadomestila, manjšega od 1 000 EUR.

3.

členu 51 se doda naslednji odstavek 1a:

„1a.   Ne glede na drugi odstavek člena 8a, kjer se je izkazalo, da stopnja izvoznega nadomestila v skladu s členom 8a ni bila omenjena, se bo omenjena stopnja štela za nično. Če je znesek izvoznega nadomestila, izračunan glede na informacije v skladu s členom 8a, nižji od veljavnega zneska, se za zadevni izvoz plača nadomestilo, ki velja za dejansko izvožene proizvode, zmanjšano za:

Prvi pododstavek ne velja, če izvoznik pristojnim organom dokaže, da je stanje iz omenjenega pododstavka posledica višje sile, očitne napake, ali, kjer je to primerno, pravilnih informacij o prejšnjem plačilu.

Prvi pododstavek ne velja, če se člen 51(1) uporablja za kazni, ki temeljijo na enakih elementih, ki določajo pravico do izvoznega nadomestila.“;

4.

dodata se prilogi XIII in XIV, katerih besedilo je v Prilogi I k tej Uredbi:

1.

člen 2 se spremeni:

2.

členu 5(2) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice zagotovijo, da se začetek fizičnega pregleda v prostorih izvoznika razlikuje od ure, določene za začetek nakladanja iz člena 5(7) Uredbe (ES) št. 800/1999.“;

3.

členu 6 se doda naslednji pododstavek:

„Če se uporablja tretji pododstavek člena 3(2) Uredbe (EGS) št. 386/90, lahko država članica uporablja pravila iz prvega pododstavka.“;

4.

v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Pristojni carinik pripravi podrobno inšpekcijsko poročilo o vsakem opravljenem fizičnem pregledu.

Na inšpekcijskih poročilih so zapisani vsaj:

Poročila morajo biti dostopna in se hranijo pri carinskem uradu, ki je opravil fizični pregled, ali na enem mestu v državi članici tri leta od leta izvoza.“;

5.

člen 10 se spremeni:

6.

v odstavku 1 Priloge I se doda točka (c):

7.

Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.