(a)

vnetljiva tekočina je tekočina, ki ima plamenišče največ pri 93 °C;

(b)

vnetljiva trdna snov je trdna snov ali zmes, ki se hitro vname ali pa lahko zaradi trenja povzroči požar ali k njemu prispeva. Hitro vnetljive trdne snovi so snovi ali zmesi v prahu, granulah ali pasti, ki so nevarne, če se lahko hitro vnamejo s kratkotrajnim stikom z virom vžiga, kot je goreča vžigalica, in če se ogenj hitro širi;

(c)

vnetljivi plin je plin ali plinska zmes, ki ima območje vnetljivosti z zrakom pri 20 °C in standardnem tlaku 1,013 bara.

(a)

aerosol je razvrščen kot ‚zelo lahko vnetljiv‘, če vsebuje 85 % ali več vnetljivih sestavin, kemijska toplota zgorevanja pa presega ali je enaka 30 kJ/g;

(b)

aerosol je razvrščen kot ‚nevnetljiv‘, če vsebuje 1 % ali manj vnetljivih sestavin, kemijska toplota zgorevanja pa je manjša od 20 kJ/g;

(c)

vsi drugi aerosoli se bodo obravnavali po naslednjih postopkih za razvrstitev glede vnetljivosti ali pa bodo razvrščeni kot ‚zelo lahko vnetljivi‘. Preskus oddaljenosti vžiga, preskus v zaprtem prostoru in preskus vnetljivosti pene so v skladu s točko 6.3.

(a)

če je kemijska toplota zgorevanja manj kot 20 kJ/g:

(b)

če je kemijska toplota zgorevanja enaka ali večja od 20 kJ/g, je aerosol razvrščen kot ‚zelo lahko vnetljiv‘, če pride do vžiga na razdalji 75 cm ali več; drugače je aerosol razvrščen kot ‚vnetljiv‘.

(a)

Aerosolni izdelek je razvrščen kot ‚zelo lahko vnetljiv‘, če:

(b)

Aerosolni izdelek, ki ne izpolnjuje meril iz (a), je razvrščen kot ‚vnetljiv‘, če je višina plamena 4 cm ali več in plamen traja 2 s ali več.“;

(a)

s priznanimi pravili tehnologije, opisanimi v npr. standardih, kot so ASTM D 240, ISO 13943 86.1 do 86.3 in NFPA 30B, ali v znanstveno utemeljeni literaturi

ali

(b)

z uporabo naslednje metode izračuna:

ΔHc

=

kemijska toplota zgorevanja (kJ/g) izdelka;

wi%

=

masni delež sestavine i v izdelku;

ΔHc(i)

=

specifična toplota zgorevanja (kJ/g) sestavine i v izdelku.

„(b)

Kadar je aerosol razvrščen kot ‚vnetljiv‘ ali ‚zelo lahko vnetljiv‘ v skladu z merili iz točke 1.9:

„(a)

ne glede na njegovo vsebino katera koli dodatna opozorila o delovanju, ki opozarjajo uporabnike na posebne nevarnosti proizvoda; če so aerosolnemu razpršilniku priložena ločena navodila za uporabo, morajo tudi ta odražati takšna opozorila o delovanju;

(b)

kadar je aerosol razvrščen kot ‚vnetljiv‘ ali ‚,zelo lahko vnetljiv‘ v skladu z merili iz točke 1.9, naslednja opozorila:

(i)

Temperatura vode in trajanje preskusa sta takšna, da notranji tlak doseže vrednost, ki bi jo pokazala vsebina razpršilnika pri enotni temperaturi 50 °C.

(ii)

Zavrniti je treba kateri koli aerosolni razpršilnik, ki kaže vidne trajne deformacije ali pušča.

(a)

Preskusno metodo mora odobriti pristojen organ.

(b)

Oseba, odgovorna za trženje aerosolnih razpršilnikov, mora pristojnemu organu predložiti zahtevek za odobritev. Zahtevku mora biti priložena tehnična dokumentacija z opisom metode.

(c)

Oseba, ki je odgovorna za trženje aerosolnih razpršilnikov, mora za namene nadzora zagotoviti stalen dostop do odobritve pristojnega organa, tehnične dokumentacije z opisom metode in, če je ustrezno, poročil o nadzoru na naslovu, navedenem na oznaki v skladu s točko (a) člena 8(1).

(d)

Tehnična dokumentacija mora biti pripravljena v uradnem jeziku Skupnosti ali pa mora biti na voljo njena overjena kopija.

(e)

‚pristojni organ‘ pomeni organ, ki je v vsaki državi članici imenovan na podlagi Direktive 94/55/ES.“;

6.3.1.1.1

Ta preskusni standard opisuje metodo za določitev oddaljenosti vžiga aerosolnega razpršila, da se oceni povezano tveganje za nastanek plamena. Aerosol se razprši v smeri vira vžiga v intervalih 15 cm, da se ugotovi, ali je prišlo do vžiga in trajnega zgorevanja razpršila. Vžig in trajno zgorevanje nastopi, kadar razpršilo nepretrgoma gori vsaj 5 s. Vir vžiga je opredeljen kot plinski gorilnik z modrim, nežarečim plamenom, višine 4–5 cm.

6.3.1.1.2

Ta preskus se uporablja za aerosolne izdelke z razdaljo pršenja 15 cm ali več. Aerosolni izdelki z razdaljo pršenja, ki je manjša od 15 cm, kot so razpršilne pene, geli in paste, ali ki so opremljeni z merilnim ventilom, so izvzeti iz tega preskusa. Za aerosolne izdelke za razprševanje pen, gelov ali past se izvede preskus vnetljivosti aerosolne pene.

6.3.1.2.1

Zahteva se naslednja oprema:

6.3.1.3.1.1

Pred preskusom je treba vsak aerosolni razpršilnik kondicionirati in nato napolniti z odvajanjem za približno 1 s. Namen tega postopka je odstraniti nehomogeni material iz potopljene cevke.

6.3.1.3.1.2

Navodilom za uporabo je treba natančno slediti, vključno s tem, ali je razpršilo namenjeno za uporabo v pokončnem ali obrnjenem položaju. Kadar se zahteva stresanje, naredite to takoj pred preskusom.

6.3.1.3.1.3

Preskus se izvede v prostoru, kjer ni prepiha in kjer je možno prezračevanje, z nadzorovano temperaturo pri 20 °C ± 5 °C in relativno vlažnostjo v območju 30–80 %.

6.3.1.3.1.4

Treba je preskusiti vsako aerosolno razpršilo:

6.3.1.3.1.5

Med preskusom mora biti položaj pločevinke, kot prikazujejo navodila na nalepki. Vir vžiga mora biti ustrezno nameščen.

6.3.1.3.1.6

Naslednji postopek zahteva preskus razpršila v intervalih 15 cm med plamenom plinskega gorilnika in aerosolnim aktivatorjem, v območju 15–90 cm. Učinkovito je začeti s postopkom na razdalji 60 cm med plamenom plinskega gorilnika in aerosolnim aktivatorjem. Razdalja med plamenom plinskega gorilnika in aerosolnim aktivatorjem se v primeru vžiga razpršila na razdalji 60 cm poveča za 15 cm. Razdalja se v primeru nevžiga na razdalji 60 cm med plamenom plinskega gorilnika in aerosolnim aktivatorjem zmanjša za 15 cm. Namen postopka je določiti največjo razdaljo med aerosolnim aktivatorjem in plamenom plinskega gorilnika, ki privede do trajnega zgorevanja razpršila, ali ugotoviti, da vžiga ni bilo mogoče doseči na razdalji 15 cm med plamenom plinskega gorilnika in aerosolnim aktivatorjem.

(a)

Najmanj 3 polna aerosolna razpršila na izdelek je treba kondicionirati pri 20 °C ± 1 °C, pri čemer se najmanj 95 % razpršila potopi v vodo za vsaj 30 minut pred vsakim preskusom (če se aerosol v celoti potopi, zadostuje 30 minutno kondicioniranje);

(b)

izpolnite splošne zahteve. Beležite temperaturo in relativno vlažnost prostora;

(c)

stehtajte aerosolno razpršilo in zabeležite njegovo težo;

(d)

določite notranji tlak in začetno stopnjo odvajanja pri 20 °C ± 1 °C (da odstranite pomanjkljiva ali deloma napolnjena aerosolna razpršila);

(e)

podprite plinski gorilnik na ploski vodoravni površini ali namestite plinski gorilnik na stojalo s spojko;

(f)

prižgite plinski gorilnik; plamen mora biti nežareč in visok približno 4–5 cm;

(g)

namestite izhodno odprtino aktivatorja na zahtevano razdaljo od plamena. Aerosol se preskusi v položaju, v katerem se uporablja, npr. pokončnem ali obrnjenem;

(h)

izenačite odprtino aktivatorja in plinskega gorilnika, pri čemer je odprtina ustrezno usmerjena k plamenu in z njim poravnana (glej sliko 6.3.1.1). Razpršilo se odvede skozi zgornjo polovico plamena;

Slika 6.3.1.1

(i)

izpolnite splošne zahteve glede stresanja razpršila;

(j)

aktivirajte ventil aerosolnega razpršila, da izpraznite njegovo vsebino za 5 s, razen v primeru vžiga. V primeru vžiga nadaljujte s praznjenjem in določite čas trajanja plamena na 5 s od začetka vžiga;

(k)

zabeležite rezultate vžiga za razdaljo med plinskim gorilnikom in aerosolnim razpršilnikom v predvideno tabelo;

(l)

če ne pride do vžiga v koraku (j), se aerosol preskusi v drugačnih smereh, npr. obrnjen pri izdelkih za pokončno uporabo, da se preveri možnost vžiga;

(m)

ponovite korake (g) do (l) še dvakrat (skupaj trikrat) za isto pločevinko na enaki razdalji med plinskim gorilnikom in aerosolnim aktivatorjem;.

(n)

ponovite postopek preskusa za ostali dve aerosolni pločevinki istega izdelka na enaki razdalji med plinskim gorilnikom in aerosolnim aktivatorjem;

(o)

ponovite korake (g) do (n) postopka preskusa na razdalji med 15 in 90 cm med aktivatorjem aerosolne pločevinke in plinskim gorilnikom, odvisno od rezultata posameznega preskusa (glejte tudi 6.3.1.3.1.4 in 6.3.1.3.1.5);

(p)

če ne pride do vžiga na razdalji 15 cm, se postopek za prvotno polne pločevinke zaključi. Postopek se konča tudi, kadar pride do vžiga in trajnega zgorevanja na razdalji 90 cm. Če vžiga ni bilo mogoče doseči na razdalji 15 cm, to zabeležite. V vseh drugih okoliščinah se razdalja med plamenom plinskega gorilnika in aerosolnega aktivatorja, na kateri sta bila ugotovljena vžig in trajno zgorevanje, zabeleži kot ‚razdalja vžiga‘;

(q)

en preskus se izvede tudi na treh pločevinkah z 10–12 % nazivno ravnijo polnjenja. Te pločevinke se preskusijo na razdalji med aktivatorjem aerosola in plamenom plinskega gorilnika „na oddaljenosti vžiga polnih pločevink + 15 cm“;

(r)

izpraznite pločevinko aerosola do 10–12 % nazivne ravni polnjenja (po masi) s ponovitvami, ki trajajo največ 30 s. Upoštevajte najmanj 300 s časovno obdobje med ponovitvami. Med tem vmesnim obdobjem se razpršilniki potopijo v vodno kopel za kondicioniranje;

(s)

ponovite korake (g) do (n) za pločevinke z 10–12 % nazivno ravnijo polnjenja, pri čemer izpustite koraka (l) in (m). Ta preskus se izvede z aerosolom v enem položaju, npr. pokonci ali obrnjen, glede na to, v katerem je prišlo do vžiga (če sploh) polnih pločevink;

(t)

zabeležite vse rezultate v razpredelnico 6.3.1.1, kot je prikazano spodaj.

(a)

sistem zapiranja, sestavljen iz pokrova na tečajih, se prilagodi odprtemu koncu posode; ali

(b)

kot sistem zapiranja se lahko uporabi 0,01 do 0,02 mm debela plastična folija. Če se preskus izvede s plastično folijo, se ta uporabi, kot je opisano v nadaljevanju: raztegnite folijo prek odprtega konca bobna in jo pritrdite z elastičnim trakom. Moč traku mora biti takšna, da se pri namestitvi okoli bobna, ki je na njegovi strani, raztegne za samo 25 mm, ko se na njegovo najnižjo točko pritrdi masa 0,45 kg. 50 mm od roba bobna naredite v folijo 25 mm dolgo zarezo. Folija mora biti napeta:

(c)

na drugem koncu bobna zvrtajte 100 mm od roba luknjo s premerom 50 mm, tako da bo odprtina na vrhu, ko se posoda odloži in pripravi za preskus (slika 6.3.2.1);

Slika 6.3.2.1

(d)

na 200 × 200 mm veliko kovinsko stojalo postavite svečo iz parafinskega voska, s premerom 20 do 40 mm in višino 100 mm. Svečo zamenjajte, ko je njena višina pod 80 mm. Plamen sveče je pred razpršilom zaščiten s 150 mm širokim in 200 mm visokim deflektorjem. To vključuje ravnino pod kotom 45o, oddaljeno 150 mm od podstavka deflektorja (slika 6.3.2.2);

Slika 6.3.2.2

(e)

sveča, postavljena na kovinsko stojalo, se namesti na sredino med dvema koncema bobna (slika 6.3.2.3);

Slika 6.3.2.3

(f)

boben se postavi na tla ali na stojalo tam, kjer je temperatura med 15 °C in 25 °C. Izdelek, ki se preskuša, bo razpršen znotraj bobna v obsegu približno 200 dm3, kjer bo vir vžiga.

6.3.2.3.1.1

Pred preskusom je treba vsak aerosol kondicionirati in nato napolniti z odvajanjem za približno 1 s. Namen tega postopka je odstraniti nehomogeni material iz potopljene cevke.

6.3.2.3.1.2

Navodilom za uporabo je treba natančno slediti, vključno s tem, ali je razpršilo namenjeno za uporabo v pokončnem ali obrnjenem položaju. Kadar je potrebno stresanje, naredite to takoj pred preskusom.

6.3.2.3.1.3

Preskusi se izvedejo v prostoru, kjer ni prepiha in kjer je možno prezračevanje, z nadzorovano temperaturo pri 20 °C ± 5 °C in relativno vlažnostjo v območju 30–80 %.

(a)

Najmanj 3 polna aerosolna razpršila na izdelek je treba kondicionirati pri 20 °C ° ± 1 °C, pri čemer se najmanj 95 % razpršil potopi v vodo za vsaj 30 minut (če se aerosol v celoti potopi, zadostuje 30 minutno kondicioniranje);

(b)

izmerite ali izračunajte dejansko prostornino bobna v dm3;

(c)

izpolnite splošne zahteve. Beležite temperaturo in relativno vlažnost prostora;

(d)

določite notranji tlak in začetno stopnjo odvajanja pri 20 °C ± 1 °C (da odstranite pomanjkljive ali delno napolnjene aerosolne razpršilnike);

(e)

stehtajte en aerosolni razpršilnik in zabeležite njegovo težo;

(f)

prižgite svečo in uporabite sistem zapiranja (pokrov ali plastična folija);

(g)

namestite odprtino aktivatorja aerosolnega razpršilnika 35 mm od sredine vstopne luknje v bobnu ali bližje v primeru izdelkov z obsežno razpršitvijo. Sprožite kronometer (štoparico) in sledite navodilom za uporabo izdelka. Usmerite razpršilo v sredino nasprotne skrajne meje (pokrova ali plastične folije). Aerosol se preskusi v položaju, v katerem se uporablja, npr. pokončnem ali obrnjenem;

(h)

pršite do nastanka vžiga. Ustavite kronometer in zabeležite porabljen čas. Ponovno stehtajte aerosolni razpršilnik in zabeležite njegovo težo;

(i)

prezračite in očistite boben, tako da odstranite vsak ostanek, ki bi lahko vplival na naslednje preskuse. Po potrebi boben ohladite;

(j)

ponovite korake preskusa (d) do (i) za ostala dva aerosolna razpršilnika istega izdelka (skupaj trije; opomba: vsak razpršilnik se preskusi samo enkrat).

(a)

preskušen izdelek in njegove reference;

(b)

notranji tlak in stopnja odvajanja aerosolnih razpršilnikov;

(c)

temperatura in relativna vlažnost prostora;

(d)

za vsak preskus čas odvajanja, potreben za vžig (če ni prišlo do vžiga izdelka, to navedite);

(e)

masa izdelka, razpršena med vsakim preskusom (v g);

(f)

dejanska prostornina bobna (v dm3).

6.3.3.3.1.1

Pred preskusom je treba vsak aerosol kondicionirati in nato napolniti z odvajanjem za približno 1 s. Namen tega postopka je odstraniti nehomogeni material iz potopljene cevke.

6.3.3.3.1.2

Navodilom za uporabo je treba natančno slediti, vključno s tem, ali je razpršilnik namenjen za uporabo v pokončnem ali obrnjenem položaju. Kadar je potrebno stresanje, naredite to takoj pred preskusom.

6.3.3.3.1.3

Preskusi se izvedejo v prostoru, kjer ni prepiha in kjer je možno prezračevanje, z nadzorovano temperaturo pri 20 °C ± 5 °C in relativno vlažnostjo v območju 30–80 %.

(a)

Najmanj 4 polna aerosolna razpršila na izdelek je treba kondicionirati pri 20 °C ± 1 °C, pri čemer se najmanj 95 % razpršila potopi v vodo za vsaj 30 minut pred vsakim preskusom (če se aerosol v celoti potopi, zadostuje 30 minutno kondicioniranje);

(b)

izpolnite splošne zahteve. Beležite temperaturo in relativno vlažnost prostora;

(c)

določite notranji tlak pri 20 °C ± 1 °C (da odstranite pomanjkljive ali delno napolnjene aerosolne razpršilnike);

(d)

izmerite stopnjo odvajanja ali pretoka aerosolnega izdelka, ki se ga preučuje, da se lahko količina razpršenega preskusnega izdelka točneje izmeri;

(e)

stehtajte en aerosolni razpršilnik in zabeležite njegovo težo;

(f)

na podlagi izmerjene stopnje odvajanja ali pretoka in po navodilih proizvajalca razpršite približno 5 g izdelka na sredino čistega urnega stekla, s čimer ustvarite kupček v višini največ 25 mm;

(g)

v 5 s po končanem odvajanju namestite vir vžiga na spodnji strani roba vzorca in hkrati zaženite kronometer (štoparico). Po potrebi se vir vžiga odstrani od roba vzorca po približno dveh sekundah, da se jasno ugotovi, ali je prišlo do vžiga. Če ni prišlo do vžiga vzorca, se vir vžiga ponovno namesti na rob vzorca;

(h)

če pride do vžiga, zabeležite naslednje:

(i)

prezračite preskuševališče takoj po vsakem preskusu;

(j)

če do vžiga ni prišlo in oddan izdelek ostane v obliki pene ali paste skozi celotno obdobje njegove uporabe, se ponovijo koraki (e) do (i). Izdelek naj pred uporabo vira vžiga stoji 30 sekunde, 1 min, 2 min ali 4 min;

(k)

ponovite korake postopka preskusa (e) do (i) še dvakrat (skupaj trikrat) za isto pločevinko;

(l)

ponovite korake postopka preskusa (e) do (k) za ostali dve pločevinki aerosola (skupaj 3 pločevinke) istega izdelka.

(a)

ali je prišlo do vžiga izdelka;

(b)

najvišja višina plamena v cm;

(c)

trajanje plamena v s;

(d)

masa preskušenega izdelka.“