18.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 243/23

(1)

Komisija je 19. decembra 2006 v skladu s členom 5 osnovne uredbe v Uradnem listu Evropske unije  (2) objavila obvestilo o začetku protidampinškega postopka („obvestilo o začetku“) v zvezi z uvozom polivinil alkohola („PVA“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Tajvana („zadevni državi“) v Skupnost.

(2)

Postopek je bil uveden na podlagi pritožbe, ki jo je 6. novembra 2006 vložila družba Kuraray Specialties Europe GmbH („pritožnik“), od januarja 2007 Kuraray Europe GmbH, ki predstavlja večji delež, v tem primeru več kot 25 %, celotne proizvodnje polivinil alkohola (PVA) v Skupnosti. Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu PVA s poreklom iz zadevnih držav in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za uvedbo postopka.

(3)

Komisija je proizvajalca pritožnika in druge znane proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike iz zadevnih držav, uvoznike/trgovce in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike zadevnih držav izvoznic uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(4)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, in organom LRK poslala obrazce za zahtevek. En proizvajalec izvoznik v LRK je zahteval TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe, ali pa IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(5)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev izvoznikov v LRK in uvoznikov v Skupnosti je bilo za določitev dampinga in škode v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za te stranke v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Vendar pa je bilo v zvezi s proizvajalci izvozniki v LRK, glede na to, da so sodelovali samo trije proizvajalci izvozniki, v nadaljevanju sklenjeno, da vzorčenje ne bo potrebno.

(7)

Komisija je v zvezi z uvozniki PVA zahtevala, da vsi znani uvozniki predložijo informacije o uvozu in prodaji zadevnega izdelka. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od 14 sodelujočih uvoznikov, izbrala vzorec petih uvoznikov, od katerih sta bila dva iz Nemčije, eden iz Italije, eden iz Nizozemske in eden iz Združenih držav Amerike. Ti uvozniki so predstavljali največji reprezentativni obseg prodaje sodelujočih uvoznikov v Skupnosti (približno 80 %), ki ga je bilo mogoče ustrezno pregledati v razpoložljivem času.

(8)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku. Izpolnjene vprašalnike je prejela od dveh proizvajalcev Skupnosti, treh proizvajalcev izvoznikov v LRK, enega proizvajalca izvoznika v Tajvanu, petih vzorčenih uvoznikov in sedmih uporabnikov v Skupnosti.

(9)

Dva od izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili uporabniki, sta bila nepopolna in se zato nista upoštevala. Poleg tega so nekateri uporabniki predložili pripombe, ne da bi izpolnili vprašalnike.

(10)

Eden od vzorčenih uvoznikov je dvakrat odpovedal dogovorjeni preveritveni obisk v zelo pozni fazi. Zato se podatki, ki jih je predložila ta družba, niso mogli preveriti in se jih začasno ni dalo upoštevati.

(11)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za namene TGO/IO v primeru LRK in za predhodno ugotavljanje dampinga, škode, ki je zaradi njega nastala, in interesa Skupnosti, za obe zadevni državi. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(12)

Ob upoštevanju potrebe po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, ki niso zahtevali TGO ali ki jim TGO morda ne bo odobrena, je bil preveritveni obisk z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, predvidene v obvestilu o začetku, tj. Japonske, opravljen v prostorih naslednjega proizvajalca:

(13)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2003 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(14)

Zadevni izdelek so nekateri polivinil alkoholi (PVA) v obliki homopolimernih smol z viskoznostjo (izmerjeno v 4-odstotni raztopini) najmanj 3 mPas, vendar ne več kot 61 mPas, in stopnjo hidrolize najmanj 84,0 mol %, vendar ne več kot 99,9 mol %, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana („zadevni izdelek“), navadno uvrščen pod oznako KN ex 3905 30 00.

(15)

PVA se pridobiva s hidrolizo polivinil acetata, ki se proizvede s polimerizacijo monomera vinil acetat (slednji se pridobiva predvsem iz etilena in ocetne kisline). PVA se uporablja za številne namene. V Skupnosti se uporablja predvsem za proizvodnjo polivinil butirala („PVB“) (25–29 % potrošnje), sredstvo za polimerizacijo (21–25 %), premaze za papir (17–21 %), lepila (13–17 %) in škrobila za tekstil (8–12 %).

(16)

En uporabnik Skupnosti je trdil, da se določen izdelek, ki ga je kupil v LRK, ne bi smel obravnavati kot zadevni izdelek, ker (i) ni standardna vrsta PVA in ima drugačne in zelo specifične kemijske in fizikalne lastnosti ter (ii) ima drugačne uporabe ali namene od standardnega PVA.

(17)

V zvezi s prvo trditvijo je bilo ugotovljeno, da je ta vrsta zajeta v opis izdelka, kakor je opisano v uvodni izjavi 14, in da so njene osnovne fizikalne in tehnične lastnosti takšne kot pri ostalih vrstah, zajetih v opis izdelka. V zvezi z drugo trditvijo je treba povedati, da se je ta določena vrsta PVA uporabljala za proizvodnjo PVB, ki ni le najpomembnejša uporaba PVA, kakor je navedeno v uvodni izjavi 15, ampak tudi najhitreje rastoči trg za PVA v Skupnosti. Bilo bi v nasprotju z dejstvi, če bi takšen trg označili za nestandardnega. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so se povprečne cene za PVA za različne uporabe gibale v enakem razponu. Glede na te ugotovitve se je štelo, da ni razloga za izključitev te vrste iz opisa izdelka, zato je bil zahtevek zavrnjen.

(18)

Preiskava je pokazala, da imajo PVA, ki ga je industrija Skupnosti proizvedla in prodala v Skupnosti, PVA, ki je bil proizveden in prodan na tajvanskih in kitajskih domačih trgih, in PVA, ki je bil proizveden v LRK in Tajvanu ter izvožen v Skupnost, pa tudi PVA, ki je bil proizveden in prodan na Japonskem, v bistvu enake osnovne kemijske in fizikalne lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se ti izdelki štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(19)

Za določitev normalne vrednosti se je najprej ugotovilo, ali je domača prodaja podobnega izdelka edinega proizvajalca izvoznika v Tajvanu neodvisnim strankam reprezentativna, tj. ali celotni obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost, v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe.

(20)

Za vsako vrsto izdelka, ki ga je proizvajalec izvoznik prodal na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja zadosti reprezentativna. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za zadosti reprezentativno, če je celotni obseg navedene vrste izdelka, prodanega neodvisnim strankam na domačem trgu v OP, predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Skupnost.

(21)

Komisija je nato proučila, ali se za domačo prodajo vsake vrste izdelka, ki se je prodajal na domačem trgu v reprezentativnih količinah, lahko šteje, da se je izvajala v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo opravljeno tako, da je bil za vsako izvoženo vrsto izdelka ugotovljen delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam v OP.

(22)

Za tiste vrste izdelka, pri katerih več kot 80 % obsega prodaje na domačen trgu ni bilo pod stroški na enoto in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena enaka tehtanim povprečnim proizvodnim stroškom ali višja, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen zadevne vrste.

(23)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje določene vrste izdelka predstavljal 80 % celotnega obsega prodaje te vrste ali manj ali kadar je bila tehtana povprečna cena te vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste, če je ta prodaja predstavljala 10 % celotnega obsega prodaje navedene vrste ali več.

(24)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste izdelka predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje navedene vrste, se je štelo, da je bila ta posebna vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi bila domača cena lahko primerna osnova za določitev normalne vrednosti.

(25)

Kjer se domače cene določene vrste izdelka, ki ga je prodal proizvajalec izvoznik, niso dale uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bila normalna vrednost skonstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(26)

Pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so vrednosti prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov in dobička temeljile na podlagi dejanskih podatkov proizvodnje in prodaje v običajnem poteku trgovine zadevnega izdelka s strani proizvajalca izvoznika v preiskavi v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe.

(27)

Edini proizvajalec izvoznik je izvažal zadevni izdelek neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti. Izvozne cene so zato bile določene na podlagi cen, ki so jih te neodvisne stranke dejansko plačale ali jih plačujejo za zadevni izdelek, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(28)

Primerjava normalnih vrednosti in izvoznih cen edinega proizvajalca izvoznika je bila opravljena na podlagi cene izdelka franko tovarna. Da bi bila zagotovljena poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami, je bila narejena odobritev v obliki prilagoditev za razlike v prevoznih in zavarovalniških stroških, manipulativnih, nakladalnih in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, posojilih, poprodajnih stroških (garancijah) in drugih dejavnikih (bančnih stroških), kadar je to bilo ustrezno in upravičeno, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(29)

Primerjava normalnih vrednosti z izvoznimi cenami je v OP za edinega tajvanskega proizvajalca izvoznika Chang Chun Petrochemical Co. Ltd. pokazala stopnjo dampinga – 2,30 %.

(30)

Glede na to, da je edina sodelujoča družba tudi edini proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka v Tajvanu in da v OP predstavlja 100 % tajvanskega izvoza v ES, je bilo sklenjeno, da za Tajvan damping ni bil ugotovljen.

(31)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 člena 2 za tiste proizvajalce, ki so dokazali, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, tj. kjer so takšni proizvajalci izvozniki dokazali, da v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka veljajo pogoji tržnega gospodarstva. Ta merila so na kratko navedena spodaj v strnjeni obliki, zaradi boljše preglednosti:

(32)

En kitajski proizvajalec izvoznik in njegova povezana trgovinska družba sta zahtevala TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v danih rokih izpolnila obrazec zahtevka za TGO za proizvajalce izvoznike. Proizvajalec izdeluje zadevni izdelek, medtem ko se njegova povezana trgovinska družba ukvarja z izvozom zadevnega izdelka. Ustaljena praksa Komisije je preveriti, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO.

(33)

Komisija je v zvezi s proizvajalcem izvoznikom in njegovo povezano trgovinsko družbo poiskala vse potrebne informacije in preverila informacije iz zahtevka za TGO v prostorih zadevnih družb, za katere je menila, da je to potrebno.

(34)

Preiskava je pokazala, da se kitajskemu proizvajalcu izvozniku TGO ne more odobriti, ker ni izpolnjeval prvega merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(35)

Za proizvajalca izvoznika in tudi njegovo povezano trgovinsko družbo je bilo ugotovljeno, da ju nadzorujejo družbe, ki so v celoti v državni lasti in ki jih zastopa velika večina članov upravnega odbora v razmerju, ki ni v skladu z njihovim lastniškim deležem. Poleg tega je bila v OP navsezadnje večina deležev v državni lasti. Zainteresirane stranke so dobile možnost, da dajo pripombe na zgornje ugotovitve. Komisija ni prejela nobenih pripomb, zaradi katerih bi se sklepi spremenili.

(36)

Na podlagi zgoraj navedenega kitajski proizvajalec izvoznik in njegova povezana trgovinska družba nista dokazala, da izpolnjujeta vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, in jima zato TGO ni mogel biti odobren.

(37)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, uvede dajatev na ravni države, če sploh, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila, določena v členu 9(5) osnovne uredbe.

(38)

Edini kitajski proizvajalec izvoznik in njegova povezana trgovinska družba, ki sta zahtevala TGO, sta zahtevala tudi IO, če jima TGO ne bi bil odobren.

(39)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da proizvajalec izvoznik in njegova povezana trgovinska družba nista uspela dokazati, da v celoti izpolnjujeta vse zahteve za IO, kakor so določene v členu 9(5) osnovne uredbe. Na podlagi razlogov iz uvodne izjave 35 je bilo namreč ugotovljeno, da proizvajalec izvoznik in njegova povezana trgovinska družba nista uspela izpolniti merila iz člena 9(5)(c) osnovne uredbe, ki določa, da večina deležev pripada zasebnikom in da so državni uradniki, ki sodelujejo v upravnem odboru ali so na ključnih upravljavskih položajih, v manjšini ali pa je treba dokazati, da je družba kljub temu dovolj neodvisna od vmešavanja države.

(40)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(41)

V obvestilu o začetku je Komisija navedla, da namerava uporabiti Japonsko kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK, zainteresirane stranke pa so bile pozvane, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem. Nekatere zainteresirane stranke so ugovarjale tej možnosti in namesto nje predlagale Indijo ali Tajvan.

(42)

V Indiji ni bilo znatne proizvodnje podobnega izdelka. Tajvan je bil predmet preiskave in bi zato lahko bili podatki v tej državi izkrivljeni zaradi dampinga. Zato so bile stranke obveščene, da je bila za primerljivo državo izbrana Japonska, ker ni bila predmet preiskave, ker je imela reprezentativno proizvodnjo podobnega izdelka in ker so se konkurenčni pogoji zdeli ustrezni.

(43)

Komisija je štiri znane proizvajalce na Japonskem pozvala k sodelovanju in jim poslala ustrezne vprašalnike. Dva od štirih proizvajalcev sta vprašalnike izpolnila. Vendar pa eden od njiju ni predložil popolnih podatkov in ni sprejel preveritvenega obiska. Podatki, ki jih je predložil edini v celoti sodelujoči japonski proizvajalec, so bili preverjeni na kraju samem.

(44)

Vendar pa je po preveritvenem obisku pri tajvanskem proizvajalcu izvozniku bilo ugotovljeno, da Tajvan v OP ni izvažal po dampinških cenah. Zato se je vprašanje o izbiri primerljive države ponovno proučilo.

(45)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da obseg proizvodnje v Tajvanu predstavlja več kot 100 % obsega kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Poleg tega je mogoče tajvanski trg označiti kot odprt, glede na to, da je stopnja uvozne dajatve nizka (dajatev MFN 5 %). Preiskava je tudi pokazala, da v Tajvanu obstaja znatna domača prodaja podobnega izdelka in tudi zadosten uvoz na tajvanski trg. Zato se Tajvan šteje kot konkurenčen in dovolj reprezentativen trg za določitev normalne vrednosti za LRK.

(46)

Poleg tega uvoz PVA v Tajvan predstavlja približno 15 % domače potrošnje v primerjavi s samo približno 3 % na Japonskem, kar kaže na to, da je japonski trg manj ustrezen kot Tajvan v smislu konkurence glede uvoza. Na podlagi navedenega je bilo začasno sklenjeno, da se za primerljivo državo uporabi Tajvan, saj predstavlja najprimernejšo primerljivo državo v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe.

(47)

Po izbiri Tajvana kot primerljive države, kakor je navedeno v uvodni izjavi 46, in v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za Tajvan, določena v uvodnih izjavah 19 do 26, uporabljena za izračun dampinga za LRK.

(48)

Glede na to, da so v OP trije sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki skupaj predstavljali skoraj celoten izvoz zadevnega izdelka v Skupnost, so se za določitev izvozne cene uporabili njihovi lastni podatki o izvozu. Zanesljivost predloženih podatkov je bila kljub temu preverjena s podatki Eurostata o uvozu, ki so se med seboj zadostno ujemali.

(49)

Trije sodelujoči proizvajalci izvozniki v LRK so v Skupnost izvažali neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti ali prek povezanih trgovinskih družb v izvoznih državah.

(50)

Za celoten izvoz so bile izvozne cene določene na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo v Skupnosti, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(51)

Primerjava normalnih vrednosti edinega proizvajalca v primerljivi državi, Tajvanu, in izvoznih cen treh sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila opravljena na podlagi franko tovarna. Da bi bila zagotovljena poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami, je bila narejena odobritev v obliki prilagoditev za razlike v prevoznih in zavarovalniških stroških, manipulativnih, nakladalnih in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, posojilih in provizijah, kadar je to bilo ustrezno in upravičeno, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(52)

Ker TGO ali IO nista bila odobrena nobenemu sodelujočemu kitajskemu proizvajalcu izvozniku, je bila stopnja dampinga za celotno državo izračunana za celo LRK na osnovi tehtanega povprečja izvoznih cen treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna.

(53)

Primerjava tehtanega povprečja kitajskih izvoznih cen in tehtanega povprečja normalne vrednosti primerljive države je pokazala stopnjo dampinga 10,06 %.

(54)

V Skupnosti izdelujejo podoben izdelek za prodajo tri družbe: Kuraray Europe GmbH („KEG“) v Nemčiji, Celanese Ibérica Chemicals („Celanese“) v Španiji in tretji proizvajalec, ki izdeluje zelo omejeno količino, vendar ni sodeloval v preiskavi. KEG in Celanese sta v celoti sodelovala v preiskavi.

(55)

Poleg zgoraj omenjene proizvodnje trije proizvajalci Skupnosti izdelujejo podobni izdelek samo za lastno uporabo. Dve od treh družb sta sodelovali v preiskavi kot uporabnici, saj sta nabavili znatne količine zadevnega izdelka za proizvodnjo svojih izdelkov na koncu proizvodne verige.

(56)

Glede na to, da sta dva sodelujoča proizvajalca, navedena v uvodni izjavi 54, predstavljala 80 % celotne proizvodnje Skupnosti (za lastno in nelastno uporabo) v OP, se šteje, da predstavljata glavni delež celotne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti. Zato zanju velja, da predstavljata industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe in bosta v nadaljnjem besedilu imenovana „industrija Skupnosti“.

(57)

Glede na to, da industrijo Skupnosti sestavljata samo dva proizvajalca, so podatki za industrijo Skupnosti izraženi v obliki indeksov, da se ohrani zaupnost, v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(58)

Za ugotovitev, ali je industrija Skupnosti utrpela škodo, in določitev porabe in različnih gospodarskih kazalcev, povezanih s stanjem industrije Skupnosti, je bilo proučeno, ali in v kakšni meri je potrebno v analizi upoštevati nadaljnjo uporabo proizvodnje podobnega izdelka industrije Skupnosti.

(59)

PVA se uporablja kot vmesni material za vrsto drugih izdelkov. V Skupnosti se pogosto uporablja v proizvodnji polivinil butirala („PVB“), za lepila, premaze za papir, kot sredstvo za polimerizacijo in za škrobila za tekstil. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je en proizvajalec Skupnosti, ki je večino PVA lastne izdelave prodal na odprtem trgu, uporabil tudi znatno količino PVA lastne izdelave za nadaljnjo predelavo znotraj iste družbe. Taka uporaba se šteje za lastno uporabo. Kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 55, so poleg te proizvodnje za lastno uporabo še tri druge družbe v Skupnosti izdelovale PVA samo za lastno uporabo in vsaj dve od njih sta kot uporabnici tudi nabavili znatne količine PVA na trgu za nadaljnjo predelavo.

(60)

Ugotovljeno je bilo, da bi lahko bila količina, ki so jo uporabile zadevne družbe za lastno uporabo, v bistvu nadomeščena z nabavljenim PVA, tj. če bi tržne razmere in/ali finančni vidiki sprožili takšno spremembo. Zato je bila vključena v tržno analizo Skupnosti.

(61)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje lastne proizvodnje industrije Skupnosti na prostem trgu Skupnosti, lastne uporabe industrije Skupnosti, količine proizvodnje drugih (manjših) proizvajalcev Skupnosti na osnovi najbolj uporabljane zbirke podatkov v zvezi s tem posebnim poslovanjem, lastne uporabe dveh uporabnic iz uvodne izjave 55, preverjenega obsega uvoza edinega tajvanskega proizvajalca in podatkov Eurostata o obsegu uvoza iz drugih tretjih držav v Skupnost.

(62)

V zvezi s podatki Eurostata o obsegu uvoza v Skupnost, kakor je navedeno v uvodni izjavi 14, je zadevni izdelek trenutno uvrščen pod oznako KN ex 3905 30 00. Podatki Eurostata v zvezi s to oznako KN ex vključujejo tudi nekatere izdelke, prodane v tržni niši, ki niso zajeti v opis izdelka. Ker iz širše kategorije izdelkov ni bilo mogoče pridobiti podatkov samo za zadevni izdelek, so bili ti zato prilagojeni na podlagi informacij iz pritožbe o uvozu teh izdelkov, prodanih v tržni niši.

(63)

V zvezi s podatki Eurostata je treba tudi opozoriti, da so bili podatki o določenem uvozu zadevnega izdelka sporočeni pod oznako „secret extra“ (tajne države zunaj EU), zaradi česar podatki o poreklu niso bili na voljo v javni zbirki podatkov. Podatki o državah izvora uvoza, ki je bil prijavljen pod takšno oznako, so bili pridobljeni od ustreznih carinskih organov in so bili tako vključeni v vse ustrezne preglednice in analize.

(64)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da je potrošnja PVA v obravnavanem obdobju strmo narasla, še zlasti med letoma 2004 in 2005. V obravnavanem obdobju je bil porast potrošnje 14-odstoten, zlasti zaradi hitro naraščajočega povpraševanja po PVA kot surovini za proizvodnjo polivinil butirala (PVB), ki se uporablja za proizvodnjo folij ali plošč PVB. Film PVB se uporablja kot vmesna plast v proizvodnji plastnega varnostnega stekla na trgu avtomobilske industrije in arhitekture, ki je hitro rastoč trg v Skupnosti.

(65)

Ker je stopnja dampinga, ugotovljena za Tajvan, pod stopnjo de minimis, je treba uvoz s poreklom iz te države začasno izključiti iz ocene škode.

(66)

Obseg uvoza zadevnega izdelka se je zmanjšal za 39 odstotnih točk med letoma 2003 in 2004, nato se je povečal za 29 odstotnih točk leta 2005, potem pa se je v primerjavi z letom 2003 počasi zmanjšal za 11 % v OP.

(67)

Tržni delež uvoza iz LRK je sprva tudi močno upadel in potem narasel. Med letom 2005 in OP je uvoz iz LRK predstavljal 13 % celotnega trga Skupnosti.

(68)

Med letom 2003 in OP se je povprečna cena uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK znižala za 2 odstotni točki.

(69)

Da bi se določilo nelojalno nižanje cen, je bila opravljena analiza podatkov o cenah za OP. Zadevne prodajne cene industrije Skupnosti so bile neto cene po odbitku popustov in rabatov. Po potrebi so bile te cene prilagojene na raven franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnosti. Uvozne cene LRK so tudi bile neto cene po odbitku popustov in rabatov in po potrebi prilagojene na CIF meja Skupnosti z ustrezno prilagoditvijo za carinske dajatve (6,5 %) in stroške po uvozu, ki bremenijo uvoznike v Skupnosti.

(70)

Prodajne cene industrije Skupnosti in uvozne cene LRK so se primerjale na isti stopnji trgovine, in sicer neodvisnim strankam na trgu Skupnosti. Ker se je štelo, da mora biti primerjava po modelih smiselna in poštena, in se zato ne sme dovoliti primerjava med standardno kakovostjo in posebno kakovostjo v okviru opisa izdelka, se je zdelo ustrezno, da se iz primerjave izključi omejeno število modelov. Ti modeli predstavljajo 35 % uvoza iz LRK, vendar pa zelo majhen delež prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti.

(71)

V OP je bila tako izračunana povprečna stopnja nelojalno znižanih cen, izražena kot odstotek prodajne cene industrije Skupnosti, 3,3 % za LRK.

(72)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ob upoštevanju stanja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju. Glede na to, da se analiza nanaša samo na dve družbi, je zaradi zaupnosti podatkov večina kazalnikov predstavljenih v obliki indeksov ali pa so navedeni razponi.

(73)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 26 %. Znatno povečanje proizvodne zmogljivosti, zlasti leta 2005, je bilo posledica povečanega povpraševanja na trgu Skupnosti.

(74)

Med letom 2003 in OP je industrija Skupnosti namestila dodatne proizvodne zmogljivosti. Izkoriščenost zmogljivosti se je v istem obdobju zmanjšala za 6 %.

(75)

Spodnja preglednica prikazuje zmogljivost industrije Skupnosti v zvezi z njeno prodajo neodvisnim kupcem v Skupnosti.

(76)

Obseg prodaje industrije Skupnosti neodvisnim strankam v Skupnosti se je povečal za 22 % med letom 2003 in OP. To je treba obravnavati ob upoštevanju povečane potrošnje v Skupnosti.

(77)

Tržni delež industrije Skupnosti se je povečal leta 2004, nato je strmo upadel leta 2005, v OP pa je bil za 4 % večji kot leta 2003.

(78)

Glavna surovina, uporabljena za izdelavo PVA, je monomer vinil acetat ali „VAM“. VAM je blagovni izdelek, zaradi česar so cene VAM določene na podlagi ravnovesja med povpraševanjem in ponudbo na trgu. Poleg tega na tržno ceno VAM močno vpliva gibanje cen nafte in plina, ki sta glavni vhodni surovini za proizvodnjo VAM ocetna kislina (za katero je potrebno veliko zemeljskega plina) in etilen (ki se pridobiva z destilacijo ogljikovodikov). Poleg tega tudi energija ustvarja velik strošek v proizvodnji PVA iz VAM. Skupni stroški za energijo v proizvodnji PVA navsezadnje predstavljajo 50–60 %, zaradi česar je mogoče v normalnih razmerah pričakovati, da bo znatna sprememba cen za nafto in plin neposredno vplivala na prodajno ceno PVA.

(79)

Ugotovljeno je bilo, da so se cene teh surovin med letom 2003 in OP na svetovnem trgu znatno zvišale. Cene za VAM so se v tem obdobju zvišale za 20–30 %, porast cen za energijo pa je bil še precej večji. Vendar pa se ta dramatičen razvoj cen glavnih surovin ni odražal v višjih prodajnih cenah industrije Skupnosti: prodajne cene industrije Skupnosti so se v istem obdobju znižale za 5 %, pri čemer je bilo leto 2004 še posebej slabo (– 7 %). Tako je morala industrija Skupnosti, namesto da bi celotno povečanje stroškov prenesla na svoje stranke, znižati cene, da ne bi izgubila strank.

(80)

Spodnji podatki pomenijo obseg zalog na koncu vsakega obdobja.

(81)

Raven zalog je na splošno ostala večinoma nespremenjena. Med letoma 2003 in 2004 se je znižala za 13 %, nato se je do konca leta 2005 povečala za 9 odstotnih točk, potem pa se je ponovno znižala za 9 odstotnih točk.

(82)

Naložbe so bile največje v letih 2004 in 2005, ko se je proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti povečala zaradi povečanega povpraševanja na trgu. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so bile naložbe v zgradbe, obrate in stroje leta 2003 in v OP namenjene predvsem ohranjanju proizvodne zmogljivosti.

(83)

Preiskava je pokazala, da se je finančna uspešnost industrije Skupnosti zmanjšala, vendar pa ni razkrila, da je bila njena zmožnost zbiranja kapitala resno ogrožena še v obravnavanem obdobju.

(84)

Glede na zelo visoke in izkrivljene izjemne stroške, ki so bremenili glavnega proizvajalca Skupnosti v obravnavanem obdobju, se ni zdelo smiselno določiti dobičkonosnost na podlagi neto dobička pred obdavčitvijo. Ti izjemni stroški so bili povezani s spremembo lastništva glavnega proizvajalca Skupnosti leta 2001. Zato je bila dobičkonosnost industrije Skupnosti določena tako, da je bil dobiček iz poslovanja od prodaje podobnega izdelka nepovezanim strankam izražen kot odstotek prometa te prodaje.

(85)

Upad prodajnih cen med letom 2003 in OP je znatno vplival na dobičkonosnost, ki jo je dosegla industrija Skupnosti. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju znižala za več kot 10 odstotnih točk. Donosnost celotnih naložb je bila izračunana tako, da se je dobiček iz poslovanja podobnega izdelka pred obdavčitvijo izrazil kot odstotek neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, dodeljene podobnemu izdelku. Ta kazalnik je sledil podobnemu trendu kakor dobičkonosnost, saj se je v obravnavanem obdobju znatno znižal. Glede na denarni tok, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti, je bil ugotovljen podoben negativen trend, ki je povzročil občutno splošno poslabšanje finančnega stanja industrije Skupnosti v OP.

(86)

Zaradi resnih prizadevanj za znižanje stroškov se je število zaposlenih v industriji Skupnosti od leta 2004 zmanjšalo za 4 %. Industrija Skupnosti je od leta 2003 do OP uspela zvišati produktivnost na zaposlenega za 32 %. Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v istem obdobju zmanjšali za 5 %. Zato se lahko sklene, da je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju znatno napredovala v smislu stroškovne učinkovitosti.

(87)

Glede na obseg in ceno dampinškega uvoza vpliv dejanskih stopenj dampinga nikakor ne more veljati za zanemarljivega.

(88)

Zaradi pomanjkanja kakršnih koli informacij o obstoju dampinga pred oceno položaja v sedanjem postopku se to vprašanje šteje za nepomembno.

(89)

Preiskava je pokazala, da je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala svoj delež na trgu Skupnosti za 1–2 %.

(90)

Med letom 2003 in OP se je vrsta kazalnikov škode razvijala pozitivno: industriji Skupnosti je uspelo povečati svoj obseg prodaje in tržni delež, poleg tega pa je veliko vložila v dodatne proizvodne zmogljivosti.

(91)

Vendar pa so se finančni kazalniki razvijali dramatično: razumna stopnja dobička, dosežena leta 2003, se je od leta 2004 do konca OP izjemno hitro in nepretrgoma zniževala. Donosnost naložb in denarni tok sta se razvijala eksponentno negativno. Razlog za ta razvoj je v tem, da se strmo zvišanje cen surovin ne more odražati v prodajnih cenah podobnega izdelka. Medtem ko je bilo glede na zvišanje cen surovin mogoče v normalnih tržnih razmerah pričakovati zvišanje prodajnih cen PVA za 10–20 %, pa so se prodajne cene podobnega izdelka, proizvedenega v industriji Skupnosti, znižale za 5 %, na škodo svoje dobičkonosnosti. Kljub temu so v OP cene uvoza iz LRK še vedno nelojalno nižale cene uvoza industrije Skupnosti, na podlagi tehtanega povprečja za 3,3 %.

(92)

Glede na prej navedeno se začasno sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(93)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK povzročil tolikšno škodo industriji Skupnosti, da se lahko šteje za znatno škodo. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko prav tako povzročili škodo industriji Skupnosti, za zagotovitev, da se škoda, ki bi jo morda povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(94)

Uvoz iz LRK je bil v obravnavanem obdobju znatno visok, tj. neprekinjeno 10 % tržnega deleža ali več. Obenem so se povprečne cene vseh proizvajalcev izvoznikov v LRK znižale za 2 % in so v OP nelojalno znižale povprečne cene industrije Skupnosti za 3,3 %. Industrija Skupnosti je menila, da mora znižati svoje prodajne cene za 5 % v obravnavanem obdobju, da bi zagotovila svoj obstoj na svojem domačem trgu in zaradi zelo nizkih tržnih cen, ki jih je oblikoval uvoz iz LRK.

(95)

To nepošteno oblikovanje cen dampinškega uvoza iz LRK je preprečilo dvig cen industrije Skupnosti, ki tako niso zmogle pokriti znatnega zvišanja cen surovin. To se je potrdilo z znatnim zmanjšanjem dobičkonosnosti industrije Skupnosti.

(96)

Glede na zgornje premisleke je bilo ugotovljeno, da je uvoz iz LRK po nizkih cenah, ki je znatno nelojalno nižal cene industrije Skupnosti, odločilno vplival na poslabšanje stanja industrije Skupnosti, kar se je odražalo v močnem zmanjšanju dobičkonosnosti in hudem poslabšanju drugih finančnih kazalnikov.

(97)

Glede na podatke Eurostata in informacije, zbrane med preiskavo, so glavne tretje države, iz katerih se uvaža PVA, ZDA, Japonska in Tajvan.

Uvoz s poreklom iz drugih tretjih držav (količina)

Uvoz s poreklom iz drugih tretjih držav (povprečna cena)

Tržni deleži

(98)

Uvoz iz ZDA se je od leta 2003 močno povečal in v OP znašal več kot 22 000 ton, kar je predstavljalo skoraj 14 % celotnega trga Skupnosti (za lastno in nelastno uporabo). Preiskava je pokazala, da je glavnina te prodaje zadevala prodajo med povezanimi strankami in da je bila povprečna cena na enoto te transferne prodaje v vsem obravnavanem obdobju 15 do 20 % nad povprečnimi cenami CIF kitajskega uvoza. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bile količine prodane naprej neodvisnim strankam po cenah, ki so bile 10–20 % višje od zgoraj omenjenih transfernih uvoznih cen. Ker so se posledično tržne cene PVA s poreklom iz ZDA gibale v enakem razponu kot prodajne cene PVA, proizvedenega v industriji Skupnosti, niso vplivale na znižanje cen v obravnavanem obdobju. Zato se sklene, da ta uvoz ni znatno vplival na stanje industrije Skupnosti.

(99)

V obravnavanem obdobju je bil tudi uvoz iz Japonske precejšen, in sicer je v OP predstavljal skoraj 9 % trga Skupnosti. Potem ko je leta 2004 japonski uvoz upadel, je ponovno naraščal od leta 2005 naprej in je bil v OP za 3 % večji kot leta 2003. Vendar pa je analiza prodajnih cen tega uvoza pokazala, da so bile povprečne cene tega uvoza višje od cen, ki bi jih industrija Skupnosti lahko bila zahtevala, in zato niso vplivale na negativno gibanje cen, ki je povzročilo resno poslabšanje stanja industrije Skupnosti.

(100)

Iz Tajvana je uvažal samo en proizvajalec, ki je v preiskavi v celoti sodeloval. Njegovi podatki so se šteli za bolj zanesljive kot podatki Eurostata, glede na to, da je oznaka KN razširjena na izdelke, ki niso zajeti v opisu zadevnega izdelka. Zaradi zaupnosti podatkov so predstavljeni v indeksih ali razponih. Tajvanski uvoz se je po močnem povečanju leta 2004 postopoma zmanjševal in v OP predstavljal 6–7 % celotnega trga Skupnosti (približno polovico tržnega deleža uvoza iz LRK). V istem obdobju so se povprečne cene tega uvoza zvišale za 8 %, kar je v nasprotju z gibanjem cen v zvezi z uvozom iz LRK. Zato se je v OP razlika v cenah za PVA, uvožen iz LRK, in PVA, uvožen iz Tajvana, povečala za 12–18 %. Ob upoštevanju teh ugotovitev se začasno sklene, da ta uvoz ni znatno vplival na stanje industrije Skupnosti.

(101)

Poleg uvoza iz ZDA, Japonske in Tajvana ni znatnega uvoza iz drugih držav. Na podlagi ugotovitev v zvezi s tem uvozom, kakor je opisano v uvodnih izjavah 97 do 100, se lahko začasno sklene, da uvoz iz drugih tretjih držav, razen LRK, ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(102)

Kakor je navedeno v uvodnih izjavah 54 in 55, poleg dveh proizvajalcev, ki tvorita industrijo Skupnosti, obstajajo v Skupnosti še štiri družbe, ki proizvajajo zadevni izdelek. Tri od njih, med katerimi sta dve v preiskavi sodelovali kot uporabnici, porabijo ves PVA lastne proizvodnje za izdelavo izdelkov na koncu proizvodne verige. Četrta proizvaja samo zelo omejene količine. Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da ostali proizvajalci Skupnosti niso vplivali na znižanje cen na trgu in posledično na škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(103)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da je bila kakršna koli škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povezana z dejstvom, da industrija Skupnosti ni uspela ostati stroškovno konkurenčna in da je sprejemala neustrezne odločitve glede naložb. Kakor je opisano v uvodni izjavi 86, je preiskava v zvezi s tem pokazala, da se je produktivnost industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju zaradi povečane proizvodnje in zmanjšanja delovne sile znatno povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da naložbe v zvezi s povečanjem proizvodne zmogljivosti (glej uvodno izjavo 73) niso znatno vplivale na izjemno negativen trend v razvoju finančnega stanja industrije Skupnosti.

(104)

Edini dejavnik, ki je v obravnavanem obdobju znatno negativno vplival na proizvodne stroške podobnega izdelka je bil torej strm dvig cen glavnih surovin, uporabljenih za proizvodnjo podobnega izdelka, kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah 78 in 79. Preiskava je pokazala, da je razvoj nabavnih cen industrije Skupnosti za VAM in energijo sorazmeren z razvojem teh cen surovin na svetovnem trgu in jih zato ni mogoče pripisati načinu, na katerega je industrija Skupnosti nabavila te surovine. Ta utemeljitev se zato zavrne.

(105)

Pomemben uporabnik PVA je navedel, da bi bilo v tem določenem sektorju normalno, da zvišanje nabavne cene za VAM še ne bi vodilo k prilagoditvi prodajne cene PVA navzgor. To bi se dalo pojasniti z dejstvom, da so dolgoročne pogodbe običajne v tem sektorju in da je zato znatna zakasnitev normalen pojav. V zvezi s tem je treba opozoriti, da kljub temu, da industrija Skupnosti določeno prodajo opravi prek dolgoročnih dogovorov, ni običajno, da takšne pogodbe vključujejo fiksne cene za obdobje, daljše od enega leta. V okviru teh dogovorov se cene po določenem obdobju ali v primeru znatne spremembe cen surovin ponovno določijo. Zato se ta argument zavrne.

(106)

Zgornja analiza je torej pokazala, da je uvoz iz LRK v celotnem obravnavanem obdobju povzročil znatno znižanje cen na trgu Skupnosti. V OP so uvozne cene iz LRK znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti.

(107)

To znižanje cen je povzročilo znatno znižanje prodajnih cen industrije Skupnosti, kar je posledično sovpadlo z močnim padcem dobičkonosnosti industrije Skupnosti, donosnosti njenih naložb in denarnega toka.

(108)

Po drugi strani je preiskava drugih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Skupnosti, razkrila, da noben od njih ni mogel imeti znatnega negativnega vpliva.

(109)

Na podlagi zgornje analize, ki je učinke vseh znanih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Skupnosti, pravilno opredelila in ločila od škodljivega učinka dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(110)

Komisija je proučila, ali morda kljub sklepom o dampingu, škodi in vzročni zvezi obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila možni vpliv ukrepov za vse zadevne stranke.

(111)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 56 zgoraj, industrijo Skupnosti predstavljata samo dve družbi s proizvodnimi enotami v Nemčiji in Španiji, ki zaposlujejo okvirno 200 do 300 oseb, neposredno povezanih s proizvodnjo, prodajo in upravljanjem z enakim proizvodom. V primeru uvedbe ukrepov se pričakuje, da se bo padanje cen na trgu Skupnosti ustavilo in da se bodo prodajne cene industrije Skupnosti izboljšale, kar bo povzročilo izboljšanje finančnega stanja industrije Skupnosti.

(112)

Na drugi strani pa je v primeru neuvedbe protidampinških ukrepov verjetno, da se bo negativni trend v razvoju finančnih kazalnikov industrije Skupnosti in zlasti njene dobičkonosnosti nadaljeval. Tako bo industrija Skupnosti izgubila znaten tržni delež, saj ne bo več mogla slediti tržnim cenam, ki jih bo določal uvoz iz LRK. V najslabšem primeru bo industrija Skupnosti prisiljena izstopiti iz prostega trga in nadaljevati s proizvodnjo PVA izključno za lastno uporabo. V obeh primerih bo pričakovani rezultat zmanjšanje proizvodnje in naložb, ukinitev nekaterih proizvodnih zmogljivosti in ukinitev delovnih mest v Skupnosti.

(113)

Uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Skupnosti omogočila, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

(114)

Kakor je opisano v uvodni izjavi 8, je pet vzorčenih uvoznikov poslalo izpolnjene vprašalnike; ti so v obravnavanem obdobju predstavljali približno 80 % uvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Podatki, ki jih je predložil en vzorčen proizvajalec, se v tej fazi niso mogli upoštevati, ker je dvakrat odpovedal preveritveni obisk. Trije izpolnjeni vprašalniki so bili preverjeni na kraju samem.

(115)

Celotni delež, ki ga predstavlja PVA v skupnem prometu dejavnosti teh uvoznikov, je bil zelo majhen. V povprečju bi lahko 3–4 % dejavnosti teh uvoznikov povezali z uvozom PVA iz LRK. Uvozniki imajo precej širši obseg dejavnosti, ki lahko vključujejo tudi splošno trgovanje in distribucijo. Nekateri uvozniki nabavljajo izdelek v preiskavi ne samo v LRK, ampak tudi iz drugih virov v Skupnosti in zunaj nje, vključno z industrijo Skupnosti. Povprečna stopnja dobička vzorčenih uvoznikov pri trgovanju s PVA je približno 5 %.

(116)

Uvozniki v Skupnosti ne podpirajo uvedbe ukrepov. Sodelujoči uvozniki so trdili, da bi uvedba ukrepov resno škodovala njihovemu poslovanju, ker ne bi mogli prenesti zvišanja cen na uporabnike. V tem smislu bo uvedba protidampinške dajatve na uvoz iz LRK, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 111, najverjetneje povzročila manjši popravek tržnih cen navzgor. Zato se lahko pričakuje, da bodo uvozniki, ki kupujejo zadevni izdelek od LRK, lahko prenesli stroške dajatve na končno stranko. Znatno nelojalno nižanje cen, ki je bilo ugotovljeno celo po prilagoditvi cen CIF meja Skupnosti za stroške po uvozu, kaže tudi na to, da obstajajo možnosti za dvig cen. Glede na omejeni pomen prodaje tega izdelka za dejavnosti uvoznikov in glede na zdaj doseženo stopnjo dobička tako v celoti kot samo z vidika njihove prodaje PVA, se pričakuje, da začasna dajatev ne bo bistveno vplivala na finančno stanje teh gospodarskih subjektov.

(117)

Čeprav uvozniki/distributerji ne podpirajo ukrepov, se lahko na podlagi razpoložljivih informacij sklene, da nad vsako prednostjo, ki jo lahko ti pridobijo z neuvedbo protidampinških dajatev, prevlada interes industrije Skupnosti, da nevtralizira učinek nepoštenih in škodljivih trgovinskih praks LRK.

(118)

Sedem uporabnikov je izpolnilo vprašalnik. Dve od teh družb sta nepravilno izpolnili vprašalnik in ju zato ni bilo mogoče vključiti v analizo. Pet ostalih družb je uporabljalo PVA za različne namene: za proizvodnjo lepil, industrijskega prahu, PVB, škrobljenje in plemenitenje tekstila ter smole.

(119)

K informacijam o nabavah, o katerih so poročali v svojih odgovorih, je treba še dodati, da so nabave petih sodelujočih uporabnikov v OP predstavljale 19 % celotne potrošnje PVA v Skupnosti, njihovi kitajski uvozi pa približno 22 % celotnega uvoza iz LRK. Treba je opozoriti, da uvoz iz LRK v celoti predstavlja manjši del njihovih nabav, tj. 15 %. Vendar pa je ta podatek zelo neenoten: eden od sodelujočih uporabnikov sploh ni uvažal iz LRK v OP, medtem ko je neki drugi sodelujoči uporabnik ves PVA pridobil ravno iz LRK.

(120)

Sodelujoči uporabniki so predložili številne argumente proti uvedbi dajatev.

(121)

Dve družbi sta uporabljali PVA za proizvodnjo lepil. Ugotovljeno je bilo, da je za proizvodnjo takšnih lepil PVA pomemben stroškovni dejavnik, ki bi lahko predstavljal do 80 % proizvodnih stroškov, odvisno od sestave mešanice. Družbi sta trdili, da bi glede na precejšen pomen PVA za proizvodne stroške in dosežene stopnje dobička pri prodaji lepil protidampinška dajatev lahko povzročila stečaj ali jih prisilila, da proizvodnjo preselijo izven Skupnosti. Ti družbi sta izrazili zelo močan dvom glede tega, ali bi bile njihove stranke pripravljene plačati morebitno zvišanje cene zaradi dajatev. V zvezi s tem bi bilo treba tudi opozoriti, da četudi se priznava, da so dosežene stopnje dobička v tem sektorju skromne, predlagani ukrepi neposredno vplivajo na nabavne cene PVA samo s poreklom iz Kitajske, ki je le eden od virov dobave, in da so te cene v obdobju preiskave znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. Vpliv dajatve na proizvodne stroške teh družb za lepila tako ni neznaten, vendar pa se, tudi v zvezi s predlagano stopnjo dajatve, zdi, da ni razloga za dvom, da njune stranke ne bi bile pripravljene nositi vsaj dober del tega zvišanja stroškov.

(122)

Dve drugi družbi sta uporabljali PVA za proizvodnjo PVB. V primeru proizvodnje PVB je PVA ravno tako glavni vzrok za stroške. Ena od teh družb, ki naj bi naknadno uporabila PVB za proizvodnjo folij PVB, je opozorila, da bi jo lahko morebitni ukrepi spodbudili k temu, da preseli svojo proizvodnjo PVB izven Skupnosti. Ta družba je tudi trdila, da bi glede na čas, ki bi bil potreben za kvalificiranje PVA za to uporabo, za njih zamenjava dobavitelja pomenila zaplete in breme. Drugi proizvajalec PVB, ki je sodeloval kot uporabnik in ki je uporabljal PVA ne samo za proizvodnjo PVB, ampak predvsem za proizvodnjo industrijskega prahu, je tudi opozoril na težaven in dolgotrajen postopek zamenjave dobavitelja in izrazil tudi zaskrbljenost glede zvišanih stroškov, ki bi jih lahko povzročili ukrepi.

(123)

Priznava se, da bo zvišanje nabavnih stroškov PVA vplivalo na višje proizvodne stroške PVB. Obenem pa ti ukrepi ne bodo neposredno vplivali na 87 % PVA, ki ga porabi Skupnost, saj uvoz iz LRK predstavlja 13 % trga Skupnosti. Poleg tega je predlagana stopnja dajatve zmerna. Na podlagi navedenega in ob upoštevanju dobrih tržnih razmer za PVB, se sklepa, da je učinek takšne dajatve znosen.

(124)

Glede postopka kvalifikacije velja, da so lastnosti PVA, zlasti pa njegova uporaba, dejansko lahko zelo zapletene in specifične, zaradi česar je postopek kvalificiranja dolgotrajen in vključuje intenzivno testiranje. Vendar pa je treba opomniti, da protidampinški ukrepi niso namenjeni temu, da bi se določenim dobaviteljem preprečil dostop na trg Skupnosti. Predlagani ukrepi so namenjeni izključno temu, da se obnovi poštena trgovina in popravijo izkrivljene tržne razmere. Zato in zlasti z vidika predlagane stopnje dajatve ni nobenega razloga za to, da bi določeni uporabniki bili prisiljeni zamenjati dobavitelja po uvedbi ukrepov.

(125)

En sodelujoči uporabnik, proizvajalec tkanin iz poliestra/bombaža in bombaža, ki je uporabljal PVA pri škrobljenju in plemenitenju, je opozoril, da lahko ukrepi prisilijo družbo, da svoje predilnice in tkalnice prenese izven Skupnosti. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je v proizvodnih stroških te družbe za ta izdelek delež stroškov za PVA precej omejen, tj. med 0,2 in 0,8 %. V zvezi s predlagano stopnjo dajatve se zato meni, da je vpliv takšne dajatve neznaten.

(126)

Nenazadnje je pritožnik, KEG, izrazil mnenje, da bi bila neuvedba ukrepov proti interesu uporabnikov, saj bi ga slabi poslovni rezultati njegovih dejavnosti glede PVA lahko spodbudili, da izstopi iz prodajnega trga in se osredotoči na trge na koncu prodajne verige. Trdil je, da bi v tem primeru industriji primanjkovalo zalog, glede na to, da je KEG velik in zanesljiv dobavitelj. Čeprav zadevni uporabniki te trditve niso izrecno podprli, pa dejansko drži, da trije od petih zadevnih uporabnikov nabavljajo znatne količine PVA od KEG in da se lahko ta družba šteje za najpomembnejšega dobavitelja na trgu Skupnosti. Zato ni mogoče izključiti, da bi bila v primeru izstopa KEG iz trga zaradi kakršnega koli razloga, industrija uporabnikov soočena z resnimi težavami pri dobavi.

(127)

Lahko se pričakuje, da bodo učinki uvedbe ukrepov omogočili industriji Skupnosti, da izboljša dobičkonosnost. Glede na neugodno finančno stanje industrije Skupnosti obstaja resno tveganje, da bi ob neuvedbi ukrepov industrija Skupnosti morda zaprla svoje proizvodne obrate ter odpustila delovno silo. Na splošno bi tudi uporabniki v Skupnosti imeli koristi od ukrepov, saj dobava zadostne količine PVA ne bo ogrožena, skupno zvišanje nabavne cene PVA pa bo zmerno. Na podlagi navedenega se začasno sklene, da nujni razlogi na podlagi interesa Skupnosti, da se protidampinški ukrepi v sedanjem primeru ne uvedejo, ne obstajajo.

(128)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Skupnosti bi bilo treba sprejeti začasne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, da se prepreči nadaljnja škoda industrije Skupnosti, ki jo povzroča dampinški uvoz.

(129)

Glede uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Tajvana damping začasno ni bil ugotovljen, kakor je navedeno v uvodni izjavi 30. Zato se začasni ukrepi ne uvedejo. Glede časovnega poteka te določitve se je zdelo ustrezno, da zainteresirane stranke v enem mesecu predložijo pripombe o tej začasni ugotovitvi, z ozirom na morebiten zaključek postopka v zvezi z uvozom zadevnega izdelka s poreklom iz Tajvana, ki bi temu sledil.

(130)

Začasni ukrepi za uvoz s poreklom iz LRK morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravljanje škodljivega učinka, ki ga dampinški uvoz povzroča industriji Skupnosti, ne da bi ta stopnja presegla ugotovljeno stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje stroške in na splošno doseže dobiček pred obdavčitvijo, ki bi lahko bil dosežen v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. če dampinškega uvoza ne bi bilo.

(131)

Meni se, da so bile tržne razmere na trgu Skupnosti leta 2003 normalne in je industrija Skupnosti ob odsotnosti škodljivega dampinga imela normalen dobiček v razponu, opisanem v uvodni izjavi 84. Zato je bilo na podlagi razpoložljivih informacij predčasno ugotovljeno, da bi se lahko stopnja dobička, ki ustreza tej ravni, štela za primerno raven, ki bi jo lahko industrija Skupnosti ob odsotnosti škodljivega dampinga po vseh pričakovanjih dosegla.

(132)

Potrebno povišanje cen je bilo nato, na enaki ravni trgovine, določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene, kot je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, z neškodljivo ceno izdelka, ki ga je na trgu Skupnosti prodala industrija Skupnosti. Neškodljiva cena je bila izračunana s prilagoditvijo prodajne cene posameznega proizvajalca industrije Skupnosti na pragu dobička ter z dodano zgoraj navedeno stopnjo dobička. Vsakršna razlika, ki je posledica te primerjave, je bila nato izražena v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF. Glede na to, da nobenemu sodelujočemu kitajskemu proizvajalcu ni bil odobren TGO ali IO, in glede na visoko stopnjo sodelovanja je bila začasna enotna stopnja odprave škode na ravni države izračunana kot tehtano povprečje stopenj škode vseh treh sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(133)

Tako določena stopnja škode za LRK je bila znatno višja od ugotovljene stopnje dampinga.

(134)

Glede na navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je treba v skladu s pravilom nižje dajatve uvesti začasno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK na najnižji stopnji ugotovljene stopnje dampinga in škode.

(135)

Na podlagi navedenega je predlagana stopnja dajatve za zadevni izdelek s poreklom iz LRK 10,0 %.

(136)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Povedati bi bilo treba tudi, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe začasne in jih je za dokončno določitev ukrepov treba ponovno proučiti –