30.9.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/61

---

SKLEP SVETA

z dne 19. junija 2006

o odobritvi Protokola o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o hribovskem kmetijstvu v imenu Evropske skupnosti

(2006/655/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za alpsko regijo so značilni bogastvo naravnih virov, predvsem vodnih virov, kmetijski potencial in kulturni pomen, pomen z vidika kakovosti življenja ter gospodarskih in rekreacijskih dejavnosti tako za lokalno prebivalstvo, kot za prebivalstvo drugih območij. Vendar pa so pri kmetijskih dejavnostih v alpski regiji zaradi geomorfoloških in podnebnih razmer značilni tudi težki pogoji za življenje in proizvodnjo.

(2)

Konvencija o varstvu Alp (v nadaljnjem besedilu „Alpska konvencija“) je bila v imenu Evropske skupnosti podpisana 7. novembra 1991, odobrena s Sklepom Sveta 96/191/ES z dne 26. februarja 1996 (2) in je začela veljati 4. aprila 1998. V skladu s členom 2(2) in (3) Alpske konvencije so konkretni ukrepi za doseganje ciljev Konvencije opredeljeni v različnih protokolih; eden izmed protokolov je tudi Protokol „hribovsko kmetijstvo“.

(3)

Komisija Evropskih skupnosti je sodelovala v pogajanjih o Protokolu o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o hribovskem kmetijstvu (Protokol „hribovsko kmetijstvo“), na katero imata velik vpliv politika in zakonodaja Skupnosti. Protokol „hribovsko kmetijstvo“ je Evropska skupnost podpisala v Chambéryju, dne 20. decembra 1994.

(4)

V skladu s splošnim ciljem trajnostnega razvoja je namen Protokola „hribovsko kmetijstvo“, kot je določen v členu 1 Protokola, v alpski regiji ohranjati in spodbujati hribovsko kmetijstvo, primerno kraju in sprejemljivo za okolje, tako da trajno priznava in zagotavlja njegov bistveni prispevek k ohranjanju poseljenosti in trajnostnih gospodarskih dejavnosti – zlasti s proizvodnjo značilnih kakovostnih izdelkov – k varstvu naravnega življenjskega okolja, preprečevanju naravnih nesreč in ohranitvi lepot in vrednot krajine. Pogodbenice bi si morale kar najbolj prizadevati za iskanje najboljše rešitve za mnogovrstne naloge hribovskega kmetijstva.

(5)

Cilji in ukrepi, ki jih določa Protokol „hribovsko kmetijstvo“, kot so pospeševanje hribovskega kmetijstva, izboljšanje življenjskih razmer, raba tal, uporaba načinov pridelave, sprejemljivih za okolje, gozdarski ukrepi ter promocija in trženje, so v skladu s kmetijsko zakonodajo in politiko Skupnosti, zlasti z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (3).

(6)	Protokol določa enotni okvir za oblikovanje čezmejnega pristopa, ki vključuje skupne cilje in ukrepe za reševanje težav, ki so značilne za alpsko regijo.

(7)	Alpska konvencija in Protokol „hribovsko kmetijstvo“ zadevata 13 milijonov prebivalcev in skoraj 6 000 skupnosti na območju 19 milijonov hektarov. Alpe so zelo pomembne tudi za prebivalce drugih regij.

(8)	Alpska konvencija in njeni izvedbeni protokoli, vključno s Protokolom „hribovsko kmetijstvo“, je prvi mednarodni sporazum na svetu, ki se uporablja za gorsko regijo, in predstavlja zgled za druge regije.

(9)	Ratifikacija Protokola „hribovsko kmetijstvo“ bi potrdila zavezo Skupnosti, bi bila močno politično sporočilo in bi okrepila razvoj ekologije v celotni regiji, ki je za Evropo velikega pomena.

(10)	Protokol „hribovsko kmetijstvo“ bi bilo zato treba odobriti v imenu Skupnosti –

SKLENIL:

Člen 1

Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o hribovskem kmetijstvu (Protokol „hribovsko kmetijstvo“) se odobri v imenu Skupnosti.

Besedila Protokola in z njim povezanih izjav so priložena temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za deponiranje listine o odobritvi in priloženih izjav v imenu Skupnosti v skladu s členom 24 Protokola.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje z dne 13. junija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 61, 12.3.1996, str. 31.

(3)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

---

IZJAVI V IMENU EVROPSKE SKUPNOSTI

IZJAVA EVROPSKE SKUPNOSTI O ČLENIH 8 IN 9 PROTOKOLA „HRIBOVSKO KMETIJSTVO“

Evropska skupnost priznava načelo soobstoja, ki kmetom omogoča, da v skladu pravnimi obveznostmi za označevanje gensko spremenjenih organizmov in v skladu s standardi čistosti izberejo med konvencionalno, ekološko in gensko spremenjeno proizvodnjo. Ustrezne člene Protokola „Hribovsko kmetijstvo“ je treba razlagati v tem smislu.

IZJAVA EVROPSKE SKUPNOSTI O ČLENIH 7, 9, 10, 11, 13, 14 IN 16 PROTOKOLA „HRIBOVSKO KMETIJSTVO“

Evropska skupnost meni, da morajo biti ukrepi javne podpore nekaterim podjetjem v skladu s pravili o konkurenci, kot so bila sprejeta na podlagi členov 36 in 87 do 89 Pogodbe ES, in ne smejo izkrivljati ali ogrožati konkurence ali vplivati na trgovino med pogodbenicami.

---

30.9.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/63

---

PROTOKOL

o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o hribovskem kmetijstvu

Protokol „Hribovsko kmetijstvo“

Preambula

REPUBLIKA AVSTRIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

KNEŽEVINA LIHTENŠTAJN,

KNEŽEVINA MONAKO,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA,

kot tudi

EVROPSKA SKUPNOST,

so se v skladu s svojimi nalogami po Konvenciji o varstvu Alp (Alpska konvencija) z dne 7. novembra 1991 in da bi zagotovile celovito politiko varstva in trajnostnega razvoja alpskega prostora,

zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti iz drugega in tretjega odstavka 2. člena Alpske konvencije,

zavedajoč se, da morajo v splošnem interesu in glede na težje gospodarske razmere ohranjati tradicionalno kulturno krajino in spodbujati kmetijstvo, ki je primerno kraju in sprejemljivo za okolje,

ob spoznanju, da bo alpski prostor s svojim bogastvom naravnih virov in voda, s svojimi možnostmi za kmetovanje, z zgodovinskim in kulturnim pomenom, z vrednoto, ki jo predstavlja kot evropski življenjski, gospodarski in rekreacijski prostor, ter s prometnimi smermi čez ta prostor tudi v prihodnosti življenjskega pomena zlasti za tamkajšnje prebivalstvo, pa tudi za prebivalstvo z drugih območij,

prepričane, da mora imeti tamkajšnje prebivalstvo možnost opredeliti svoje lastne zamisli o družbenem, kulturnem in gospodarskem razvoju in sodelovati pri njihovem uresničevanju v okviru veljavne ureditve,

prepričane, da morajo biti interesi gospodarstva usklajeni z ekološkimi zahtevami, pri čemer je treba upoštevati posebnosti posameznih regij in osrednjo vlogo kmetijstva,

zaradi pomena, ki ga je kmetijstvo od nekdaj imelo v alpskem prostoru in ga bo ta gospodarska panoga zlasti na hribovitih območjih nujno imela tudi v prihodnje kot temelj za ohranjanje primerne gostote poseljenosti, preskrbo prebivalstva s hrano, proizvodnjo značilnih kakovostnih izdelkov, ohranjanje in vzdrževanje kulturne krajine, med drugim tudi zaradi njene turistične rabe ter tudi zaradi varstva tal pred erozijo, plazovi in poplavami,

ob spoznanju, da način in intenzivnost kmetovanja odločilno vplivata na naravo in krajino in da mora ekstenzivno obdelana kulturna krajina izpolnjevati bistveno funkcijo kot življenjski prostor za alpski rastlinski in živalski svet,

priznavajoč, da je kmetovanje zaradi geomorfoloških in podnebnih značilnosti na hribovitih območjih povezano z najtežjimi življenjskimi in proizvodnimi razmerami,

prepričane, da se določeni problemi lahko razrešijo le čezmejno in s skupnim ukrepanjem alpskih držav ter da je treba sprejeti tako na nacionalni kot na evropski ravni zlasti gospodarske in socialne prilagoditvene in spremljajoče ukrepe, tako da prihodnost kmetov in njihovih kmetij na hribovitih območjih ne bo odvisna samo od uporabe tržnih meril,

SPORAZUMELE, KOT SLEDI:

I.   POGLAVJE

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilji

1.   Ta protokol določa ukrepe na mednarodni ravni, s katerimi bi ohranjali in spodbujali hribovsko kmetijstvo, primerno kraju in sprejemljivo za okolje, tako da bi trajno priznavali in zagotavljali njegov bistveni prispevek k ohranjanju poseljenosti in trajnostnih gospodarskih dejavnosti – zlasti s proizvodnjo značilnih kakovostnih izdelkov – k varstvu naravnega življenjskega okolja, preprečevanju naravnih nesreč, ohranitvi lepot in rekreacijskih vrednot naravne in kulturne krajine kot tudi h kulturi v alpskem prostoru.

2.   Pogodbenice si bodo prizadevale, da bodo pri izvajanju tega protokola iskale najboljše rešitve za mnogovrstne naloge hribovskega kmetijstva.

Člen 2

Upoštevanje ciljev v politiki na drugih področjih

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo cilje tega protokola upoštevale tudi v svoji politiki na drugih področjih.

Člen 3

Temeljne obveznosti v celotnem gospodarskem okviru

Pogodbenice soglašajo, da je treba kmetijsko politiko v skladu s celotno gospodarsko politiko na vseh ravneh prilagoditi zahtevam trajnostnega in uravnoteženega razvoja, da bi bilo v okviru obstoječih pogojev finančne politike mogoče:

(a)	spodbujati, predvsem na hribovitih območjih, za okolje sprejemljivo kmetijstvo in njegove funkcije splošnega pomena v skladu s 7. členom tega protokola;

(b)	z ukrepi socialne in strukturne politike v povezavi z ukrepi kmetijske in okoljske politike na hribovitih območjih zagotoviti primerne življenjske razmere in s tem učinkovito preprečevati odseljevanje.

Člen 4

Vloga kmetov

Pogodbenice soglašajo, da je kmetijstvo, zlasti na hribovitih območjih, v stoletjih izoblikovalo krajino in ji dalo njeno zgodovinsko podobo ter kulturno vrednost. Zaradi mnogostranskih nalog kmetov je torej treba priznati njihovo odločilno vlogo tudi v prihodnje pri ohranjanju naravne in kulturne krajine ter jih pritegniti k sprejemanju odločitev in ukrepov za hribovita območja.

Člen 5

Sodelovanje teritorialnih skupnosti

1.   V okviru veljavne ureditve vsaka pogodbenica določi najboljšo raven usklajevanja in sodelovanja med institucijami in teritorialnimi skupnostmi, ki jih to neposredno zadeva, z namenom, da pospešuje skupno odgovornost, zlasti da izkoristi in razvija sinergijo pri izvajanju politike hribovskega kmetijstva ter iz tega izhajajočih ukrepov.

2.   Teritorialne skupnosti, ki jih to neposredno zadeva, sodelujejo v različnih fazah priprave in uresničevanja te politike in ukrepov ob upoštevanju svojih pristojnosti v okviru veljavne ureditve.

Člen 6

Mednarodno sodelovanje

Pogodbenice se dogovorijo:

(a)	da bodo skupno presojale razvoj kmetijske politike in se medsebojno posvetovale pred vsako s kmetijsko politiko povezano pomembno odločitvijo za izvajanje tega protokola;

(b)	da bodo s čezmejnim sodelovanjem vseh pristojnih oblasti, posebej regionalnih uprav in lokalnih teritorialnih skupnosti, zagotavljale uresničevanje ciljev in ukrepov, določenih v tem protokolu;

(c)	da bodo pospeševale izmenjavo znanja, izkušenj in skupnih pobud z mednarodnim sodelovanjem med raziskovalnimi in izobraževalnimi zavodi, kmetijskimi in okoljskimi organizacijami kot tudi občili.

II.   POGLAVJE

POSEBNI UKREPI

Člen 7

Pospeševanje hribovskega kmetijstva

1.   Pogodbenice si prizadevajo za raznovrstnost ukrepov kmetijske politike na vseh ravneh glede na različne krajevne razmere in za pospeševanje hribovskega kmetijstva z upoštevanjem težjih naravnih razmer. Zlasti je treba podpirati kmetije, ki zagotavljajo minimalno kmetijsko dejavnost v ekstremnih legah.

2.   Za prispevek hribovskega kmetijstva pri ohranjanju in urejanju naravne in kulturne krajine kot tudi varovanju pred naravnimi nesrečami, kar je v splošnem interesu in presega splošne okvire obveznosti, je potrebno ustrezno nadomestilo na podlagi sporazumov o konkretnih projektih in storitvah.

Člen 8

Urejanje prostora in kulturna krajina

1.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo na hribovitih območjih upoštevale posebne razmere pri urejanju prostora, namenski rabi tal, urejanju in izboljševanju zemljišč ob upoštevanju naravne in kulturne krajine.

2.   Da bi hribovsko kmetijstvo lahko izpolnilo svoje raznovrstne naloge, mora imeti predvsem na razpolago potrebne površine za kmetijsko rabo, ki bo primerna kraju in sprejemljiva za okolje.

3.   Pri tem je treba poskrbeti za ohranjanje oziroma obnavljanje tradicionalnih prvin kulturne krajine (gozdov, gozdnih robov, gozdičevja, grmičevja, močvirnih, suhih in pustih travnikov, planinskih pašnikov) kot tudi gospodarjenje z njimi.

4.   Posebni ukrepi so potrebni za ohranjanje tradicionalnih kmečkih poslopij in arhitekturnih elementov ter za nadaljnjo uporabo značilnih načinov gradnje in gradbenega materiala.

Člen 9

Sonaravne metode gospodarjenja in značilni proizvodi

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo ob prizadevanju za skupna merila sprejele vse potrebne ukrepe, da bi tako olajšale uporabo in širjenje ekstenzivnih, sonaravnih in za območje značilnih metod gospodarjenja na hribovitih območjih in da bodo varovale značilne kmetijske proizvode, ki se odlikujejo po lokalno omejenem, edinstvenem in sonaravnem načinu proizvodnje, ter taki proizvodnji dvigale vrednost.

Člen 10

Kraju primerna živinoreja in genetska raznolikost

1.   Pogodbenice se strinjajo, da je kraju primerna živinoreja na razpoložljivih površinah bistveni sestavni del hribovskega kmetijstva kot vir dohodka in tudi kot element krajinske in kulturne identitete. Zato je treba ohraniti živinorejo z njeno raznovrstnostjo značilnih pasem, vključno s tradicionalnimi domačimi živalmi ter z njihovimi značilnimi proizvodi; ta živinoreja mora biti primerna kraju, razpoložljivim površinam in biti sprejemljiva za okolje.

2.   V skladu s tem je treba ohraniti potrebno strukturo poljedelskih, pašnih in gozdnih površin, pri čemer je ob pogojih ekstenzivne živinoreje treba upoštevati za posamezne kraje primerno razmerje med površinami za pridelavo krme in staležem živine.

3.   Poleg tega je treba zlasti pri raziskavah in strokovni pomoči sprejeti potrebne ukrepe za ohranjanje genetske raznolikosti živine in kulturnih rastlin.

Člen 11

Trženje

1.   Pogodbenice si prizadevajo ustvariti ugodne razmere za trženje proizvodov hribovskega kmetijstva, tako da se poveča njihova prodaja na kraju samem in okrepi njihova konkurenčnost na domačih in mednarodnih trgih.

2.   Spodbujanje med drugim vključuje blagovne znamke s kontroliranim poreklom in z jamstvom kakovosti, ki enako ščitijo proizvajalce in potrošnike.

Člen 12

Omejitev proizvodnje

Pri omejevanju kmetijske proizvodnje si bodo pogodbenice prizadevale upoštevati posebne zahteve kmetovanja na hribovitih območjih, primernega kraju in sprejemljivega za okolje.

Člen 13

Dopolnjevanje kmetijstva in gozdarstva

Pogodbenice soglašajo, da morata biti dopolnjevanje in delna soodvisnost kmetijstva in gozdarstva na hribovitih območjih zasnovana celostno. Zato se zavzemajo:

(a)	da se sonaravno gospodarjenje z gozdovi pospešuje kot dodatni vir dohodka na kmetijah ter kot dopolnilna dejavnost zaposlenih v kmetijstvu;

(b)	da se upoštevajo varovalne, uporabne, rekreacijske ter ekološke in biogenetske funkcije gozda v razmerju do kmetijskih zemljišč ob upoštevanju posebnosti kraja in skladnosti s krajino;

(c)	da se pašništvo in stalež divjadi uravnavata z ustreznimi predpisi tako, da ne nastaja nesprejemljiva škoda v gozdu in na kmetijskih zemljiščih.

Člen 14

Dodatni viri dohodka

Priznavajoč tradicionalni pomen družinskih kmetij v hribovskem kmetijstvu in da bi jim pomagali in jih ohranili kot nosilce osnovne, dopolnilne ali postranske gospodarske dejavnosti, se pogodbenice zavzemajo za ustvarjanje in razvoj dodatnih virov dohodka, predvsem na pobudo in v dobro tamkajšnjega prebivalstva, posebej na področjih, povezanih s kmetijstvom, kot so gozdarstvo, turizem in obrt, v skladu z varovanjem naravne in kulturne krajine.

Člen 15

Izboljšanje življenjskih in delovnih razmer

Pogodbenice spodbujajo krepitev in izboljšanje kakovosti storitev, ki so nujne za premostitev neugodnih razmer zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu na hribovitih območjih, da bi izboljšale njihove življenjske in delovne razmere in jih povezale z gospodarskim in družbenim razvojem na drugih področjih in predelih alpskega prostora. Pri tem ne smejo biti odločilna zgolj gospodarska merila. To velja predvsem za prometne povezave, za gradnjo in obnovo stanovanjskih in gospodarskih objektov kakor tudi za nabavo in vzdrževanje tehničnih naprav in opreme.

Člen 16

Dopolnilni ukrepi

Pogodbenice lahko za hribovsko kmetijstvo sprejmejo poleg ukrepov, predvidenih v tem protokolu, tudi dopolnilne ukrepe.

III.   POGLAVJE

RAZISKAVE, IZOBRAŽEVANJE IN OBVEŠČANJE

Člen 17

Raziskave in opazovanje

1.   Pogodbenice spodbujajo in s tesnim sodelovanjem usklajujejo raziskave in sistematično opazovanje, da bi dosegle cilje tega protokola.

2.   Posebej se zavzemajo za posebne agrarne raziskave hribovskega kmetijstva, ki bodo potekale tako, da bodo čim bolj ustrezale dejanskim lokalnim razmeram in bodo vključene v proces določanja in preverjanja ciljev in ukrepov kmetijske politike, pri čemer pa se bodo pridobljeni rezultati uporabljali pri izobraževanju in strokovni pomoči za kmetijstvo.

3.   Pogodbenice poskrbijo, da se rezultati nacionalnih raziskav in sistematičnega opazovanja zbirajo v skupni sistem za stalno opazovanje in informiranje in so na voljo javnosti v okviru veljavne ureditve.

4.   Pogodbenice zlasti sestavijo za posamezna hribovita območja in ob upoštevanju ciljev in ukrepov, določenih s tem protokolom, primerljiv posnetek stanja o gospodarskem in družbenem položaju hribovskega kmetijstva.

5.   Posnetek stanja je treba redno dopolnjevati in mora vsebovati navedbe o posebej problematičnih temah in območjih, o učinkovitosti sprejetih ukrepov ali o tistih, ki jih je treba sprejeti. Prednostno so obdelani podatki demografskega, socialnega in gospodarskega razvoja v povezavi z različnimi krajevnimi geografskimi, ekološkimi in infrastrukturnimi kazalci kot tudi opredelitev meril trajnostnega in uravnoteženega razvoja v smislu Alpske konvencije in tega protokola.

6.   Poleg tega je treba prednostno obravnavati teme, ki so navedene v prilogi.

Člen 18

Izobraževanje in obveščanje

1.   Pogodbenice spodbujajo izobraževanje in izpopolnjevanje ter obveščanje javnosti o ciljih, ukrepih in izvajanju tega protokola.

2.   Pogodbenice spodbujajo predvsem:

(a)

nadaljnji razvoj izobraževanja in izpopolnjevanja ter strokovne pomoči na področju kmetijstva, poslovodstva in trženja vključno z varstvom narave in okolja. Ponudba izobraževanja se bo oblikovala tako, da bo omogočala usmerjanje in usposabljanje tudi za druge ali dopolnilne poklice, povezane s kmetijstvom;

(b)	obsežne in objektivne informacije, ki se ne omejujejo zgolj na neposredno prizadete osebe in organe, temveč bi z občili dosegale tudi najširšo javnost znotraj in zunaj alpskega prostora, da bi tako omogočile poznavanje vloge hribovskega kmetijstva in vzbudile zanimanje za to.

3.   Poleg tega je treba prednostno obravnavati teme, ki so navedene v prilogi.

IV.   POGLAVJE

IZVAJANJE, NADZOR IN PRESOJANJE

Člen 19

Izvajanje

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo s primernimi ukrepi v okviru veljavne ureditve zagotovile izvajanje tega protokola.

Člen 20

Nadzor spoštovanja obveznosti

1.   Pogodbenice redno poročajo Stalnemu odboru o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi tega protokola. V poročilih se navede tudi učinkovitost sprejetih ukrepov. Alpska konferenca določi časovno zaporedje poročanja.

2.   Stalni odbor pregleda poročila zaradi preverjanja, ali so pogodbenice izpolnile obveznosti iz tega protokola. Od pogodbenic lahko zahteva tudi dodatne informacije ali pa si pridobi informacije iz drugih virov.

3.   Stalni odbor sestavi za Alpsko konferenco poročilo o spoštovanju obveznosti pogodbenic po tem protokolu.

4.   Alpska konferenca se seznani s tem poročilom. Če ugotovi, da se obveznosti ne spoštujejo, lahko sprejme priporočila.

Člen 21

Presojanje učinkovitosti določb

1.   Pogodbenice redno preverjajo in presojajo učinkovitost določb tega protokola. Če je za uresničevanje njegovih ciljev potrebno, predvidijo sprejem ustreznih sprememb tega protokola.

2.   V okviru veljavne ureditve tudi teritorialne skupnosti sodelujejo pri tem presojanju. Posvetujejo se lahko tudi z nevladnimi organizacijami, ki so dejavne na tem področju.

V.   POGLAVJE

KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Odnos med Alpsko konvencijo in protokolom

1.   Ta protokol je protokol Alpske konvencije v smislu člena 2 in drugih členov konvencije, na katere se nanaša.

2.   Pogodbenice tega protokola so lahko samo pogodbenice Alpske konvencije. Vsaka odpoved Alpske konvencije velja tudi kot odpoved tega protokola.

3.   Kadar Alpska konferenca odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na ta protokol, lahko o njih glasujejo samo pogodbenice tega protokola.

Člen 23

Podpis in ratifikacija

1.   Ta protokol je na voljo za podpis vsem državam podpisnicam Alpske konvencije in Evropski skupnosti dne 20. decembra 1994 in pri Republiki Avstriji kot depozitarju od 15. januarja 1995.

2.   Za pogodbenice, ki so izrazile soglasje, da jih ta protokol zavezuje, začne protokol veljati tri mesece po datumu, ko so tri države deponirale svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

3.   Za pogodbenice, ki kasneje izrazijo soglasje, da jih ta protokol zavezuje, začne protokol veljati tri mesece po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Po začetku veljavnosti spremembe protokola postane vsaka nova pogodbenica tega protokola pogodbenica protokola v spremenjenem besedilu.

Člen 24

Notifikacije

Depozitar obvesti v zvezi s tem protokolom vsako državo, navedeno v preambuli, in Evropsko skupnost o:

(a)	vsakem podpisu;

(b)	deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi;

(c)	vsakem datumu začetka veljavnosti;

(d)	vsaki izjavi katere od pogodbenic ali podpisnic;

(e)	vsakem obvestilu pogodbenice o odpovedi vključno z datumom, ko začne veljati.

Da bi to potrdili, so podpisniki, pravilno pooblaščeni v ta namen, podpisali ta protokol.

---

PREDNOSTNE RAZISKOVALNE IN IZOBRAŽEVALNE TEME V SKLADU S 17. IN 18. ČLENOM

Raziskave

Določitev in razvrstitev hribovitih območij glede na višinsko lego ter krajevne podnebne, geomorfološke, infrastrukturne in gospodarske razmere.

Preverjanje učinkovitosti ukrepov za hribovsko kmetijstvo, sprejetih na različnih političnih ravneh in ravneh odločanja (skupna kmetijska politika EU, države, regije, teritorialne skupnosti), in njegove ekološke funkcije (družbena in okoljska sprejemljivost).

Presoja gospodarske in ekološke, družbene in kulturne vloge kmetijstva in gozdarstva ter njunih razvojnih možnosti ob upoštevanju posebnih krajevnih razmer različnih hribovitih območij.

Načini proizvodnje in predelave, merila izboljšav in kakovosti kmetijskih proizvodov na hribovitih območjih.

Genetske raziskave in strokovna pomoč za diferencirano ohranjanje raznolikosti pasem živine in kulturnih rastlin, primerno kraju in sprejemljivo za okolje.

Izobraževanje

Znanstveno-tehnična in socialno-ekonomska pomoč ter izobraževanje za kmetije in tudi za podjetja, ki predelujejo njihove proizvode.

Tehnično in ekonomsko upravljanje podjetij, namenjeno zlasti popestritvi ponudbe in različnim alternativnim oblikam proizvodnje in dohodka v kmetijstvu in zunaj njega.

Finančni in tehnični pogoji in učinki uporabe sonaravnih načinov pridelovanja in proizvodnje, sprejemljivih za okolje.

Občila, sporočanje ali razširjanje informacij za usmerjanje javnega mnenja, politike in gospodarstva v alpskem prostoru in zunaj njega.