1.

Namen tega MSRP je določiti računovodsko poročanje za raziskovanje in vrednotenje rudnih bogastev.

2.

Ta MSRP zahteva predvsem:

3.

Podjetje uporablja MSRP za nastale stroške raziskovanja in vrednotenja.

4.

MSRP ne obravnava drugih vidikov računovodenja podjetij, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in vrednotenjem rudnih bogastev.

5.

Podjetje tega MSRP ne uporablja za stroške, ki nastanejo:

6.

Pri razvoju svojih računovodskih usmeritev podjetje, ki pripozna sredstva za raziskovanje in vrednotenje, uporablja člen 10 MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake.

7.

Člena 11 in 12 MRS 8 določata vire veljavnih zahtev in napotkov, ki jih poslovodstvo mora upoštevati pri razvijanju računovodskih usmeritev, če ne obstaja MSRP, ki bi veljal posebej za določeno postavko. Ob upoštevanju 9. in 10. odstavka v nadaljevanju ta MRSP oprosti podjetje od uporabe navedenih členov v računovodskih usmeritvah za pripoznavanje in merjenje sredstev za raziskovanje in vrednotenje.

8.

Sredstva za raziskovanje in vrednotenje je treba meriti po nabavni vrednosti.

9.

Podjetje določi usmeritev, v kateri določi, kateri stroški so pripoznani kot sredstva za raziskovanje in vrednotenje in nato mora to usmeritev dosledno uporabljati. Pri tem določanju podjetje upošteva stopnjo, do katere se ti stroški lahko povežejo z najdbo določenih rudnih bogastev. V nadaljevanju so primeri stroškov, ki se lahko vključijo v začetno merjenje sredstev za raziskovanje in vrednotenje (seznam ni izčrpen):

10.

Izdatki v zvezi z razvojem rudnih bogastev se ne pripoznajo kot sredstva za raziskovanje in vrednotenje. Okvirna navodila in MRS 38 Neopredmetena sredstva dajejo napotke o pripoznavanju sredstev, ki izhajajo iz razvoja.

11.

V skladu z MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva podjetje pripozna kakršne koli obveze odstranitve in obnove, ki so nastale v določenem obdobju zaradi raziskovanja in vrednotenja rudnih bogastev.

12.

Po pripoznanju podjetje uporabi za sredstva za raziskovanje in vrednotenje bodisi model nabavne vrednosti bodisi model prevrednotenja. Če se uporablja model prevrednotenja (model v MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) ali model v MRS 38), mora biti skladen z razvrstitvijo sredstev (glej 15. odstavek).

13.

14.

Pri utemeljevanju sprememb v računovodskih usmeritvah za stroške raziskovanja in vrednotenja mora podjetje dokazati, da bodo zaradi te spremembe njegovi računovodski izkazi v večji meri izpolnjevali sodila v MRS 8, ni pa nujno, da sprememba v celoti upošteva ta sodila.

15.

Podjetje razvrsti sredstva za raziskovanje in vrednotenje kot opredmetena ali neopredmetena glede na naravo pridobljenih sredstev in razvrstitev dosledno uporablja.

16.

Nekatera sredstva za raziskovanje in vrednotenje se obravnavajo kot neopredmetena (npr. pravice do vrtanja), druga pa so opredmetena (npr. vozila in vrtalne ploščadi). Kolikor se opredmeteno sredstvo porabi pri razvoju neopredmetenega sredstva, je znesek, ki odraža to porabo, del nabavne vrednosti neopredmetenega sredstva. Vendar uporaba opredmetenega sredstva pri razvoju neopredmetenega sredstva ne spremeni opredmetenega sredstva v neopredmeteno sredstvo.

17.

Sredstvo za raziskovanje in vrednotenje ni več razvrščeno kot tako, ko se dokaže tehnična izvedljivost in ekonomska upravičenost pridobivanja rudnega bogastva. Sredstva za raziskovanje in vrednotenje se pred prerazvrstitvijo ocenijo glede oslabitve in pripozna se morebitna izguba zaradi oslabitve sredstev.

18.

19.

Pri prepoznavanju sredstva za raziskovanje in vrednotenje, ki je morebiti oslabljeno, se samo za sredstva za raziskovanje in vrednotenje uporablja člen 20 tega MSRP in ne členi 8–17 MRS 36. Čeprav je v 20. odstavku uporabljen izraz „sredstva“, velja le-ta enako za ločena sredstva za raziskovanje in vrednotenje ali denar ustvarjajočo enoto.

20.

Eno ali več naslednjih dejstev in okoliščin nakazuje, da bi podjetje moralo preizkusiti oslabitev sredstev za raziskovanje in vrednotenje (seznam ni izčrpen):

V vsakem takšnem ali podobnem primeru opravi podjetje preizkus oslabitve v skladu z MRS 36. Morebitna izguba zaradi oslabitve se pripozna kot odhodek v skladu z MRS 36.

21.

22.

Raven, ki jo podjetje določi za preizkušanje oslabitve sredstev za raziskovanje in vrednotenje, je lahko sestavljena iz ene ali več denar ustvarjajočih enot.

23.

24.

Za zagotavljanje skladnosti s členom 23 mora podjetje razkriti:

25.

Podjetje mora obravnavati sredstva za raziskovanje in vrednotenje kot ločeno vrsto sredstev in opraviti razkritja, ki jih zahteva bodisi MRS 16 bodisi MRS 38 skladno z načinom razvrstitve sredstev.

26.

27.

Če uporaba posameznih zahtev iz člena 18 za primerljive informacije, ki se nanašajo na letna obdobja, ki so se začela pred 1. januarjem 2006, ni praktično izvedljiva, mora podjetje takšno dejstvo razkriti. MRS 8 razlaga izraz „praktično neizvedljivo“.

(a)

aktuarskih izgub, ki se nanašajo na druga udeležena podjetja, ker si vsako podjetje, ki je udeleženo v programu več zaposlovalcev, deli aktuarska tveganja z vsakim drugim udeleženim podjetjem; ali

(b)

odgovornosti, da se po določbah programa financira kakršen koli primanjkljaj v programu, če druga podjetja niso več udeležena v njem.

(a)

pogodbeni sporazum ali določeno usmeritev za zaračunavanje stroškov čistih določenih zaslužkov ali dejstvo, da takšna usmeritev ne obstaja;

(b)

usmeritev za določanje prispevka, ki ga mora plačati podjetje;

(c)

če podjetje obračunava razporeditev stroškov čistih določenih zaslužkov v skladu s členom 34A, vse informacije o programu kot celoti v skladu s členoma 120 in 121;

(d)

če podjetje obračunava prispevek, ki ga je treba plačati v tistem obdobju v skladu s členom 34A, informacije o programu kot celoti, ki se zahtevajo v skladu s členi 120A(b)-(e), (j), (n), (o), (q) in 121. Razkritja, ki jih zahteva člen 120A, se ne uporabljajo.

(a)

stroškov sprotnega službovanja (glejte člene 63–91);

(b)

stroškov obresti (glejte člen 82);

(c)

pričakovanega donosa vseh sredstev programa (glejte člene 105–107) in vseh pravic do povračil (člen 104A);

(d)

aktuarskih dobičkov in izgub, kakor se zahteva v skladu z računovodsko usmeritvijo podjetja (glejte člen 92–93D);

(e)

stroškov preteklega službovanja (glejte člen 96);

(f)

učinka vseh omejitev ali skrčenj (glejte člena 109 in 110); in

(g)

učinka omejitve iz člena 58(b), razen če ni pripoznan izven poslovnega izida v skladu s členom 93C.

(a)

10 % sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke na ta datum (pred odštetjem sredstev programa); in

(b)

10 % poštene vrednosti kakršnih koli sredstev programa na ta datum.

(a)

vse svoje programe z določenimi zaslužki; in

(b)

vse svoje aktuarske dobičke in izgube.

(a)

računovodsko usmeritev pripoznavanja aktuarskih dobičkov in izgub v podjetju;

(b)

splošni opis vrste programa;

(c)

uskladitev začetnega in končnega salda sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke, ki ločeno prikazuje, če je to primerno, učinke v obdobju, ki so pripisljivi vsakemu od naslednjih:

(d)

proučitev obveze za določene zaslužke v zneske, ki izhajajo iz programov, ki so v celoti brez sklada in zneske, ki izhajajo iz programov, ki so v celoti ali delno programi s skladom;

(e)

uskladitev začetnega in končnega salda poštene vrednosti sredstev programa ter začetnega in končnega salda pravice do povračil, pripoznane kot sredstvo v skladu s členom 104A, ki ločeno prikazujejo, če je to primerno, učinke v obdobju, ki je pripisljiva vsakemu od naslednjih:

(f)

uskladitev sedanje vrednosti obvez za določene zaslužke v (c) in pošteni vrednosti sredstev programa v (e) na sredstva in obveznosti, pripoznana v bilanci stanja, ki prikazujejo najmanj:

(g)

celotne pripoznane odhodke v poslovnem izidu za vsako v tej točki našteto postavko in vrstično postavko (postavke), kamor so vključeni:

(h)

celotni znesek, pripoznan v izkazu pripoznanih prihodkov in odhodkov za vsako v tej točki našteto postavko:

(i)

za podjetja, ki pripoznajo aktuarske dobičke in izgube v izkazu pripoznanih prihodkov in odhodkov v skladu s členom 93A, nabrani znesek aktuarskih dobičkov in izgub, pripoznanih v izkazu pripoznanih prihodkov in odhodkov;

(j)

za vsako glavno skupino sredstev programa, ki vsebujejo, vendar niso omejena na, kapitalske instrumente, dolgovne instrumente, nepremičnine in vsa druga sredstva, odstotek ali znesek, ki ga vsaka skupina predstavlja v pošteni vrednosti celotnih sredstev programa;

(k)

zneske, ki so všteti v pošteno vrednost sredstev programa za:

(l)

besedni opis podlage, ki je uporabljena za določitev celotne pričakovane stopnje donosa sredstev, vključno z učinkom glavnih skupin sredstev programa;

(m)

dejanski donos sredstev programa pa tudi aktuarski donos vseh pravic do povračil, ki so pripoznana kot sredstvo po členu 104A;

(n)

glavne aktuarske predpostavke, uporabljene na dan bilance stanja, tudi (kjer pride v poštev):

(o)

učinek enoodstotnega povečanja in učinek enoodstotnega zmanjšanja predvidene stopnje gibanja zdravstvenih stroškov za:

(p)

zneske tekočega letnega obdobja in prejšnjih štirih letnih obdobij:

(q)

najboljšo oceno zaposlovalca, takoj ko jo je mogoče utemeljeno določiti, prispevkov, ki bodo po pričakovanju vplačani v program v letnem obdobju, ki se začne po datumu bilance stanja.

V členu 29(b) se „ člen 120 “ spremeni v „ člen 120A “.

V členu 60 se „Člen 120(c)(vi)“ spremeni v „Člen 120A(f)(iii)“.

V zgledu, ki pojasnjuje člen 60, se „člen 120(c)(vi)“ spremeni v „člen 120A(f)(iii)“.

V členu 104C se „člen 120(c)(vi)“ spremeni v „člen 120A(f)(iv)“.

V členu 159(b)

„ členi 120(c)(vii), 120(f)(iv), 120(g) in 120(h)(iii) “

se spremeni v

„ členi 120A(f)(iv), 120A(g)(iv), 120A(m) in 120A(n)(iii) “.

1.

Podjetje lahko sklene dogovor, ki je sestavljen iz enega posla ali vrste povezanih poslov, ki nima pravne oblike najema, ampak prenos pravice do uporabe sredstva (npr. opredmetenega osnovnega sredstva) v zameno za plačilo ali niz plačil. Primeri dogovorov, v katerih eno podjetje (dobavitelj) lahko prenese takšno pravico do uporabe sredstva na drugo podjetje (kupec), pogosto skupaj s povezanimi storitvami, vključujejo:

2.

To pojasnilo daje napotke za določanje, ali so takšni dogovori najemi ali vsebujejo najeme, ki jih je treba obračunavati v skladu z MRS 17. Ne daje napotkov za določanje, kako naj se takšen najem razvrsti v skladu z navedenim standardom.

3.

V nekaterih dogovorih je temeljno sredstvo, ki je predmet najema, del večjega sredstva. To pojasnilo se ne nanaša na način določanja, kdaj je del večjega sredstva sam temeljno sredstvo za namene uporabe MRS 17. Kljub temu dogovori, v katerih bi temeljno sredstvo predstavljalo obračunsko enoto v MRS 16 ali MRS 38, spadajo v področje tega pojasnila.

4.

To pojasnilo se ne uporablja za dogovore, ki so najemi ali vsebujejo najeme, ki so izključeni iz področja MRS 17.

5.

To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja:

6.

Določanje, ali je dogovor najem ali vsebuje najem, mora temeljiti na vsebini dogovora in treba je oceniti ali:

7.

Čeprav je posebno sredstvo lahko v dogovoru izrecno določeno, ni predmet najema, če izpolnitev dogovora ni odvisna od uporabe posebnega sredstva. Na primer, če je dobavitelj dolžan dobaviti določeno količino blaga ali storitev in ima pravico in sposobnost zagotoviti to blago ali storitve z uporabo drugih sredstev, ki niso določena v dogovoru, potem izpolnitev dogovora ni odvisna od določenega sredstva in dogovor ne vsebuje najema. Garancijska obveza, ki dovoljuje ali zahteva nadomestitev enakih ali podobnih sredstev, kadar določeno sredstvo ne deluje pravilno, ne preprečuje najemnega obravnavanja. Poleg tega pogodbena določba (pogojna ali drugačna), ki dovoljuje ali zahteva, da dobavitelj nadomesti druga sredstva zaradi katerega koli razloga na ali po določenem dnevu, ne preprečuje najemnega obravnavanja pred dnem zamenjave.

8.

Sredstvo je posredno določeno, če na primer, ima dobavitelj v lasti ali najemu samo eno sredstvo, s katerim izpolni obvezo in, za dobavitelja uporaba drugih sredstev za izpolnitev obveze ni niti ekonomsko izvedljiva niti praktična.

9.

Dogovor prenaša pravico do uporabe sredstva, če dogovor prenese na kupca (najemnika) pravico do obvladovanja uporabe temeljnega sredstva. Pravica do obvladovanja uporabe temeljnega sredstva se prenese, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

10.

Presoja, ali dogovor vsebuje najem, se opravi na začetku dogovora, ki je datum dogovora ali datum zavezanosti strank glavnim določbam dogovora in sicer tisti, ki je, na podlagi vseh dejstev in okoliščin zgodnejši. Ponovno presojo po začetku dogovora, ali dogovor vsebuje najem, se opravi le, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

11.

Ponovna presoja dogovora temelji na dejstvih in okoliščinah na dan ponovne presoje, vključno s preostalo dobo dogovora. Sprememba ocene (na primer ocenjena količina izdelkov, ki jih je treba dostaviti kupcu ali drugemu možnemu kupcu) ne sproži ponovne presoje. Če se dogovor ponovno presodi in se določi, da vsebuje najem (ali da ne vsebuje najema), se uporabi obračun najema (ali se preneha uporabljati) od:

12.

Če dogovor vsebuje najem, uporabljajo stranke dogovora zahteve MRS 17 za najemno sestavino dogovora, razen če so oproščene teh zahtev v skladu s členom 2 MRS 17. Če dogovor vsebuje najem, se torej ta najem razvrsti kot finančni najem ali kot poslovni najem v skladu s členi 7–19 MRS 17. Druge sestavine dogovora, ki spadajo v področje MRS 17, se obračunavajo v skladu z drugimi standardi.

13.

Za namene uporabe zahtev MRS 17 je treba plačila in druga povračila, ki jih zahteva dogovor, ločiti na začetku dogovora ali ob ponovni presoji dogovora, na plačila in povračila za najem in za druge sestavine na podlagi njihovih relativnih poštenih vrednosti. Najmanjše vsote najemnin, opredeljene v členu 4 MRS 17, vključujejo samo plačila za najem (t.j. pravica do uporabe sredstva) in ne vključujejo plačil za druge sestavine dogovora (npr. za storitve ali stroške vložkov).

14.

V nekaterih primerih mora kupec za ločevanje plačil za najem od drugih sestavin dogovora uporabiti metodo ocenjevanja. Na primer, kupec lahko oceni najemnine s sklicevanjem na najemno pogodbo za primerljivo sredstvo, ki ne vsebuje nobenih drugih sestavin, ali oceni plačila za druge sestavine v dogovoru s sklicevanjem na primerljive pogodbe in nato odšteje ta plačila od celotnih plačil v skladu z dogovorom.

15.

Če kupec sklepa, da plačil ni mogoče zanesljivo ločevati:

16.

Podjetje mora uporabljati to pojasnilo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2006 ali kasneje. Uporaba pred tem datumom je priporočljiva. Če podjetje uporablja to pojasnilo za obdobje pred 1. januarjem 2006, mora to razkriti.

17.

MRS 8 določa, kako uporablja podjetje spremembo računovodske usmeritve, ki izhaja iz začetne uporabe pojasnila. Pri prvi uporabi tega pojasnila podjetju ni treba izpolnjevati teh zahtev. Če podjetje uveljavi to oprostitev, uporablja 6. do 9. odstavek pojasnila za dogovore, ki obstajajo na začetku prvega obdobja, za katero so v skladu z MSRP predstavljene primerjalne informacije na podlagi dejstev in okoliščin, ki so obstajale na začetku navedenega obdobja.

MRS 8

Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake

MRS 27

Skupinski in ločeni računovodski izkazi

MRS 28

Finančne naložbe v pridružena podjetja

MRS 31

Deleži v skupnih podvigih

MRS 37

Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva

MRS 39

Finančni inštrumenti: Pripoznavanje in merjenje (kakor je bil spremenjen 2003)

SOP-12

Uskupinjevanje – enote za posebne namene (kakor je bil spremenjen 2004)

1.

Namen skladov za razgradnjo, obnovo in ponovno oživljanje okolja, v nadaljnjem besedilu „skladi za razgradnjo“ ali „skladi“, je izločiti sredstva za financiranje nekaterih ali vseh stroškov razgradnje obrata (kot je jedrski obrat) ali določene opreme (kot so avtomobili), ali ponovno oživljanje okolja (kot je urejanje onesnaženosti vode ali obnavljanje miniranega zemljišča), ki se skupaj imenujejo „razgradnja“.

2.

Prispevki v te sklade so lahko prostovoljni ali pa jih zahteva uredba ali zakon. Skladi imajo lahko eno od naslednjih sestav:

3.

Takšni skladi imajo na splošno naslednje značilnosti:

4.

To pojasnilo se uporablja za obračune v računovodskih izkazih vlagatelja za deleže, ki izhajajo iz skladov za razgradnjo, ki imajo obe naslednji značilnosti:

5.

Preostali delež v skladu, ki presega pravico do povračila, kot je pogodbena pravica do izplačil, ko je razgradnja zaključena ali ob ukinitvi sklada, je lahko kapitalski instrument, ki spada v področje MRS 39 in ne spada v področje tega pojasnila.

6.

To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja:

7.

Vlagatelj pripozna svojo obvezo plačati stroške razgradnje kot obveznost in svoj delež v skladu pripozna ločeno, razen če vlagatelj ni dolžan plačati stroškov razgradnje tudi, če sklad ne plača.

8.

Vlagatelj določi ali obvladuje, skupaj obvladuje ali ima pomemben vpliv v skladu s sklicevanjem na MRS 27, MRS 28, MRS 31 in SOP-12. Če je temu tako, vlagatelj obračuna svoj delež v skladu skladno s temi standardi.

9.

Če vlagatelj ne obvladuje, skupaj obvladuje ali nima pomembnega vpliva v skladu, pripozna pravico, da prejme povračilo iz sklada kot povračilo v skladu z MRS 37. To povračilo se meri po nižjem od naslednjih zneskov:

Spremembe knjigovodske vrednosti pravice prejeti povračilo razen prispevkov v sklad in izplačil iz sklada, se pripoznajo v poslovnem izidu za obdobje, v katerem pride do teh sprememb.

10.

Kadar mora vlagatelj plačati dodatne prispevke, na primer v primeru stečaja drugega vlagatelja, ali če se vrednost naložbenih sredstev, ki jih ima sklad, zniža na obseg, ki ne zadošča za izpolnjevanje obveze sklada do povračil, je ta obveza pogojna obveznost, ki spada v področje MRS 37. Vlagatelj pripozna obveznost le, če je verjetno, da bodo plačani dodatni prispevki.

11.

Vlagatelj razkrije naravo svojega deleža v skladu in kakršne koli omejitve dostopa do sredstev v skladu.

12.

Kadar mora vlagatelj plačati možne dodatne prispevke, ki niso pripoznani kot obveznost (glej 10. odstavek), opravi razkritja kakor zahteva člen 86 MRS 37.

13.

Kadar vlagatelj obračuna svoj delež v skladu z 9. odstavkom, opravi razkritja kakor zahteva člen 85(c) MRS 37.

14.

Podjetje mora uporabljati to pojasnilo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2006 ali kasneje. Uporaba pred tem datumom je priporočljiva. Če podjetje uporablja to pojasnilo za obdobje pred 1. januarjem 2006, mora to razkriti.

15.

Spremembe računovodskih usmeritev se morajo obravnavati v skladu z MRS 8.