7.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/3

(1)

Uredbe Komisije (ES) št. 466/2001 (2) določa mejne vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih.

(2)

Določene države članice so sprejele ali nameravajo sprejeti mejne vrednosti za toksine iz rodu Fusarium, kot so deoksinivalenol (DON), zearalenon (ZEA) in fumonizini v določenih živilih. Glede na razlike med mejnimi vrednostmi, dovoljenimi v državah članicah, in posledično tveganje izkrivljanja konkurence, so potrebni ukrepi Skupnosti, da bi se zagotovila enotnost trga ob skladnosti z načelom sorazmernosti.

(3)

Mnogo gliv iz rodu Fusarium, ki so pogoste talne glive, proizvaja veliko število različnih mikotoksinov vrste trihoteceni, kot so deoksinivalenol (DON), nivalenol (NIV), toksin T-2 in toksin HT-2 ter nekatere druge toksine (zearalenon in fumonizine). Glive iz rodu Fusarium se pogosto pojavljajo na žitih, ki rastejo v zmernih območjih Amerike, Evrope in Azije. Številne glive iz rodu Fusarium, ki proizvajajo toksine, so do različne stopnje sposobne proizvajati dva ali več teh toksinov.

(4)

Znanstveni odbor za hrano (SCF) je v vrsti mnenj ocenil toksine iz rodu Fusarium: deoksinivalenol (DON) decembra 1999, zearalenon junija 2000, fumonizine oktobra 2000, posodobljeno aprila 2003, nivalenol oktobra 2000 in toksina T-2 ter HT-2 maja 2001 in skupno oceno trihotecenov februarja 2002.

(5)

SCF je bil mnenja, da razpoložljivi podatki niso podprli vzpostavitve skupinskega dopustnega dnevnega vnosa (TDI) za ocenjene trihotecene in določili

Za druge toksine iz rodu Fusarium je SCF določil

(6)

V okviru Direktive Sveta 93/5/EGS z dne 25. februarja 1993 o pomoči Komisiji in sodelovanju držav članic pri znanstvenem preučevanju vprašanj v zvezi z živili (3) je bila v okviru znanstvenega sodelovanja (SCOOP) opravljena naloga 3.2.10 „Zbiranje podatkov o prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v živilih in ocena njihovega vnosa s hrano za prebivalstvo držav članic EU“ (4), ki je bila dokončana septembra 2003. Rezultati naloge kažejo, da so mikotoksini iz rodu Fusarium široko razširjeni v živilski verigi v Skupnosti. Glavni viri vnosa toksinov iz rodu Fusarium s hrano so izdelki, narejeni iz žit, zlasti iz pšenice in koruze. Medtem ko je vnos toksinov iz rodu Fusarium s hrano za celotno prebivalstvo in odrasle pogosto manjši od TDI za zadeven toksin, pa je pri skupinah s povečanim tveganjem, kot so dojenčki in majhni otroci, blizu TDI ali ga v nekaterih primerih celo preseže.

(7)

Zlasti za deoksinivalenol je vnos s hrano za skupino majhnih otrok in adolescentov blizu TDI. Pri toksinih T-2 in HT-2 je ocenjen vnos s hrano v večini primerov presegel t-TDI. Kljub temu je treba opozoriti, da je bila večina podatkov o prisotnosti toksinov T-2 in HT-2 pridobljena z uporabo metod analiz z visoko mejo zaznavnosti in če upoštevamo, da je bilo število vzorcev nad mejo zaznavnosti manjše od 20 %, je na oceno vnosa s hrano močno vplivala meja zaznavnosti uporabljenih analitskih metod. Za nivalenol so bili vsi vnosi daleč pod t-TDI. V zvezi z ostalimi trihoteceni iz zgoraj omenjene naloge SCOOP, kot so 3-acetil deoksinivalenol, 15-acetil deoksinivalenol, fuzarenon-X, T2-triol, diacetoksiskirpenol, neozolaniol, monoacetoksiskirpenol in verukol, so po podatkih, ki so na razpolago, vnosi s hrano nizki.

(8)

Za zearalenon je povprečen dnevni vnos znatno nižji kot TDI, vendar je treba posvetiti pozornost skupinam prebivalstva, ki niso bile določene v nalogi in bi lahko imele redno veliko porabo izdelkov z visoko stopnjo pojavljanja onesnaženja z zearelononom, in hrani, namenjeni uporabi med otroci, ker je raznolikost prehrane pri majhnih otrocih omejena.

(9)

Za fumonizine je ocenjen vnos s hrano za večino skupin prebivalstva daleč pod TDI. Vnos fumonizinov s hrano se znatno poveča, ko se upošteva samo potrošnike. Kljub temu je vnos s hrano tudi za navedeno skupino potrošnikov pod TDI. Rezultati nadzornega spremljanja žetve leta 2003 pa kažejo, da so lahko koruza in izdelki iz koruze močno onesnaženi s fumonizini. Primerno je, da se sprejmejo ukrepi, da bi preprečili vstop koruze in izdelkov iz koruze s tako nesprejemljivo visoko stopnjo onesnaženja v živilsko verigo.

(10)

Vrste iz rodu Fusarium okužijo zrnje pred žetvijo. V povezavi z okužbo z glivami iz rodu Fusarium in nastajanjem mikotoksinov so bili določeni številni dejavniki tveganja. Podnebne razmere med rastjo, zlasti med cvetenjem, imajo velik vpliv na vsebnost mikotoksinov. Kljub temu lahko dobre kmetijske prakse, pri katerih so dejavniki tveganja zmanjšani na najnižjo možno raven, do neke stopnje preprečijo onesnaženje z glivami iz rodu Fusarium.

(11)

Za varstvo javnega zdravja je pomembno, da se določijo mejne vrednosti za nepredelana žita, tako da močno onesnažena žita ne vstopijo v živilsko verigo, in da se spodbudi in zagotovi izvajanje vseh ukrepov med fazo na polju, fazo žetve in fazo skladiščenja v proizvodni verigi (z uporabo dobrih kmetijskih, žetvenih in skladiščevalnih praks). Primerno je uporabiti mejno vrednost za nepredelana žita pri žitih, ki se dajo v promet za prvo stopnjo predelave, ker je nameravana uporaba žit (za hrano, krmo ali v industriji) znana na tej stopnji. Postopki čiščenja, razvrščanja in sušenja niso obravnavani kot prva stopnja predelave, če samo jedro zrna ni mehansko obdelano, medtem ko se luščenje obravnava kot prva stopnja predelave.

(12)

Mejne vrednosti so določene pri vrednosti, ki upošteva trenutno izpostavljenost ljudi v povezavi s sprejemljivim vnosom zadevnega toksina in ki se jih lahko razumno doseže z uporabo dobrih praks na vseh stopnjah proizvodnje in distribucije. Tak pristop zagotavlja, da nosilci živilske dejavnosti uporabijo vse možne ukrepe, da preprečijo/čimbolj zmanjšajo onesnaženje za zaščito javnega zdravja.

(13)

Pri koruzi še niso natančno znani vsi dejavniki, vpleteni v nastajanje toksinov iz rodu Fusarium, zlasti zearalenona in fumonizinov B1 in B2. Zato je bilo odobreno časovno obdobje, da se nosilcem živilske dejavnosti v verigi žita omogoči izvesti raziskave o virih nastajanja teh mikotoksinov in o določanju upravljalnih ukrepov, ki jih je treba izvajati za kar najboljše preprečevanje njihove prisotnosti. Mejne vrednosti, ki so zasnovane na trenutno razpoložljivih podatkih o prisotnosti, naj bi začele veljati 2007, če pred tem ne bodo določene posebne mejne vrednosti na osnovi novih podatkov o prisotnosti in nastajanju.

(14)

S pomočjo čiščenja in predelave je mogoče do različnih stopenj zmanjšati vsebnost toksinov iz rodu Fusarium v surovih žitih v predelanih žitnih izdelkih. Glede na različne stopnje zmanjšanja je primerno določiti mejno vrednost za žitne izdelke, namenjene končnemu potrošniku, da bi zaščitili potrošnika. Nujno potrebna je tudi izvršljiva zakonodaja. Pri določanju mejnih vrednosti za končne žitne izdelke, namenjene potrošniku, je potreben pragmatičen pristop. Primerno je tudi določiti mejne vrednosti za glavne živilske sestavine, pridobljene iz žit, da bi se zagotovilo učinkovito izvrševanje v interesu zagotavljanja varstva javnega zdravja.

(15)

Glede na nižje ravni onesnaženja toksinov vrste Fusarium, najdenih v rižu, ni predlaganih mejnih vrednosti za riž ali riževe izdelke

(16)

Zaradi soprisotnosti ni nujno potrebno določiti posebnih ukrepov za 3-acetil deoksinivalenol, 15-acetil deoksinivalenol in fumonizin B3, saj bi možni ukrepi zlasti v zvezi z deoksinivalenolom in fumonizinom B1 + B2 zaščitili ljudi tudi pred nesprejemljivo izpostavljenostjo zaradi 3-acetil deoksinivalenola, 15-acetil deoksinivalenola in fumonizina B3. Isto velja tudi za nivalenol, pri katerem je do določene stopnje mogoče opaziti soprisotnost z deoksinivalenolom, izpostavljenost ljudi nivalenolu naj bi bila po ocenah bistveno nižja od t-TDI.

(17)

Podatki o prisotnosti toksinov T-2 in HT-2 so zaenkrat omejeni. Obstaja tudi nujna potreba po razvoju in validaciji občutljive metode analize. Ocene vnosa pa jasno kažejo, da lahko prisotnost T-2 in HT-2 negativno vpliva na javno zdravje. Zato so nujno potrebni razvoj občutljive metode, zbiranje podatkov o prisotnosti in več preiskav/raziskav dejavnikov, povezanih s prisotnostjo T-2 in HT-2 v žitu in žitnih izdelkih, zlasti v ovsu in izdelkih iz ovsa, kar predstavlja prednostno nalogo.

(18)

Uredbo (ES) št. 466/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(19)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

V členu 2 se odstavek 3 nadomesti z:

„3.   Brez poseganja v člena 3(1) in 4(3) je prepovedano naslednje:

2.

Členu 5 se doda naslednji odstavek 5:

„5.   Komisija pregleda točke 2.4, 2.5, 2.6 in 2.7 oddelka 2 Priloge I do 1. julija 2008 glede mejnih vrednosti za deoksinivalenol, zearalenon in fumonizin B1 + B2 in z namenom vključitve mejne vrednosti za toksina T-2 in HT-2 v žitih in žitnih izdelkih.

V ta namen države članice in zainteresirane stranke vsako leto sporočijo Komisiji rezultate preiskav, ki so jih izvedle, vključno s podatki o prisotnosti in napredku v zvezi z uporabo preventivnih ukrepov za preprečitev onesnaženja z deoksinivalenolom, zearalenonom, toksinoma T-2 in HT-2 in fumonizinom B1 + B2.“

3.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.