12.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/4

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 988/2004 (2) („začasna uredba“) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz vezanega lesa okoumé, sestavljenega izključno iz furnirskih listov, pri čemer nobena plast ni debelejša od 6 mm, z najmanj eno zunanjo plastjo okoumé, ki spada pod tarifno oznako ex 4412 13 10, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Preiskava dampinga in škode je potekala v času od 1. julija 2002 do 30. junija 2003 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preiskava trendov, pomembnih za analizo škode, je zajela obdobje od 1. januarja 1999 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(3)

Po uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz vezanega lesa okoumé s poreklom iz LRK, so nekatere zainteresirane stranke predložile pisne pripombe. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za ustno zaslišanje.

(4)

Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve. Po sprejetju začasnih ukrepov je Komisija takoj opravila preventivne obiske prostorov Ekola Kontraplaka, Taskopru, Turčija, saj je Turčija veljala za možno analogno državo, ki bi določala normalne vrednosti.

(5)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončnih protidampinških dajatev in dokončno pobiranje varščin, položenih za začasne dajatve. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(6)

Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile, kadar je bilo primerno, začasne ugotovitve ustrezno spremenjene.

(7)

Zadevni proizvod je vezan les, ki ga sestavljajo izključno listi lesa, vsako vlakno je debeline največ 6 mm, z vsaj enim zunanjim listom okouméja, s poreklom iz LRK, trenutno uvrščen pod oznako KN ex 4412 13 10. Ta opredelitev zajema vezan les, narejen samo iz okouméja („cel okoumé“) kakor tudi vezan les, ki ima eno ali dve zunanji površini, narejeni iz okouméja („površinski okoumé“), pri čemer sta notranji plasti narejeni iz drugih vrst lesa.

(8)

Več uvoznikov je dokazovalo, da se cel okoumé in površinski okoumé ne moreta smatrati kot enak proizvod, saj sestava notranjih plasti močno vpliva na značilnosti vezanega lesa. Poleg tega pa se je dokazovalo, da se pri teh proizvodih pojavljajo velike razlike v ceni in uporabi.

(9)

Na začetku preiskave je bilo ugotovljeno, da se proizvaja veliko različnih vrst vezanega lesa okoumé in da se ga veliko uporablja v gradbeni, pohištveni, transportni ter drugih gospodarskih panogah. V nekaterih primerih je celo pomembna vrsta vezanega lesa okoumé, v drugih pa se lahko različne vrste lesa uporabljajo izmenično. Najpomembnejša značilnost lesa okoumé pa je, da ga je mogoče narezati na zelo velike furnirje, ne da bi ga pri tem poškodovali, kar omogoča dobro izdelavo ter homogeno, brezšivno površino vezanega lesa. To pomeni, da je bistvena značilnost vezanega lesa okoumé njegova (zunanja) površina, zaradi katere je v primerjavi z drugimi vrstami vezanega lesa unikaten.

(10)

Notranje plasti vezanega lesa se lahko izdelujejo iz veliko vrst lesa, ki raste v tropskem ali zmernem pasu. Če se vezan les izdeluje samo iz tropskega lesa, izdelovalci zaradi naravnega dopolnjevanja v proizvodnem procesu vezanega lesa okoumé za notranje plasti dajejo prednost uporabi lesa okoumé v primerjavi z drugimi vrstami tropskega lesa. Ena ali več vrst lesa, iz katerih so bile izdelane notranje plasti, močno vplivajo na ceno končnega proizvoda, na njegove lastnosti in na primernost uporabe. Zato je bilo pomembno, da se pri preiskavi ustrezno razlikuje med različnimi vrstami proizvoda, torej da se pri ocenjevanju dampinga in škode primerja le cene identičnih vrst vezanega lesa. Sistem šifrirnih oznak proizvoda, uporabljenega v preiskavi razlikuje med drugim tudi cel okoumé od površinskega. Zato je bila zahteva, da se cel in površinski okoumé ne bi smela pojmovati kot enak proizvod, zavrnjena.

(11)

V začasni uredbi je bilo sklenjeno, da se iz preiskave izloči s folijo prevlečen vezan lesa okoumé, zaradi razlogov, določenih v uvodni izjavi (19) začasne uredbe. S folijo prevlečen vezan les okoumé se izdeluje iz površinskega ali celega okoumé lesa, ki je prevlečen s folijo drugih materialov. Gospodarska panoga Skupnosti je menila, da te proizvode ne bi smeli izključiti iz preiskave, saj so del istega trga kot preostali okoumé proizvodi. Vendar pa so zgoraj navedene značilnosti vezanega lesa okoumé, npr. zunanji izgled, zaradi folije na površini lesa veliko manj pomembne. S folijo prevlečen vezan les okoumé torej nima enakih fizičnih in tehničnih značilnosti kot zadevni proizvod. Poleg tega pa je s folijo obložen vezan les okoumé ponavadi najprimernejši za določeno uporabo, in sicer za vlivanje betona, kar je ravno obratno kot zadevni proizvod. Zato naj se ta predlog zavrne.

(12)

Ker ni bilo drugih pripomb, se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav (18) in (19) začasne uredbe.

(13)

Več strank je izjavilo, da obstaja veliko razlik med zadevnim proizvodom, ki ga proizvajajo v LRK in proizvodom, ki ga gospodarska panoga Skupnosti proizvaja in prodaja v Skupnosti, zaradi česar na podlagi člena 1(4) osnovne uredbe teh proizvodov ne moremo smatrati za enake. Stranke so še posebej trdile, da:

(14)

Kar zadeva prve tri značilnosti iz zgoraj navedenih uvodnih izjav (13)(a) do (13)(c), je preiskava pokazala, da so oboji, kitajski proizvajalci – izvozniki kakor tudi gospodarska panoga Skupnosti, prodajali tako cel kakor tudi površinski okoumé, vezan les za notranje in zunanje prostore ter številne velikosti panelnih plošč. Ker so vse te značilnosti ponavadi prikazane v prodajni dokumentaciji, so zaradi izračuna stopnje dampinga in škode zajeti tudi v dokumentaciji o nadzoru nad proizvodi. Pri zgoraj navedenih proizvodih se torej dosledno upoštevajo vse razlike, primerjava pa poteka le med enakimi proizvodi.

(15)

Četrta značilnost iz uvodne izjave (13)(d) ni bila zajeta v dokumentaciji o nadzoru nad proizvodi, ker v večini transakcijskih dokumentov, ki jih je Komisija prejela med preiskavo, ni navedena. Na podlagi transakcij, za katere je bila navedena stopnja kakovosti oblog, je bilo ugotovljeno, da so kitajski proizvajalci – izvozniki kakor tudi gospodarska panoga Skupnosti, prodajali različne kakovosti oblog ter da ni mogoče sklepati, da so bili enaki proizvodi gospodarske panoge Skupnosti boljše kakovosti kot pa proizvodi kitajskih proizvajalcev – izvoznikov.

(16)

Zadnje tri značilnosti iz uvodne izjave (13)(e) do (13)(g) prav tako niso bile zajete v dokumentaciji o nadzoru nad proizvodi, saj se ne pojavljajo v večini transakcijskih dokumentov. Vendar pa je bilo mogoče zaznati, da ima večina izvoženih proizvodov iz LRK tanjšo prevleko kot pa enaki proizvodi Skupnosti. Prav tako pa se ne sme zanemariti razlik v kakovosti lepljenja ter razlik med notranjimi plastmi, čeprav so različne, saj so določeni kupci pozorni tudi na to. Do izenačitve teh razlik je prišlo pri izračunavanju marže, za katere se zbija cena ter stopnje škode, kot je navedeno v uvodni izjavi (80) začasne uredbe.

(17)

Treba je opozoriti tudi na to, da so te razlike v kakovosti premajhne, da bi kupci lahko zadevni proizvod, izvožen iz LRK, smatrali za popolnoma drug proizvod. Preiskava je pokazala ravno nasprotno, in sicer konkretne primere, v katerih so proizvodi izvoženi iz Kitajske pri nekaterih strankah na trgu Skupnosti nadomestili proizvode gospodarske panoge Skupnosti.

(18)

Zato se sklene, da so se prikazane domnevne razlike med zadevnim proizvodom in proizvodom, ki ga gospodarska panoga Skupnosti izdeluje in prodaja v Skupnosti, dosledno upoštevale ali v dokumentaciji o nadzoru nad proizvodi ali z izenačitvijo razlik. Ker te razlike v nobenem primeru ne spremenijo dejstva, da imata zadevni proizvod in proizvod, ki ga gospodarska panoga Skupnosti izdeluje in prodaja v Skupnosti, enake osnovne značilnosti in da se ju uporablja za enake namene, je potrebno zavreči trditev, da zadevni proizvod in proizvod, ki ga gospodarska panoga Skupnosti izdeluje in prodaja v Skupnosti, nista enaka.

(19)

Ker drugih pripomb glede zadevnega proizvoda ni bilo, se potrdijo uvodne izjave (20) začasne uredbe.

(20)

En proizvajalec – izvoznik, ki mu ni bila zagotovljena OTG, je izjavil, da Komisija ni upoštevala pripomb, ki jih je predložil po tem, ko je Komisija podala določitve. Vseeno pa so njegove pripombe preučili in jih izrecno navedli v uvodnih izjavah (29) do (32) začasne uredbe. Zato se ta zahtevek zavrne.

(21)

Drugi proizvajalec – izvoznik, za katerega so mislili, da ni sodeloval, je dokazoval svoje sodelovanje s Komisijo. Treba je opozoriti na to, da je ta isti dokaz, ki ga je isto podjetje predložilo že po tem, ko je Komisija navedla svoje ugotovitve glede OTG, posebej naveden v uvodnih izjavah (33) do (35) začasne uredbe. Zato se ta zahtevek zavrne.

(22)

Ker drugih pripomb ni bilo, se potrdijo uvodne izjave (21) do (35) začasne uredbe, ki zadevajo ureditev gospodarskega trga.

(23)

Ker drugih pripomb ni bilo, se potrdijo uvodne izjave (36) do (40) začasne uredbe, ki zadevajo posamezno obravnavo.

(24)

Eden sodelujočih proizvajalcev – izvoznikov je trdil, da izračun cene njegovih nakupov topolovih furnirjev, kot je navedeno v uvodni izjavi (49) začasne uredbe, ni bil pravilen in da bi bilo določene davke, ki so mu domnevno bili zaračunani ob nakupu topolovih furnirjev, potrebno odšteti od cene. Takšno trditev bi bilo potrebo podpreti s pravočasno predloženimi in preverljivimi dokazi. Vendar pa podjetje ni imelo zadosti dokazov za povračilo DDV, čeprav je med preiskavo za to zaprosilo. Zato se je ta zahtevek moral zavrniti.

(25)

Treba je opozoriti, da je po objavi začasne uredbe zaradi napak pri pisanju prišlo do manjših popravkov pri izračunu stopnje dobička treh sodelujočih proizvajalcev – izvoznikov, ki jim je bila zagotovljena OTG. To je bil vzrok za majhno spremembo normalne vrednosti, ki jim je bila izračunana.

(26)

Ker drugih pripomb ni bilo, se potrdijo začasne ugotovitve o določitvi normalne vrednosti za sodelujoče proizvajalce – izvoznike, ki jim je bila zagotovljena OTG, kakor je opisano v uvodnih izjavah (41) do (51) začasne uredbe.

(27)

Maroko je bil med tretjimi državami začasno izbran za tretjo državo z analognim tržnim gospodarstvom, da bi določil normalno vrednost za LRK. Vendar pa so, kot je navedeno v uvodni izjavi (56) začasne uredbe, trije proizvajalci – izvozniki temu nasprotovali.

(28)

Komisija je v preiskavi ugotovila, da je na maroškem domačem trgu prisoten le en proizvajalec, pa tudi dajatev za uvoz je bila na domačem trgu visoka. Zato je Komisija v nadaljnji preiskavi poskušala ugotoviti, če obstaja kakšna primernejša analogna država. Turčija, kjer je bil en proizvajalec pripravljen sodelovati s Komisijo, je bila izbrana za potencialno alternativno analogno državo.

(29)

Kar zadeva objavo začasne uredbe, je več uvoznikov in več kitajskih proizvajalcev – izvoznikov imelo pripombe glede prvotno izbranega Maroka. Dokazovali so, da izbira Maroka za državo za analogno tržno gospodarstvo ni bila primerna, in sicer zaradi domnevne razlike v kakovosti med vezanim lesom okoumé, ki ga proizvaja Kitajska in vezanim lesom okoumé, ki ga proizvaja Maroko.

(30)

Ugotovljeno je bilo, da na turškem trgu dajatve niso bile visoke in da je več konkurentov proizvajalo vezan les okoumé. Kasneje je preiskava tudi potrdila, da je bila prodaja sodelujočega turškega proizvajalca visoka in dovolj reprezentativna za uvedbo normalne vrednosti za kitajske izvožene proizvode zadevnega proizvoda. Zato je bila Turčija izbrana za analogno državo.

(31)

Da bi se ugotovilo, ali se je prodaja proizvodov, primerljivih s tistimi, ki jih prodajajo kitajski proizvajalci – izvozniki skupnosti, na turškem tržišču vršila med običajnim postopkom trgovanja, se je domača prodajna cena primerjala s celotnimi stroški proizvodnje (strošek proizvodnje plus prodaja, splošni in administrativni stroški). Ker je bila večina tistih vrst proizvodov, ki so bili prodani na domačem trgu, prodana v okviru običajnega poteka trgovanja, je normalna vrednost temeljila na domači ceni za primerljivo vrsto proizvoda.

(32)

Zaradi fizičnih razlik v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe je bila pri upoštevanju razlike v vrsti lepila, ki se je uporabljala za primerljive vrste proizvodov, prodanih v Turčiji in za zadevni proizvod, spremenjena normalna vrednost.

(33)

Ker drugih pripomb ni bilo, se potrdijo začasne ugotovitve o določitvi izvozne cene, kakor je opisano v uvodnih izjavah (60) in (61) začasne uredbe. Vendar pa je v zvezi z določitvijo izvozne cene za nesodelujoče izvoznike prišlo do spremembe: namesto omejenega obsega prodaje za sodelujočega proizvajalca – izvoznika, ki ni bil obravnavan kot tržno gospodarstvo, je za osnovo veljala celotna prodaja vezanega lesa okoumé za to podjetje, kar je bilo na podlagi razpoložljivih podatkov za večino kitajskih izvozov bolj reprezentativno.

(34)

En proizvajalec – izvoznik je dokazoval, da so bili stroški transporta nepravilno odšteti od prodaje, kar je bilo narejeno na podlagi FOB. Vendar pa so bile te spremembe narejene takrat, ko so bile že vse vrednosti prodaje pretvorjene v CIF, in sicer po metodi, dogovorjeni s podjetjem. Zato se je zahtevek moral zavrniti.

(35)

En proizvajalec – izvoznik je nasprotoval popravku pri njegovi izvozni ceni, do katerega je prišlo zaradi odloga popusta, odobrenega nekaterim trgovcem, kakor je navedeno v uvodni izjavi (63) začasne uredbe. Izvoznik je zatrjeval, da so po informacijah, ki jih je dalo podjetje, cene že bile znižane. Vendar pa podjetje med preiskavo tega ni moglo dokazati. Zato se je zahtevek moral zavrniti.

(36)

En proizvajalec – izvoznik je dokazoval, da so bile stranke, katerim je prodajal zadevni produkt na domačem ali tujem trgu, razdeljene na različne kategorije in so podatki, ki jih je predložilo podjetje, pokazali določene razlike v cenah med kupci iz različnih kategorij. Želel je, da se to pri dampinškem izračunu dosledno upošteva, in sicer tako, da bi prilagodili izvozno ceno za obseg trgovine v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe. Čeprav je bil ta zahtevek upravičen, pa stopnja prilagoditve, ki jo je predlagal izvoznik ni bila reprezentativna, saj je temeljila na enem samem primeru. Po analizi podatkov cen je bila določena primerna stopnja prilagoditve, cene za izvoz pa so bile prilagojene.

(37)

Kot je prikazano zgoraj, so bili nekateri zahtevki sprejeti, metodologija in izračuni pa so bili na željo analogne države izboljšani. Dokončne stopnje dampinga, izražene v odstotku cene CIF na mejah Skupnosti, dajatev neplačana, so:

(38)

Ker drugih pripomb ni bilo, se potrdi metodologija za izračun stopnje dampinga na ravni države, kakor je opisano v uvodnih izjavah (67) do (69) začasne uredbe. Zaradi Turčije kot analogne države, kakor je opisano v zgornjih uvodnih izjavah (27) do (32), je bila uvedena nova stopnja dampinga na ravni države, ki znaša 66,7 % CIF na mejah Skupnosti, dajatev neplačana.

(39)

Ker drugih pripomb ni bilo, se potrdijo sklepi začasnih ugotovitev o industriji Skupnosti, kakor je opisano v uvodnih izjavah (70) do (72) začasne uredbe.

(40)

Ker drugih pripomb ni bilo, se potrdijo sklepi začasnih ugotovitev o porabi Skupnosti, kakor je opisano v uvodnih izjavah (74) do (75) začasne uredbe.

(41)

Za analizo ponujanja nižjih cen kot konkurenca je začasna uredba dodala 10 % na cene CIF na mejah Skupnosti sodelujočih proizvajalcev – izvoznikov. Ta sprememba je bila uvedena zaradi razlike v kakovosti med vezanim lesom okoumé iz Skupnosti in iz Kitajske. Razlika je sicer splošno priznana, vendar težko ocenljiva. Ta sprememba je bila uvedena na naslednji način. Preučitev podatkov v zvezi s ponudbami kitajskih proizvajalcev zadevnega proizvoda z debelino obloge 1 mm ali 0,6 mm, ki jih je Komisija imela na voljo, je pokazala, da bi razlika v debelini obloge lahko spremenila ceno od 3,5 % do 5,5 %. Zaradi pomanjkanja drugih podatkov o razlikah lahko sklepamo, da bi ostali vidiki kakovosti, ki so omenjeni v uvodni izjavi (16), namreč kakovost lepljenja in kakovost notranjih plasti, lahko bila prav tako pomembna kot debelina prevleke. Zaradi skupnega vpliva teh razlik v kakovosti bi razlike v ceni lahko bile 10-15 %. Treba je upoštevati, da zgoraj navedenih razlik ni mogoče dokazati za vsako transakcijo posebej in najverjetneje ne zadevajo vseh izvoženih proizvodov iz LRK v obdobju preiskave. Preiskava je pokazala, da kitajski proizvajalci – izvozniki nudijo proizvode različnih kakovosti in značilnosti.

(42)

En uvoznik je dokazoval, da bi dodatek namesto 10 % moral biti 25 %, vendar za svoj predlog ni imel nobene objektivne razlage. Zato ni bilo nobenega razloga za spreminjanje zgoraj navedenega pristopa v začasni uredbi.

(43)

Ker drugih pripomb ni bilo, se potrdijo sklepi iz uvodnih izjavah (76) do (81) začasne uredbe.

(44)

Dva proizvajalca – izvoznika sta podvomila v škodljiv vpliv uvoženih proizvodov, s tem ko sta opozorila, da cene ostajajo bolj ali manj enake, z rahlim 3 % zvišanjem ali majhnim znižanjem med zadevnim obdobjem. Poudariti je treba, da se povprečne cene, prikazane v uvodni izjavi (91) začasne uredbe nanašajo na vrsto različnih vrst proizvodov, med katerimi so največjo škodo zaradi kitajskih uvoženih proizvodov utrpeli proizvodi z nižjimi cenami. Četudi bi se cene teh proizvodov z nižjimi cenami ves čas zniževale, glede na to, da so se njihovi sorazmerni deleži pri večjem številu različnih proizvodov prav tako znižali, ni rečeno, da bi se znižala tudi celotna cena za kubični meter. Ta sprememba je pri večjem številu različnih proizvodov, ki jih izdelujejo proizvajalci v Skupnosti, že bila opisana v uvodni izjavi (91) začasne uredbe. Ko so proizvodi, ki jih je izvozila Kitajska prišli na trg Skupnosti, je gospodarska panoga Skupnosti prihajala iz recesije, ki so jo zaznamovale sorazmerno nizke nakupne stopnje. V takih okoliščinah se industrija Skupnosti ni mogla soočati s konkurenco na tak način, da bi zniževala cene in največ škodljivih posledic zaradi uvoženih proizvodov je nastalo zaradi njihove količine, kakor je razloženo v uvodnih izjavah (85) do (90) začasne uredbe. Zato je bilo zgoraj navedeni argument treba zavrniti.

(45)

Ker drugih pripomb ni bilo, se potrdijo sklepi iz uvodnih izjavah (82) do (99) začasne uredbe.

(46)

Ker drugih pripomb glede sklepov o škodi ni bilo, se potrdijo sklepi, opisani v uvodnih izjavah (100) do (102) začasne uredbe.

(47)

Dva izvoznika sta trdila, da je bilo povečanje stroškov na enoto gospodarske panoge Skupnosti med zadevnim obdobjem pomemben faktor za slabo donosnost gospodarske panoge Skupnosti do pretrganja vzročne povezave med dampingom in škodo. Kot je navedeno v uvodni izjavi (113) začasne uredbe, se razvoj cen vzorčnih proizvodov Skupnosti sklada z razvojem cen v Skupnosti na splošno. Torej ta vrsta povišanja cen, npr. surovinam, ne predstavlja zunanjega faktorja, s katerim gospodarska panoga ne bi mogla delovati pod normalnimi gospodarskimi pogoji in brez močnega pritiska dampinškega uvoza na cene. Vsaj delno povečanje povprečnih cen, ki ga je bilo možno opaziti, pa se lahko pripiše slabši izkoriščenosti zmogljivosti in prestopu k malo dražjim vrstam proizvodov, ki so izmenoma povezani s konkurenco dampinškega uvoza. Tega zahtevka se zato ne more sprejeti.

(48)

Glede možnih posledic uvoženih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav, vendar ne iz LRK, je v uvodni izjavi (109) začasne uredbe zapisano, da so povprečne cene drugih večjih izvoznikov, kot sta Gabon in Maroko, za 50 % višje kot cene izvoznikov iz LRK, zaradi česar ne predstavljajo odločilnega faktorja za škodo gospodarski panogi Skupnosti. En uvoznik je opozoril, da sta ti dve državi izvažali skoraj samo ali predvsem cel okoumé, medtem ko je LRK večinoma izvažala površinski okoumé, ki je po naravi cenejši. Čeprav je ta opomba pravilna, se pri razliki med ceno polnega in prevlečenega okoumé, ki je po ugotovitvah preiskave 15 %, ne upošteva zgoraj navedene 50 % razlike v ceni. Ugotovitve, zapisane v začasni uredbi, da so tržni deleži teh držav mnogo nižji kot tržni delež LRK ter da so količina in cene njihovih izvoženih proizvodov med zadevno preiskavo ostali enaki, so pravilne. Zato zgoraj navedena opomba potrjuje ugotovitev, da uvozi iz teh tretjih držav niso imeli tako velikega vpliva na gospodarsko panogo Skupnosti kot so jih imeli uvozi iz LRK ter niso glavni razlog za slab položaj gospodarske panoge Skupnosti.

(49)

Isti izvozniki so dokazovali, da upad izvoza iz gospodarske panoge Skupnosti, ki je omenjen v uvodni izjavi (111) začasne uredbe, ni bil zanemarljiv in če bi ga dodali k drugim faktorjem, ki niso povezani s kitajskim izvozom, bi našli vzrok za poslabšanje finančnega položaja gospodarske panoge Skupnosti. Čeprav je izvoz gospodarske panoge Skupnosti v treh letih in pol resnično upadel za skoraj 2 000 milijonov ton, kot je razloženo v uvodni izjavi (111) začasne uredbe, se ta upad ne more primerjati s vplivom kitajskega izvoza v trg Skupnosti, ki je v dveh letih in pol med 2 000 in OP dosegel več kot 80 000 milijonov ton. Ta zahtevek se torej zavrže.

(50)

Ker drugih pripomb glede vzroka ni bilo, se potrdijo ugotovitve in sklepi iz uvodnih izjav (103) do (117) začasne uredbe.

(51)

Dva izvoznika sta dokazovala, da Komisija zaradi interesov Skupnosti ni zagotovila gospodarske analize vplivov ukrepov nad uporabniki, trgovci in potrošniki. Kot prvo je potrebno poudariti, da izvozniki niso pomembni pri preiskavi interesov Skupnosti. Glede na vsebino zahtevka pa je treba opozoriti na to, da v preiskavi ni sodeloval nihče od uporabnikov, trgovcev ali potrošnikov, prav tako se med postopkom nihče ni oglasil. Zato Komisija nima na voljo nobenih posebnih podatkov, da bi lahko ocenila ta vpliv. Tega zahtevka torej ni mogoče sprejeti.

(52)

Prav tako je en uvoznik dokazoval, da je bila 48,5 % dajatev na ravni države previsoka in da bi omejena količina zalog okoumé proizvodov v Evropi pripeljala do pomanjkanja konkurence v Evropi ter do škode v uporabniški industriji. Kot je navedeno v uvodni izjavi (125) začasne uredbe, je namen protidampinških ukrepov le ta, da vzpostavijo enake konkurenčne pogoje na tem trgu, ne pa da bi preprečili konkurenco, kar bi glede na številne različne proizvajalce in države izvoznice, razen Kitajske, bilo potrebno. Zato se mora ta zahtevek opustiti.

(53)

Ker drugih novih podatkov, ki bi zadevali interese Skupnosti ni bilo, se potrdijo ugotovitve in sklepi iz uvodnih izjav (118) do (127) začasne uredbe.

(54)

Ker drugih pripomb ni bilo, se potrdi metodologija za ugotavljanje stopnje odprave škode iz uvodnih izjav (128) do (132) začasne uredbe.

(55)

Na podlagi te metodologije se je z namenom za dokončno uvedbo ravni ukrepov izračunala stopnja odprave škode.

(56)

V smislu navedenega in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe, bi se morala uvesti dokončna protidampinška dajatev, in sicer na podlagi ugotovljene stopnje dampinga, saj so pri vseh proizvajalcih – izvoznikih stopnje škode bile višje od stopnje dampinga.

(57)

Na podlagi zgoraj navedenega so dokončne dajatve sledeče:

(58)

Posamične stopnje protidampinških dajatev, določene v tej uredbi, so bile ugotovljene na podlagi ugotovitev zadevne preiskave. Zato odražajo stanje, ki se je med preiskavo nanašalo na ti dve podjetji. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvami, ki se v državi uporabljajo za „vsa ostala podjetja“) se zato uporabljajo izključno za uvoz proizvodov s poreklom iz zadevne dežele, in ki jih proizvajata ti dve podjetji, torej imenovani pravni osebi. Uvoženi proizvodi, ki jih proizvajajo katera koli druge podjetja, ki niso izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe z imenom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s posebej navedenimi subjekti, od teh stopenj nimajo koristi. Zanje se uporablja stopnja dajatev, ki se uporablja za „vse ostale“.

(59)

Zahtevek za uporabo teh posamičnih protidampinških stopenj dajatev podjetja (tj. po spremembi imena subjekta ali po vzpostavitvi nove proizvodnje ali prodajnega subjekta) je potrebno nasloviti na Komisijo (3) skupaj z vsemi pomembnimi informacijami, še posebej v zvezi s spremembami dejavnosti podjetja, ki se nanašajo na proizvodnjo, domačo prodajo in izvoz in se nanašajo na npr. spremembo imena ali spremembo proizvodnega ali prodajnega subjekta. Po potrebi bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama podjetij, ki imajo korist od posamičnih stopenj dajatev.

(60)

Da bi zaradi precejšnje mere nesodelovanja (80 %) in velike razlike v dajatvi zmanjšali nevarnosti izogibanja, bi potrebovali posebne določbe, s katerimi bi v tem primeru zagotovili primerno uvedbo protidampinške dajatve.

(61)

V sklopu teh posebnih določb morajo države članice carinskemu organu predložiti veljavno trgovinsko fakturo, ki naj bi bila skladna z zahtevami iz Priloge k tej uredbi. Le uvoženi proizvodi skupaj s takšno fakturo bi se morali ocariniti s pomočjo dodatnih oznak TARIC, glede na posameznega proizvajalca. Uvoženi proizvodi brez takih faktur pa bi se morali ocariniti s pomočjo protidampinške dajatve za vse druge izvozne proizvode. Zadevna podjetja so spodbujali, da Komisiji oddajajo redna poročila, da bi zagotovili primerno nadaljevanje njihove prodaje vezanega lesa okoumé v Skupnosti. V primerih, ko poročila niso oddana ali ko navajajo, da ukrepi niso primerni za zmanjšanje posledic škodljivega dampinga, je včasih potrebno začeti z vmesnim pregledom v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. V okviru te preiskave bi lahko med drugim ugotovili, če obstaja potreba za odpravo posamičnih stopenj dajatev in posledično uvedbo dajatev na ravni države.

(62)

Po sprejetju začasnih protidampinških ukrepov je en sodelujoči proizvajalec – izvoznik izrazil pripravljenost do obveze v skladu s členom 8(1). Vendar najnižje izvozne cene, ki jih je bilo podjetje pripravljeno ponuditi za določene proizvode, niso zadostovale za izničenje škodljivih posledic dampinga. Zato ta ponudba ni bila sprejeta.

(63)

Zaradi višine ugotovljenih dampinških stopenj in zaradi škode, povzročene gospodarski panogi Skupnosti, se zdi potrebno, da se varščine, položene za začasne protidampinške dajatve v skladu z začasno uredbo, t.j. Uredbo (ES) št. 988/2004 dokončno poberejo v višini dajatve, dokončno določene s to uredbo, če je dajatev enaka ali nižja kot začasne dajatve. Kjer so dokončne dajatve višje od začasnih dajatev se dokončno pobere varščina v višini začasnih dajatev.

(64)

Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi (11), je bil s folijo površinski vezan les okoumé izločen iz preiskave. Če člen 1(1) začasne uredbe ni predvidel take izključitve, se bodo varščine, položene za te vrste proizvodov, sprostile –