32004R0600

Uredba Sveta (ES) št. 600/2004

z dne 22. marca 2004

o nekaterih tehničnih ukrepih, ki se uporabljajo za ribolovne aktivnosti na območju, zajetem v Konvenciji o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Skupnost je s Sklepom 81/691/EGS [2] odobrila Konvencijo o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki (v nadaljnjem besedilu "Konvencija"), ki je v Skupnosti začela veljati 21. maja 1982.

(2) Konvencija zagotavlja okvir za regionalno sodelovanje pri ohranjanju in upravljanju živih morskih virov na Antarktiki z ustanovitvijo Komisije za ohranjanje in upravljanje živih morskih virov na Antarktiki (v nadaljnjem besedilu "CCAMLR"), ki sprejme ohranitvene ukrepe, ki postanejo zavezujoči za pogodbenice.

(3) CCAMLR je sprejela določene ukrepe za ohranjanje in upravljanje staležev rib, ki med drugim določajo tehnična pravila, ki se uporabljajo za določene ribolovne aktivnosti na območju, zajetem v Konvenciji. Ukrepi vključujejo določbe v zvezi z uporabo določenih vrst ribolovnega orodja, prepovedjo nekaterih vrst opreme, ki velja za škodljivo okolju, zmanjšanjem škodljivega učinka ribolova za vrste, kot so morske ptice in morski sesalci, ter dejavnostjo znanstvenih opazovalcev na krovu ribiških plovil, namenjeno zbiranju podatkov. Ti ukrepi so zavezujoči za Skupnost in jih je torej treba izvajati.

(4) Nekatere od tehničnih ukrepov, ki jih je sprejela CCAMLR, sta prevzeli Uredba Sveta (EGS) št. 3943/90 z dne 19. decembra 1990 o uporabi sistema za opazovanje in inšpekcijske ukrepe, ustanovljenega po členu XXIV Konvencije o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki [3], in Uredba Sveta (ES) št. 66/98 z dne 18. decembra 1997 o nekaterih ohranitvenih in nadzornih ukrepih, ki se uporabljajo za ribolovne aktivnosti na Antarktiki [4].

(5) Ker je CCAMLR sprejela nove ohranitvene ukrepe in posodobila že veljavne ukrepe, odkar sta bili sprejeti uredbi, navedeni zgoraj, je treba ti uredbi naknadno spremeniti.

(6) Da bi zagotovili večjo jasnost predpisov Skupnosti, je treba ukrepe za nadzor ribolovnih aktivnosti in ukrepe s tehničnega področja prevzeti ločeno. Zato je treba uredbi (EGS) št. 3943/90 in (ES) št. 66/98 razveljaviti z Uredbo Sveta (ES) št. 601/2004 z dne 22. marca 2004 o nekaterih nadzornih ukrepih, ki se uporabljajo za ribolovne aktivnosti na območju Konvencije o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki [5], ukrepe Skupnosti pa je treba dopolniti s to uredbo. To ne vpliva na vključitev nekaterih tehničnih ukrepov, ki se nanašajo na določen raziskovalni ribolov, v uredbe, ki jih Komisija sprejme vsako leto v zvezi z možnostmi ribolova, dodeljenimi plovilom Skupnosti, in pogoji, povezanimi z njimi (letne uredbe o "celotnih dovoljenih ulovih in kvotah").

(7) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe in usklajevanje prilog z rednimi spremembami tehničnih ukrepov, ki jih sprejme CCAMLR v skladu s Konvencijo, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [6] –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina

1. Ta uredba določa tehnične ukrepe v zvezi z aktivnostmi ribiških plovil Skupnosti, ki lovijo in hranijo na krovu morske organizme, ki izhajajo iz živih morskih virov na območju, zajetem v Konvenciji o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki (v nadaljnjem besedilu "Konvencija").

2. Ta uredba se uporablja brez vpliva na določbe Konvencije, skladno s cilji, načeli in določbami sklepne listine konference, na kateri je bila sprejeta.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednji pomeni izrazov:

(a) "območje po Konvenciji": pomeni območje, kjer se uporablja Konvencija, kakor je opredeljeno v členu I Konvencije;

(b) "antarktična konvergenca": pomeni črto, ki združuje naslednje točke vzdolž vzporednikov in poldnevnikov: 50o J, 0o – 50o J, 30o V – 45o J, 30o V – 45o J, 80o V – 55o J, 80o V – 55o J, 150o V – 60o J, 150o V – 60o J, 50o Z – 50o J, 50o Z – 50o J, 0o;

(c) "ribiško plovilo Skupnosti": pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice Skupnosti, je registrirano v Skupnosti in lovi in hrani na krovu morske organizme, ki izhajajo iz živih morskih virov na območju po Konvenciji;

(d) "pravokotnik v majhnem merilu": pomeni območje 0,5o širinske stopinje krat 1o dolžinske stopinje od severozahodnega kota statističnega podobmočja ali območja. Pravokotnik določata zemljepisna širina njegove najbolj severne skrajnosti in zemljepisna dolžina njegove skrajnosti, ki je najbližja 0o;

(e) "novi ribolov": pomeni lovljenje vrste z uporabo posebnega načina ribolova v statističnem antarktičnem podobmočju FAO, v zvezi s katerim CCAMLR ni nikoli prejela:

(i) podatkov o razširjenosti, številčnosti, populaciji, potencialnem donosu in identiteti staleža, pridobljenih v celovitih raziskavah/študijah ali pri raziskovalnem ribolovu; ali

(ii) podatkov o ulovu in naporu; ali

(iii) podatkov o ulovu in naporu za dve zadnji sezoni, v katerih je potekal ribolov;

(f) "raziskovalni ribolov": pomeni ribolov, ki je predhodno štel za "novi ribolov", opredeljen v odstavku (e). Raziskovalni ribolov še vedno šteje za takšnega, dokler ni na voljo dovolj podatkov:

(i) da se oceni razširjenost, številčnost in populacija ciljnih vrst, s čimer se oceni potencialni donos ribolova;

(ii) da se pregledajo možne posledice za odvisne vrste in povezane vrste; in

(iii) da lahko Znanstveni odbor CCAMLR pripravi nasvete v zvezi z ustreznimi količinami ulova in po potrebi v zvezi z ravnmi ribolovnega napora ter ribolovnim orodjem.

POGLAVJE II

RIBOLOVNO ORODJE

Člen 3

Dovoljeno ribolovno orodje v določenih ribolovnih območjih

1. Ribolov na vrsto Dissostichus eleginoides v statističnem podobmočju FAO 48.3 opravljajo plovila, ki uporabljajo samo parangale in vrše.

2. Ribolov na vrsto Dissostichus eleginoides v statističnem območju FAO 58.5.2 opravljajo plovila, ki uporabljajo samo vlečne mreže ali parangale.

3. Ribolov na vrsto Champsocephalus gunnari v statističnem podobmočju FAO 48.3 opravljajo plovila, ki uporabljajo samo vlečne mreže. Uporaba pridnenih vlečnih mrež pri usmerjenem ribolovu na vrsto Champsocephalus gunnari v tem podobmočju je prepovedana.

4. Ribolov na vrsto Champsocephalus gunnari v statističnem podobmočju FAO 58.5.2 opravljajo plovila, ki uporabljajo samo vlečne mreže.

5. Za namen ribolova iz odstavka 4 je območje, na katerem je dovoljen ribolov, opredeljeno kot tisti del statističnega območja FAO 58.5.2, ki leži znotraj območja, omejenega s črto:

(a) ki se začne na točki, kjer poldnevnik 72o 15' V seka razmejitveno črto iz Sporazuma o pomorski razmejitvi med Avstralijo in Francijo, in se nadaljuje proti jugu vzdolž poldnevnika do točke, kjer seka vzporednik 53o 25' J;

(b) nadaljuje se vzhodno vzdolž tega vzporednika do točke, kjer seka poldnevnik 74o V;

(c) potem se nadaljuje proti severovzhodu vzdolž premice do točke, kjer se sekata vzporednik 52o40' J in poldnevnik 76o V;

(d) nato se nadaljuje vzdolž poldnevnika do točke, kjer seka vzporednik 52o J;

(e) nadaljuje se proti severozahodu vzdolž premice do točke, kjer se sekata vzporednik 51o J in poldnevnik 74o30 V; ter

(f) se nato nadaljuje proti jugozahodu vzdolž premice do začetne točke.

6. Lov na rakovice v statističnem podobmočju FAO 48.3 opravljajo plovila, ki uporabljajo samo vrše.

Člen 4

Velikosti mrežnih očes

1. Vlečne mreže, danske potegalke ali podobne mreže, pri katerih je katerikoli del sestavljen iz mrežnih očes, ki so manjša od najmanjših dovoljenih velikosti mrežnih očes, določenih v Prilogi I, se ne uporabljajo pri neposrednem ribolovu na vrste ali skupine vrst, navedene v nadaljevanju:

(a) Champsocephalus gunnari

(b) Dissostichus eleginoides

(c) Gobionotothen gibberifrons

(d) Lepidonotothen squamifrons

(e) Notothenia rossii

(f) Notothenia kempi.

2. Prepovedano je uporabljati kakršna koli sredstva ali pripomočke, ki bi zamašili ali zmanjšali velikost mrežnih očes.

Člen 5

Nadzor velikosti mrežnih očes

Za mreže iz člena 4 se najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa, predvidena v Prilogi I, določi v skladu s pravili, predpisanimi v Prilogi II.

Člen 6

Lov na rakovice v statističnem podobmočju FAO 48.3

1. Lov na rakovice je omejen na spolno zrele rakovice moškega spola; vse rakovice ženskega spola in nedorasle rakovice moškega spola se nepoškodovane izpustijo. V primeru vrst Paralomis spinosissima in Paralomis formosa je dovoljeno obdržati ulov rakovic moškega spola z najmanjšo širino koša 94 mm oziroma 90 mm.

2. Rakovice, predelane na morju, se zamrznejo kot kosi rakovic, tako da je kasneje iz teh kosov mogoče ugotoviti velikost rakovic.

Člen 7

Uporaba in odstranjevanje plastičnih embalažnih pasov na ribiških plovilih Skupnosti

1. Na ribiških plovilih Skupnosti je prepovedano uporabljati plastične embalažne pasove za zaščito zabojev z vabami.

Prepovedano je uporabljati druge embalažne pasove za drugačne namene na ribiških plovilih, ki ne uporabljajo sežigalnikov na krovu (zaprti sistemi).

2. Vsi embalažni pasovi se po odstranitvi z embalaže razrežejo, tako da nimajo oblike sklenjene zanke, in se čimprej uničijo v sežigalniku na krovu.

3. Vsi plastični ostanki se shranijo na krovu plovila do prihoda v pristanišče in se v nobenem primeru ne odvržejo v morje.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 20(2).

Člen 8

Naključna umrljivost morskih ptic med ribolovom s parangalom

1. Ribolov s parangalom se opravlja tako, da se trnki z vabo, potem ko se vržejo v vodo, čimprej potopijo. Plovila, ki uporabljajo španski način ribolova s parangalom, spustijo uteži, preden se parangal napne; uporabijo se uteži, ki tehtajo vsaj 8,5 kg, razmik med njimi pa je največ 40 m, ali uteži, ki tehtajo vsaj 6 kg, razmik med njimi pa je največ 20 m. Uporablja se samo odmrznjena vaba.

2. Brez vpliva na odstavek 7 se parangali nastavljajo samo ponoči (torej v času teme med navtičnima polmrakoma).

Kadar je to mogoče, se nastavljanje parangalov zaključi vsaj tri ure pred sončnim vzhodom.

Med nočnim ribolovom s parangalom se uporabljajo samo tiste ladijske luči, ki so potrebne zaradi varnosti.

3. Brez vpliva na odstavek 8 je prepovedano odmetavanje drobovja v morje med nastavljanjem parangalov. Čimbolj se je treba izogniti odmetavanju drobovja, medtem ko se parangali vlečejo iz morja. Kadar se ne da izogniti odmetavanju, medtem ko se parangali vlečejo iz morja, se to opravi na tisti strani plovila, ki je nasproti strani, kjer se parangali nastavljajo ali vlečejo iz morja. Pred odmetavanjem je treba iz drobovja in ribjih glav odstraniti trnke.

Plovila so zasnovana tako, da imajo na krovu opremo za predelavo drobovja ali ustrezno zmogljivost, da hranijo drobovje na krovu, ali možnost odmetavanja drobovja na tisti strani plovila, ki je nasproti strani, kjer se parangali vlečejo iz morja.

4. Treba se je kar najbolj potruditi, da se zagotovi, da se morske ptice, ki se žive ujamejo med ribolovom s parangalom, spustijo žive, in da se, kadar je to mogoče, odstranijo trnki, ne da bi to ogrozilo življenje ptic.

5. Med nameščanjem parangalov se vleče strašilna vrv, ki ptice odvrača od vab. V Prilogi III je podroben opis strašilne vrvi in način uporabe te vrvi. Značilnosti konstrukcije, kar se tiče števila in namestitve stožerjev, se lahko razlikujejo, dokler dejanska površina morja, pokrita s strašilnimi vrvmi, ni manjša kot pri modelu iz Priloge III. Lahko se razlikujejo tudi značilnosti naprave, ki se vleče po vodi zato, da se parangal napenja.

6. Druge različice v zasnovi strašilnih vrvi se lahko preizkusijo na plovilih, na katerih sta dva opazovalca in je vsaj eden od njiju imenovan v skladu s Sistemom mednarodnega znanstvenega opazovanja CCAMLR, če so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavkih od 1 do 5 in v odstavku 7.

7. Prepoved nastavljanja parangalov podnevi, predvidena v odstavku 2, ne velja za ribolov v statističnih podobmočjih FAO 48.6 južno od 60o J, 88.1, 88.2 in območju 58.4.2, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) zadevno plovilo lahko ob izdaji dovoljenja za to ribolovno območje pristojnim organom dokaže:

(i) da je sposobno v celoti izpolnjevati katerega koli od raziskovalnih protokolov za nastavljanje parangalov, določenih v Prilogi IV. Države članice sporočijo CCAMLR rezultate tehničnih nadzorov, opravljenih v ta namen na vsakem od plovil z dovoljenjem;

(ii) da je sprejelo ukrepe za zagotovitev prisotnosti znanstvenih opazovalcev, ki morajo biti na krovu v skladu s členom 14(2);

(b) zadevno plovilo dokaže, da med ribolovnimi aktivnostmi stalna najnižja hitrost potapljanja parangalov znaša 0,3 m/s;

(c) zadevno plovilo ne ulovi več kot dveh morskih ptic. Katero koli plovilo, ki ujame tri morske ptice, se takoj vrne k nočnemu nastavljanju parangalov.

8. Z odstopanjem od odstavka 3 se v ribolovnih območjih iz odstavka 7 ne odmetava drobovje.

9. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 20(2).

Člen 9

Naključna umrljivost morskih ptic in morskih sesalcev med ribolovom z vlečno mrežo

1. Med ribolovom z vlečno mrežo je na mreži prepovedano uporabljati kable za sonar.

2. Ribiška plovila Skupnosti vedno uporabljajo razsvetljavo na takšnih mestih in s takšno močjo, da ima čim manjši domet izven plovila, v skladu z varnim delovanjem plovila.

3. Odmetavanje drobovja na morju je prepovedano, medtem ko se vlečne mreže nastavljajo in vlečejo iz morja.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 20(2).

POGLAVJE III

OPRAVLJANJE RIBOLOVNIH AKTIVNOSTI

Člen 10

Premiki plovil glede na njihovo raven prilova

1. V primeru ribolova, ki ni novi ali raziskovalni ribolov, se ribiška plovila Skupnosti premikajo glede na njihovo raven prilova v skladu s točko A Priloge V.

2. V primeru novega ali raziskovalnega ribolova, se ribiška plovila Skupnosti premikajo glede na njihovo raven prilova v skladu s točko B Priloge V.

Člen 11

Posebni ukrepi, ki se uporabljajo za raziskovalni ribolov na vrsto Dissostichus spp.

1. Ribiška plovila Skupnosti, ki sodelujejo v raziskovalnem ribolovu na vrsto Dissostichus spp. z vlečnimi mrežami ali parangali na območju po Konvenciji, razen ribolova, v zvezi s katerim je CCAMLR odobrila posebne izjeme, delujejo v skladu s pravili, določenimi v odstavkih od 3 do 6.

2. V tem členu je "met" eno nastavljanje vlečne mreže. Pri ribolovu s parangalom pomeni met nastavljanje enega ali več parangalov na enem mestu.

3. Ribolov poteka na čim širšem geografskem in globinskem območju. V ta namen se ribolov v katerem koli pravokotniku v majhnem merilu ustavi, ko ulov, prijavljen v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 601/2004, doseže 100 ton, in je v njem ukinjen do konca sezone. Ribolov v katerem koli pravokotniku v majhnem merilu je vsakokrat omejen na eno plovilo.

4. Za uveljavitev odstavka 3:

(a) natančen geografski položaj meta pri ribolovu z vlečnimi mrežami je določen s središčno točko na poti med začetkom in koncem meta;

(b) natančen geografski položaj meta pri ribolovu s parangalom je določen s središčno točko nastavljenega parangala ali parangalov;

(c) velja, da je pravokotnik v majhnem merilu, v katerem plovilo opravlja ribolov, tisti pravokotnik, v katerem se nahaja natančen geografski položaj meta;

(d) velja, da plovilo opravlja ribolov v posameznem pravokotniku v majhnem merilu od takrat, ko začne nastavljati parangale, pa do takrat, ko iz morja izvleče vse parangale v tem pravokotniku.

5. Pri vsakem metu parangala razen v izjemnih okoliščinah, nad katerimi plovilo nima nadzora, (na primer led ali vremenske razmere), čas potopitve ne sme biti daljši kot 48 ur od konca nastavljanja do začetka vlečenja parangalov iz morja.

6. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 20(2).

Člen 12

Posebni ukrepi, ki se uporabljajo za ribolov na vrsto Champsocephalus gunnari v statističnem podobmočju FAO 48.3

1. Ribolov na vrsto Champsocephalus gunnari je prepovedan na območju 12 navtičnih milj od obale Južne Georgie v obdobju med 1. marcem in 31. majem (obdobje drstenja).

2. Če je pri enem metu ulov večji kot 100 kg vrste Champsocephalus gunnari in je več kot 10 % primerkov vrste Champsocephalus gunnari krajših od 240 mm celotne dolžine, se ribiško plovilo premakne na drugo ribolovno mesto, oddaljeno vsaj pet navtičnih milj. Ribiško plovilo se vsaj pet dni ne vrne na območje v okviru petih navtičnih milj od mesta, kjer je ulov majhnih primerkov vrste Champsocephalus gunnari presegel 10 %. Mesto, kjer je naključni ulov majhnih primerkov vrste Champsocephalus gunnari presegel 10 %, je opredeljeno kot pot, ki jo je ribiško plovilo opravilo od točke, kjer je prvič uporabilo ribiško orodje, do točke, ko ga je izvleklo.

3. Kadar plovilo ulovi več kot 20 morskih ptic, preneha z ribolovom in se izključi iz nadaljnjega sodelovanja pri ribolovu v tej sezoni.

4. Plovila, ki sodelujejo pri tem ribolovu v obdobju od 1. marca do 31. maja, opravijo najmanj 20 raziskovalnih metov vlečne mreže, kakor je navedeno v Prilogi VI.

5. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 20(2).

POGLAVJE IV

ZNANSTVENO OPAZOVANJE NA KROVU PLOVIL, KI DELUJEJO NA OBMOČJU PO KONVENCIJI

Člen 13

Namen in področje uporabe

Sistem znanstvenega opazovanja, ki ga je sprejela CCAMLR v skladu s členom XXIV Konvencije, se v skladu s tem poglavjem uporablja za ribiška plovila Skupnosti, ki opravljajo ribolovne in raziskovalne aktivnosti na območju po Konvenciji.

Člen 14

Aktivnosti, ki so predmet znanstvenega opazovanja

1. V vsakem ribolovnem obdobju imajo ribiška plovila Skupnosti na krovu vsaj enega znanstvenega opazovalca in, kadar je to mogoče, dodatnega znanstvenega opazovalca, kadar lovijo:

(a) vrsto Champsocephalus gunnari v statističnem podobmočju FAO 48.3 in območju 58.5.2;

(b) rakovice v statističnem podobmočju FAO 48.3;

(c) vrsto Dissostichus eleginoides v statističnih podobmočjih FAO 48.3 in 48.4 ter območju 28.5.2; ali

(d) vrsto Martialia hyadesi v statističnem podobmočju FAO 48.3.

2. Ribiška plovila skupnosti imajo na krovu vsaj dva znanstvena opazovalca, pri čemer je eden od njiju znanstveni opazovalec CCAMLR, imenovan v skladu s členom 15, tudi kadar sodelujejo v raziskovalnem ribolovu iz člena 11 te uredbe ali drugem raziskovalnem ribolovu, odobrenem v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 601/2004.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 imajo plovila, ki sodelujejo pri raziskovalnem ribolovu na vrsto Dissostichus spp. v statističnih območjih FAO 48.3.a) in 48.3.b), na krovu vsaj enega znanstvenega opazovalca CCAMLR in, kadar je to mogoče, dodatnega znanstvenega opazovalca.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 20(2).

Člen 15

Znanstveni opazovalci

1. Države članice imenujejo znanstvene opazovalce, ki so pooblaščeni za opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem sistema opazovanja, ki ga je sprejela CCAMLR v skladu s to uredbo.

2. Dolžnosti in naloge, ki jih znanstveni opazovalci opravljajo na krovu plovil, so določene v Prilogi VII.

3. Znanstveni opazovalci so državljani države članice, ki jih imenuje. Ravnajo v skladu z navadami in pravili, ki veljajo na plovilu, na katerem opravljajo opazovanje.

4. Znanstveni opazovalci poznajo izkoriščanje in dejavnosti znanstvenega raziskovanja, ki jih je treba opazovati, določbe Konvencije in ukrepe, sprejete v skladu s Konvencijo, ter so ustrezno usposobljeni za opravljanje svojih nalog. Poleg tega so se sposobni sporazumevati v jeziku države zastave plovil, na katerih opravljajo svoje dejavnosti.

5. Znanstveni opazovalci imajo pri sebi dokument, ki ga izda država članica, ki jih imenuje, v obliki, ki jo je odobrila CCAMLR, iz katerega je razvidno, da so znanstveni opazovalci CCAMLR.

6. Znanstveni opazovalci predložijo CCAMLR prek države članice, ki jih imenuje, najpozneje en mesec po koncu obdobja opazovanja ali po njihovi vrnitvi v državo, od koder izvirajo, poročilo o vsakem opravljenem opazovalnem obisku, pri čemer uporabijo obrazce za opazovanje, ki jih odobri Znanstveni odbor CCAMLR. Državi zastave zadevnega plovila in Komisiji se pošlje kopija.

7. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 20(2).

Člen 16

Dogovori o prisotnosti opazovalcev na krovu plovil

1. Vkrcanje znanstvenih opazovalcev na ribiška plovila Skupnosti, ki opravljajo ribolovne aktivnosti ali znanstveno raziskovanje, se opravi v skladu z dvostranskimi dogovori, sklenjenimi v ta namen z drugo članico CCAMLR.

2. Dvostranski dogovori iz odstavka 1 temeljijo na naslednjih načelih:

(a) Znanstvenim opazovalcem se odobri status ladijskega častnika, medtem ko so na krovu. Nastanitev in obroki za opazovalce, medtem ko so na krovu, ustrezajo temu statusu.

(b) Država članica zastave zagotovi, da upravljavci plovil nudijo opazovalcem na krovu plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, kakršno koli pomoč pri opravljanju njihovih nalog. Znanstveni opazovalci imajo med drugim prost dostop do ladijskih podatkov in aktivnosti, da lahko opravijo svoje naloge v skladu z zahtevami CCAMLR.

(c) Država članica zastave sprejme ustrezne ukrepe, da znanstvenim opazovalcem zagotovi varnost in dobro počutje pri opravljanju njihovih nalog na krovu plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, jim zagotovi medicinsko pomoč in zaščiti njihovo svobodo in dostojanstvo.

(d) Sprejmejo se ukrepi, ki omogočijo znanstvenim opazovalcem pošiljanje in sprejemanje sporočil s pomočjo opreme za komunikacijo na plovilu in upravljavca. Vse utemeljene stroške, ki nastanejo pri tem sporočanju, ponavadi nosi članica CCAMLR, ki je imenovala znanstvene opazovalce (v nadaljnjem besedilu "imenujoča država").

(e) Dogovori v zvezi s prevozom in vkrcanjem znanstvenih opazovalcev se uredijo na takšen način, da se izkoriščanje in raziskovalne dejavnosti čim manj ovirajo.

(f) Znanstveni opazovalci predložijo zadevnim kapitanom na njihovo željo kopijo svojih poročil.

(g) Imenujoče države zagotovijo, da so njihovi znanstveni opazovalci zavarovani na način, ki je sprejemljiv za zadevne članice CCAMLR.

(h) Imenujoče države so odgovorne za prevoz znanstvenih opazovalcev do mesta vkrcanja in z mesta vkrcanja.

(i) Razen, če ni dogovorjeno drugače, je za oblačila, plače in kakršna koli nadomestila za znanstvene opazovalce ponavadi odgovorna imenujoča država, za nastanitev in obroke na krovu pa plovilo države gostiteljice.

3. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 20(2).

Člen 17

Sporočanje podatkov

1. Države članice, ki so imenovale znanstvene opazovalce, čimprej predložijo CCAMLR podatke o programih opazovanja, najpozneje pa ob sklenitvi dvostranskih dogovorov iz člena 11. Za vsakega opazovalca se predložijo naslednji podatki:

(a) datum sklenitve dogovora;

(b) ime in zastava plovila, ki bo na krov vkrcalo opazovalce;

(c) država članica, ki je pristojna za imenovanje opazovalcev;

(d) ribolovno območje (statistično območje CCAMLR, podobmočje, območje);

(e) vrsta podatkov, ki so jih zbrali opazovalci, predloženih Sekretariatu CCAMLR (prilov, ciljne vrste, biološki podatki, itd.);

(f) predvideni datum začetka in konca programa opazovanja; ter

(g) predvideni datum vrnitve opazovalcev v državo, od koder izvirajo.

2. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 20(2).

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Sprememba prilog

Priloge od I do VII se spremenijo v skladu z ohranitvenimi ukrepi, ki postanejo zavezujoči za Skupnost, v skladu s postopkom iz člena 20(3).

Člen 19

Izvajanje

Ukrepi, potrebni za izvajanje členov 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16 in 17, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 20(2).

Člen 20

Postopek odbora

1. Komisiji pomaga Odbor, ustanovljen v skladu s členom 30 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike [7].

2. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/EGS je en mesec.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/EGS.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/EGS je en mesec.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. marca 2004

Za Svet

Predsednik

J. Walsh

[1] Mnenje podano 16. decembra 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[2] UL L 252, 5.9.1981, str. 26.

[3] UL L 379, 31.12.1990, str. 45.

[4] UL L 6, 10.1.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2742/1999 (UL L 341, 31.12.1999, str. 1).

[5] UL L 97, 1.4.2004, str. 16.

[6] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[7] UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

NAJMANJŠA VELIKOST MREŽNEGA OČESA V SMISLU ČLENA 4(1)

Vrsta | Vrsta mreže | Najmanjša velikost mrežnega očesa |

Notothenia rossii | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže | 120 mm |

Dissostichus eleginoides | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže | 120 mm |

Goibionotothen gibberifrons | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže | 80 mm |

Notothenia kempi | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže | 80 mm |

Lepidonotothen squamifrons | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže | 80 mm |

Champsocephalus gunnari | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže | 90 mm |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

PRAVILA ZA UGOTAVLJANJE NAJMANJŠE VELIKOSTI MREŽNEGA OČESA V SMISLU ČLENA 5

A. Opis merilnih naprav

1. Merilne naprave, ki jih je treba uporabljati pri določanju velikosti očes mreže, so debele 2 mm, ploščate, iz vzdržljivega materiala in takšne, da obdržijo stalno obliko. Imajo bodisi vrsto vzporednih robov, povezanih z vmesnimi poševnimi robovi z zožitvijo ena proti osem na vsaki strani, bodisi samo poševne robove z zožitvijo, opredeljeno zgoraj. Na najožjem delu imajo luknjo.

2. Na površini vsake merilne naprave je označena širina v milimetrih tako na delu z vzporednimi robovi, če obstajajo, kot na poševnem delu. Na poševnem delu je širina označena v presledkih, ki merijo 1 mm, in navedena v rednih presledkih.

B. Uporaba merilne naprave

1. Mreža se raztegne v smeri dolge diagonale mrežnih očes.

2. Najožji del merilne naprave, opisane v odstavku A, se vstavi v mrežno oko pravokotno na ploskev mreže.

3. Merilna naprava se vstavi v mrežno oko ročno ali pa z uporabo uteži ali dinamometra, dokler poševnih robov ne ustavi mrežno oko.

C. Izbira mrežnih očes, ki jih je treba izmeriti

1. Del mreže, ki ga je treba izmeriti, tvori serijo 20 zaporednih mrežnih očes, ki tečejo v smeri dolge osi mreže.

2. Mrežna očesa, ki se nahajajo manj kot 50 cm od spojev, vrvi ali vrvi za zavezovanje vreče, se ne merijo. Ta razdalja se meri pravokotno na spoje, vrvi ali vrvi za zavezovanje mreže, pri čemer je mreža raztegnjena v smeri merjenja. Prav tako se ne meri nobeno mrežno oko, ki je bilo popravljeno, strgano, ali je na njem kaj pritrjeno na mrežo.

3. Z odstopanjem od odstavka 1 ni treba, da so mrežna očesa, ki jih je treba izmeriti, zaporedna, če veljajo pogoji iz točke 2.

4. Mreže se merijo le, kadar so mokre in niso zamrznjene.

D. Merjenje vsakega mrežnega očesa

Velikost vsakega mrežnega očesa je širina merilne naprave na točki, kjer se merilna naprava ustavi, kadar se uporablja v skladu z odstavkom B.

E. Določanje velikosti očesa mreže

Velikost očesa mreže je aritmetično povprečje meritev skupnega števila mrežnih očes v milimetrih, ki so bila izbrana in izmerjena, kakor je določeno v odstavkih C in D, pri čemer se aritmetično povprečje zaokroži navzgor na najbližji milimeter.

Skupno število mrežnih očes, ki jih je treba izmeriti, je določeno v odstavku F.

F. Zaporedje pri postopku pregledovanja

1. Inšpektor izmeri eno serijo dvajsetih mrežnih očes, izbranih v skladu z odstavkom C, tako da merilno napravo vstavlja ročno brez uporabe uteži ali dinamometra.

Velikost očes mreže se potem določi v skladu z odstavkom E.

Če izračun velikosti očes mreže pokaže, da velikost očes mreže ni v skladu z veljavnimi pravili, se izmerita dve dodatni seriji dvajsetih mrežnih očes, izbranih v skladu z odstavkom C.

Velikost očesa mreže se potem ponovno izračuna v skladu z odstavkom E, pri čemer se upošteva vseh 60 že izmerjenih mrežnih očes. To je velikost očesa mreže brez vpliva na točko 2.

2. Če kapitan plovila oporeka velikosti očesa mreže, določeni v skladu s členom 1, se takšna meritev ne upošteva pri določanju velikosti očesa mreže, mreža pa se ponovno izmeri s pomočjo uteži ali dinamometra, pritrjenega na merilno napravo; utež ali dinamometer se izbere po presoji inšpektorja. Utež se pritrdi (s pomočjo kavlja) skozi luknjo v najožjem delu merilne naprave. Dinamometer se lahko pritrdi bodisi skozi luknjo v najožjem delu merilne naprave ali pa se uporabi na najširšem delu merilne naprave. Točnost uteži ali dinamometra potrdi ustrezni nacionalni organ.

Pri mrežah z velikostjo mrežnih očes 35 mm ali manj, ki je določena v skladu s točko 1, se uporabi sila 19,61 newtona (sila enakovredna masi dveh kilogramov), pri drugih mrežah pa se uporabi sila 49,03 newtona (sila enakovredna masi petih kilogramov).

Za določanje velikosti mrežnega očesa v skladu z odstavkom E se, kadar se uporabljajo uteži ali dinamometer, izmeri samo ena serija dvajsetih mrežnih očes.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

PODROBEN OPIS STRAŠILNE VRVI IZ ČLENA 8(5) IN NAČIN UPORABE

1. Strašilno vrv je treba obesiti s krme na točki približno 4,5 m nad površino vode na tak način, da je vrv neposredno nad točko, kjer vabe padejo v vodo.

2. Strašilna vrv mora imeti premer približno 3 mm, najmanjšo dolžino 150 m, na koncu pa pripravo, ki ustvarja napetost, tako da glavna vrv tudi ob bočnem vetru ostane neposredno za ladjo.

3. V presledkih po 5 m od točke, kjer je vrv pritrjena na plovilo, je treba pritrditi pet strašil, pri čemer je vsako sestavljeno iz dveh vrvi s premerom približno 3 mm. Dolžina strašil mora biti od približno 3,50 m za strašilo, ki je najbližje ladji, do približno 1,25 m za peto strašilo. Ko je strašilna vrv nameščena, morajo strašila segati do površine morja in se ob valovanju plovila občasno potopiti v morje. Stožerje je treba namestiti na strašilno vrv na točki, kjer je pritrjena, pred in za točko, kjer je pritrjeno vsako strašilo, in neposredno pred kakršno koli utež, nameščeno na koncu strašilne vrvi. Tudi vsako strašilo mora imeti stožer na mestu, kjer je pritrjeno na strašilno vrv.

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

EKSPERIMENTALNI PROTOKOLI ZA NAMEŠČANJE PARANGALOV IZ ČLENA 8(7)

PROTOKOL A

A1. Plovilo pod nadzorom znanstvenega opazovalca:

(a) nastavi najmanj pet parangalov z najmanj štirimi napravami za beleženje globine in časa (TDR - "time depth recorders") na vsakem parangalu;

(b) namesti naprave za beleženje globine in časa na poljubna mesta na parangale ob nastavljanjih in med njimi;

(c) izračuna posamezno hitrost potapljanja za vsako napravo za beleženje globine in časa, ko se vrne na ladjo, pri čemer:

(i) se hitrost potapljanja meri kot povprečje časa, v katerem se potopi z gladine (0 m) do 15 m; in

(ii) ta hitrost potapljanja je najmanj 0,3 m/s;

(d) če se najnižja hitrost potapljanja (0,3 m/s) ne doseže na vseh dvajsetih točkah za vzorčenje, tolikokrat ponovi test, dokler se ne zabeleži skupaj 20 testov z najnižjo hitrostjo potapljanja 0,3 m/s; in

(e) vsa oprema in ribolovno orodje, ki se uporablja pri testih, mora biti enako orodju, ki se uporablja na območju po Konvenciji.

A2. Če želi biti plovilo oproščeno zahtev za nočno nastavljanje, mora znanstveni opazovalec CCAMLR med ribolovom stalno nadzorovati potapljanje parangalov. Plovilo sodeluje z opazovalcem CCAMLR, ki:

(a) skuša namestiti napravo za beleženje globine in časa na vsak parangal, ki se namesti v njegovi izmeni;

(b) vsakih sedem dni namesti vse naprave za merjenje globine in časa, ki so na voljo, na en sam parangal, da ugotovi kakršno koli spremembo hitrosti potapljanja na tej vrvi;

(b) namesti naprave za beleženje globine in časa na poljubna mesta na parangale ob nastavljanjih in med njimi;

(d) izračuna posamezno hitrost potapljanja za vsako napravo za beleženje globine in časa, ko se vrne na ladjo; in

(e) izmeri hitrost potapljanja kot povprečje časa, v katerem se potopi z gladine (0 m) do 15 m.

A3. Plovilo:

(a) zagotovi, da je povprečna hitrost potapljanja najmanj 0,3 m/s;

(b) vsak dan poroča osebi, odgovorni za ribolov; in

(c) zagotovi, da se podatki, ki se zberejo pri poskusnih potapljanjih, zabeležijo v odobreni obliki in se na koncu sezone predložijo osebi, odgovorni za ribolov.

PROTOKOL B

B1. Plovilo pod nadzorom znanstvenega opazovalca:

(a) nastavi najmanj pet parangalov največje dolžine, ki se uporabljajo na območju po Konvenciji, z najmanj štirimi testi s pomočjo steklenic (glej odstavke od B5 do B9) na srednjo tretjino parangala;

(b) namesti testne steklenice na poljubna mesta na parangale ob nastavljanjih in med njimi, pri čemer je treba upoštevati, da je treba vse teste izvajati na sredi med utežmi;

(c) izračuna posamezno hitrost potapljanja za vsako steklenico, pri čemer se hitrost potapljanja meri kot povprečje časa, v katerem se parangal potopi z gladine (0 m) do 10 m;

(d) ta hitrost potapljanja je najmanj 0,3 m/s;

(e) če se najnižja hitrost potapljanja ne doseže na vseh dvajsetih točkah za vzorčenje (štirje testi na petih parangalih), tolikokrat ponovi test, dokler se ne zabeleži skupaj 20 testov z najnižjo hitrostjo potapljanja 0,3 m/s; in

(e) vsa oprema in ribolovno orodje, ki se uporablja pri testih, mora imeti enake specifikacije kot orodje, ki se uporablja na območju po konvenciji.

B2. Če želi biti plovilo izvzeto v skladu s členom 7(8), mora znanstveni opazovalec CCAMLR med ribolovom redno nadzorovati hitrost potapljanja parangalov. Plovilo sodeluje z opazovalcem CCAMLR, ki:

(a) skuša opraviti test s pomočjo steklenic pri vsakem parangalu, ki se namesti v njegovi izmeni, pri čemer mora upoštevati, da je treba test opraviti na srednji tretjini parangala;

(b) vsakih sedem dni namesti vsaj štiri testne steklenice na en sam parangal, da ugotovi kakršno koli spremembo hitrosti potapljanja na tej vrvi;

(c) namesti testne steklenice na poljubna mesta na parangale ob nastavljanjih in med njimi, pri čemer upošteva, da je treba vse steklenice pritrditi na sredi med utežmi;

(d) izračuna posamezno hitrost potapljanja za vsako testno steklenico; in

(e) izmeri hitrost potapljanja parangala kot čas, ki ga parangal porabi, da se potopi z gladine (0 m) do 10 m.

B3. Dokler deluje v skladu s to izjemo, plovilo:

(a) zagotovi, da so vsi parangali obteženi tako, da vedno dosežejo najnižjo hitrost potapljanja 0,3 m/s;

(b) vsak dan poroča svoji nacionalni agenciji o doseganju tega cilja; in

(c) zagotovi, da se podatki, ki se zberejo pri nadzoru hitrosti potapljanja parangalov, zabeležijo v odobreni obliki in se na koncu sezone predložijo ustrezni nacionalni agenciji.

B4. Test s pomočjo steklenic se opravi, kakor je opisano v nadaljevanju.

Priprava steklenic

B5. 10 m dvomilimetrske večnitne najlonske ali enakovredne vrvice se varno pritrdi na vrat 750 mililitrske plastične steklenice [1] (plovnost okrog 0,7 kg), na katero je na drugi strani pritrjena zaponka za parangal. Dolžina se meri od točke, kje je vrvica pritrjena (konec zaponke) do vratu steklenice; opazovalec mora dolžino preveriti vsake nekaj dni.

B6. Okrog steklenice je treba naviti odsevni lepilni trak, da jo je mogoče opazovati ponoči. V steklenico je treba namestiti kos vodoodpornega papirja z enkratno identifikacijsko številko, ki je dovolj velika, da jo je mogoče prebrati z razdalje nekaj metrov.

Test

B7. Steklenico izpraznimo, pustimo odprto, vrvico pa ovijemo okrog steklenice, namenjene nastavljanju. Steklenica z navito vrvico se na sredini med utežmi (točka pritrditve) pritrdi na parangal [2].

B8. Čas, ko se ta točka pritrditve dotakne vode, opazovalec zabeleži v sekundah kot t1 [3]. Čas, ko se steklenica v celoti potopi, se zabeleži v sekundah kot t2. Rezultat testa se izračuna na naslednji način:

Hitrost potapljanja parangala = 10/(t2 - t1)

B9. Rezultat mora biti 0,3 m/s ali več. Ti podatki se zabeležijo v prostor v elektronskem dnevniku opazovalca.

[1] Potrebna je plastična steklenica za vodo s plastičnim zamaškom. Steklenico pustimo odprto, tako da se napolni z vodo, ko jo potegne pod gladino. Tako lahko plastično steklenico ponovno uporabimo, namesto da jo stisne pritisk.

[2] Pri avtomatičnem parangalu pritrditi na glavno vrv; pri španskem sistemu parangala pritrdite na pomožno vrv.

[3] Postopek opazovanja bo lažji z daljnogledom, predvsem v slabem vremenu.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

PRAVILA GLEDE PRILOVA PRI RIBOLOVU, KI SE OPRAVLJA NA OBMOČJU PO KONVENCIJI

A. Nadzorovani ribolov

1. Če znaša pri usmerjenem ribolovu na vrsto Dissostichus eleginoides na statističnem podobmočju FAO 48.3 prilov katere koli vrste eno tono ali več v enem metu ali nastavitvi, potem se plovilo premakne na drugo ribolovno mesto, oddaljeno najmanj pet navtičnih milj. Ribiško plovilo se vsaj pet dni ne vrne na nobeno točko, ki leži bližje kot pet navtičnih milj od mesta, kjer je prilov presegel eno tono.

2. Če je pri usmerjenem ribolovu na vrsto Champsocephalus gunnari na statističnem podobmočju 48.3 prilov katere koli od naslednjih vrst v enem metu: Chaenocephalus aceratus, Gobionotothen gibberifrons, Lepidonotothen squamifrons, Notothenia rossii ali Pseudochaenichthys georgianus,

(a) večji od 100 kg in presega pet odstotkov skupnega ulova vseh rib po masi,

ali

(b) dve toni ali več, potem

se ribiško plovilo premakne na drugo mesto, oddaljeno vsaj pet navtičnih milj. Vsaj pet dni se ne vrne na nobeno točko, ki leži bližje kot pet navtičnih milj od mesta, kjer je prilov zgoraj navedenih vrst presegel pet odstotkov.

3. Če je pri usmerjenem ribolovu na vrsti Dissostichus eleginoides ali Champsocephalus gunnari na statističnem podobmočju FAO 58.5.2 prilov Channichthys rhinoceratus, Lepidonotothen squamifrons, Macrourus spp., raž dve toni ali več v enem metu, potem plovilo vsaj pet dni ne lovi rib na ta način na nobeni točki, ki leži bližje kot pet navtičnih milj od lokacije, kjer je prilov zgoraj navedenih vrst presegel dve toni.

Če znaša pri zgoraj navedenem ribolovu prilov vrste, za katero so v skladu s predpisi Skupnosti postavljene omejitve, eno tono ali več, potem plovilo vsaj pet dni ne lovi rib na ta način na nobeni točki, ki leži bližje kot pet navtičnih milj od mesta, kjer je prilov zgoraj navedenih vrst presegel eno tono.

4. Če je pri usmerjenem ribolovu na vrsto Electrona carlsbergi na statističnem podobmočju 48.3 prilov vrste, ki ni ciljna vrsta, v enem metu:

(a) večji od 100 kg in presega pet odstotkov skupnega ulova vseh rib po masi,

ali

(b) dve toni ali več, potem

se ribiško plovilo premakne na drugo mesto, oddaljeno vsaj pet navtičnih milj. Vsaj pet dni se ne vrne na nobeno točko, ki leži bližje kot pet navtičnih milj od mesta, kjer je prilov vrste, ki ni ciljna vrsta, presegel pet odstotkov.

5. Mesto, kjer prilov preseže količine iz točk od 1 do 4, je opredeljeno kot pot, ki jo ribiško plovilo opravi od točke, kjer se ribolovno orodje prvič uporabi, do točke, kjer plovilo potegne ribolovno orodje na krov.

B. Novo in raziskovalno ribištvo

1. Če je prilov ene vrste enak ali večji od ene tone v enem metu ali nastavitvi, potem se ribiško plovilo premakne na drugo mesto, oddaljeno vsaj pet navtičnih milj. Ribiško plovilo se vsaj pet dni ne vrne na nobeno točko, ki leži bližje kot pet navtičnih milj od mesta, kjer je prilov presegel eno tono. Mesto, kjer prilov preseže eno tono, je opredeljeno kot pot, ki jo ribiško plovilo opravi od točke, kjer se ribolovno orodje prvič uporabi, do točke, kjer plovilo potegne ribolovno orodje na krov.

2. V odstavku 1:

(a) prilov pomeni ulov katerih koli vrst, ki niso ciljna vrsta;

(b) Macrourus spp. in raže vsak posebej štejejo za eno vrsto.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

RAZISKOVALNI METI PRI RIBOLOVU NA CHAMPSOCEPHALUS GUNNARI V STATISTIČNEM PODOBMOČJU FAO 48.3 V OBDOBJU DRSTENJA

1. Na območju Shag Rocks/Black Rocks se opravi se dvanajst raziskovalnih metov. Razdelijo se med štiri sektorje, prikazane na sliki 1: po štiri v severozahodnem in jugovzhodnem sektorju in po dva v severovzhodnem in jugozahodnem sektorju. Nadaljnjih osem raziskovalnih metov se opravi na severozahodni ploščadi Južne Georgie v vodi, ki ni globlja od 300 m, kakor je prikazano na sliki 1.

2. Vsak raziskovalni met je treba opraviti vsaj pet navtičnih milj od ostalih. Ta razdalja med meti mora biti takšna, da sta obe območji pokriti v zadostni meri, da je mogoče dobiti podatke o sestavi Champsocephalus gunnari po dolžini, spolu, zrelosti in teži.

3. Če se na poti do Južne Georgie odkrijejo jate rib, jih je treba loviti poleg raziskovalnih metov.

4. Raziskovalni meti morajo trajati najmanj 30 minut z mrežo na globini za ribolov. Podnevi je treba mrežo uporabljati blizu dna.

5. Ulov vseh raziskovalnih metov vzorči mednarodni znanstveni opazovalec, ki je na krovu. V kolikor je to mogoče, naj vzorce sestavlja vsaj 100 rib, izbirajo pa se s pomočjo standardnih naključnih tehnik vzorčenja. Pri vseh ribah v vzorcu je treba preveriti vsaj dolžino, spol in zrelost, ter, kadar je to mogoče, tudi maso. Če je ulov velik in če je dovolj časa, je treba pregledati več rib.

+++++ TIFF +++++

Slika 1:Porazdelitev dvajsetih raziskovalnih metov za ribolov na Champsocephalus gunnari pri Shag Rocksu (12) in Južni Georgii (8) od 1. marca do 31. maja. Mesta metov okrog Južne Georgie (zvezdice) so ponazoritvena.

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

NALOGE IN DOLŽNOSTI ZNANSTVENIH OPAZOVALCEV NA KROVU PLOVIL, KI OPRAVLJAJO ZNANSTVENO RAZISKOVANJE ALI IZKORIŠČAJO ŽIVE MORSKE VIRE NA OBMOČJU PO KONVENCIJI IZ ČLENA 15(2)

A. Naloga znanstvenih opazovalcev na krovu plovil, ki opravljajo znanstveno raziskovanje ali izkoriščajo žive morske vire, je opazovanje in poročanje o opravljanju ribolovnih aktivnosti na območju po Konvenciji, pri čemer upoštevajo cilje in načela Konvencije.

B. Pri izpolnjevanju te naloge opravljajo znanstveni opazovalci naslednje dolžnosti, pri čemer uporabljajo obrazce za opazovanje, ki jih je odobril Znanstveni odbor CCAMLR:

(a) beleženje podatkov o delovanju plovila (npr. čas iskanja, ribolova, tranzita, itd., in podatki o metih);

(b) jemanje vzorcev ulova zaradi ugotavljanja bioloških značilnosti;

(c) beleženje bioloških podatkov po ulovljenih vrstah;

(d) beleženje prilova, količine prilova in drugih bioloških podatkov;

(e) beleženje zapletanja in naključne smrtnosti morskih ptic in sesalcev;

(f) beleženje postopka, s katerim se meri deklarirana masa ulova in zbiranje podatkov o pretvorbenem faktorju med živo maso in maso končnega proizvoda v primeru, da se ulov beleži na podlagi mase predelanega proizvoda;

(g) priprava poročil o njihovih ugotovitvah s pomočjo obrazcev za opazovanje, ki jih je odobril znanstveni odbor, in predložitev teh obrazcev njihovim ustreznim oblastem;

(h) predložitev kopij poročil kapitanom plovil;

(i) pomoč kapitanu plovila pri postopkih beleženja ulova in poročanja, če kapitan prosi zanjo;

(j) opravljanje drugih nalog, dogovorjenih z medsebojnim soglasjem zadevnih pogodbenic veljavnega dvostranskega sporazuma;

(k) zbiranje podatkov in poročanje o ribiških plovilih, opaženih v območju po Konvenciji, vključno s tipom plovila, položajem in aktivnostjo; in

(l) zbiranje podatkov o izgubi ribolovnega orodja in odmetavanju odpadkov z ribiških plovil na morju.

--------------------------------------------------