31999D0404

Sklep sveta

z dne 10. maja 1999

v zvezi z ureditvijo za okrepljeno sodelovanje med Evropsko unijo in Zahodnoevropsko unijo

(1999/404/SZVP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 17 Pogodbe,

ob upoštevanju protokola o členu 17 Pogodbe o Evropski uniji,

(1) ker protokol o členu 17 Pogodbe o Evropski uniji določa, da mora Evropska unija skupaj z Zahodnoevropsko unijo v letu po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe pripraviti ureditev za okrepljeno sodelovanje med njima;

(2) ker je bilo za pripravo take ureditve skupaj z Zahodnoevropsko unijo opravljeno pripravljalno delo;

(3) ker je besedilo, ki izhaja iz tega pripravljalnega dela z Zahodnoevropsko unijo, primerno za pripravo ureditve za okrepljeno sodelovanje z Zahodnoevropsko unijo in bi ga bilo treba ustrezno odobriti,

SKLENIL:

Člen 1

Besedilo, ki vzpostavlja ureditev za okrepljeno sodelovanje med Evropsko unijo in Zahodnoevropsko unijo v skladu s protokolom o členu 17 Pogodbe o Evropski uniji, se s tem potrdi.

Besedilo ureditve se priloži temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu.

V Bruslju, 10. maja 1999

Za Svet

Predsednik

H. Eichel

--------------------------------------------------

UREDITEV ZA OKREPLJENO SODELOVANJE MED EVROPSKO UNIJO IN ZAHODNOEVROPSKO UNIJO V SKLADU S PROTOKOLOM O ČLENU 17 POGODBE O EVROPSKI UNIJI

I. UVOD

1. Člen 17 Pogodbe o Evropski uniji zaradi možnosti vključitve Zahodnoevropske unije (ZEU) v Evropsko unijo med drugim predvideva tesnejše institucionalne odnose z Zahodnoevropsko unijo (ZEU), če bi se Evropski svet tako odločil. Člen 17 še predvideva, da mora Evropski svet v tem primeru državam članicam sprejetje takega sklepa predlagati v skladu z njihovimi ustavnimi pravili.

V skladu z ustreznimi določbami člena 17 je Svet EU 10. maja 1999 sprejel sklep, ki se nanaša na praktične dogovore o sodelovanju vseh držav članic v nalogah iz člena 17(2) Pogodbe o Evropski uniji, za katere se Unija obrne na ZEU.

Svet ZEU je pred tem, 18. novembra 1997, sprejel določbe, ki ustrezajo praktičnim dogovorom iz člena 17(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU). To je navedeno v zgoraj navedenem sklepu Sveta.

2. Protokol o členu 17 določa, da EU skupaj z ZEU pripravi ureditev za okrepljeno medsebojno sodelovanje v prvem letu po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe.

Evropski svet je na Dunaju pozval Svet, naj v soglasju z ZEU dokončno izoblikuje ureditev o okrepljenem sodelovanju v skladu s protokolom o členu 17, da bi ta lahko učinkovala z začetkom veljavnosti pogodbe.

ZEU je (v Izjavi z dne 22. julija 1997) opredelila vrsto ukrepov, ki bi jih bilo mogoče razviti v tem smislu. S to izjavo, ki je priložena sklepni listini, se je seznanila Medvladna konferenca 1996/1997.

3. V skladu s protokolom o členu 17 sta EU in ZEU pripravili to ureditev za medsebojno okrepljeno sodelovanje, pri čemer sta izhajali iz vrste ukrepov, vključenih v zgoraj navedeno izjavo.

To ureditev sestavlja vrsta ukrepov, ki jih je mogoče revidirati in dopolnjevati glede na izkušnje. EU in ZEU se obvezujeta, da bosta ureditev revidirali po potrebi, vsekakor pa najpozneje v dveh letih po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe, predvsem glede na pridobljene izkušnje in razvoj medsebojnih odnosov.

II. UREDITEV

A. Izboljšanje uskladitve posvetovanj med EU in ZEU ter postopkov sprejemanja odločitev, zlasti v kriznih razmerah

1. Tako EU kakor ZEU sta prepričani, da bo praktično izvajanje člena 17 PEU najhitreje in najprimerneje mogoče doseči z ureditvijo, ki bo obema organizacijama omogočila učinkovitejše izvajanje njunih funkcij v skladu s temi določbami, zlasti v kriznih razmerah.

2. Brez poseganja v njune pristojnosti v vsakem praktičnem primeru bosta EU in ZEU v polni meri izkoriščali obstoječo prakso in postopke ter skušali opredeliti nadaljnje ukrepe za posvetovanja in sodelovanje glede na pridobljene izkušnje.

3. EU in ZEU v skladu s tem soglašata, da bosta "način ravnanja" za člen 17(3) in priloženi prikaz medsebojnih povezav, ki shematično opisuje korake v postopkih obeh organizacij in medsebojne povezave, kakor so določene v Prilogi I, uporabljena za vodilo v postopku sprejemanja odločitev v EU in ZEU za primere, v katerih se EU obrne na ZEU. Nadalje soglašata, da je tako vodilo lahko zgolj okvirno in od njega ni mogoče pričakovati, da bi obsegalo vse elemente danih kriznih razmer, in ne posega v nadaljnje izboljšave v uporabnih postopkih sprejemanja odločitev.

B. Skupni sestanki pristojnih organov obeh organizacij

1. EU in ZEU soglašata, da skupni sestanki lahko okrepijo sodelovanje in da bodo temu primerno prirejani:

(i) na področjih, kjer je v skladu s členom 17 PEU predvideno sodelovanje obeh organizacij v zvezi z naslednjim:

(a) ZEU pomaga EU pri določanju obrambnih vidikov skupne zunanje in varnostne politike, kakor določa drugi pododstavek člena 17(1);

(b) za oblikovanje in izvajanje odločitev in dejavnosti EU, ki vsebujejo elemente obrambe, kakor je določeno v členu 17(3), se EU obrne na ZEU;

(ii) na drugih področjih, kjer se interesi in dejavnosti EU in ZEU prekrivajo in lahko upravičujejo usklajevanje.

2. Za namene, opisane v točki B.1 (i), EU in ZEU soglašata, da bosta nadaljevali uveljavljeno prakso sestankov ad hoc skupine EU/ZEU v skladu z ustaljenimi modalitetami.

Upoštevali se bodo naslednji postopki:

- vsako udeleženo državo predstavlja ena sama delegacija; sedežni red delegacij je po abecednem redu, imena držav so izpisana v njihovih jezikih,

- sestanki so vodeni s sopredsedovanjem v skladu s predpisi vsake organizacije: za EU predsedstvo, ki mu pomaga generalni sekretariat Sveta EU, za ZEU generalni sekretariat s predsedstvom ZEU ob njegovi strani poleg predsedstva EU,

- Evropska komisija zaseda mesto nasproti obeh sopredsedujočih,

- dnevni red in dokumenti, namenjeni sestankom, krožijo pod nadzorom predsedstva/predsedstev EU in ZEU,

- poročilo vsakega sestanka pripravita skupaj generalni sekretariat Sveta EU in generalni sekretariat ZEU in je dano v obtok pod nadzorom predsedstva/predsedstev EU in ZEU,

- ob koncu sestankov je za vključitev morebitnih dokumentov ali predlaganih rešitev v postopek sprejemanja odločitev za vsako organizacijo odgovorno posamezno predsedstvo.

3. Pri obravnavanju kriz, kjer se EU obrne na ZEU ali kjer njune dejavnosti upravičujejo preučitev v skladu z odstavkom B.1 (ii), se skupni sestanki zadevnih teles EU in ZEU skličejo na skupno pobudo obeh predsedstev.

Modalitete in postopki, določeni za ad hoc skupino, se bodo uporabljali smiselno, pri čemer je udeležba odvisna od izbora udeležencev v vsaki organizaciji.

4. Sodelovanje bo okrepljeno zlasti:

- s tesnim sodelovanjem med predsedstvoma in osebjem ustreznih organizacij za zvezo, izmenjavo informacij in koordinacijo dela,

- z rednimi stiki in sestanki med predsedstvoma in sekretariatoma obeh organizacij,

- z redno predstavitvijo informacij predsedstva EU na sestankih ZEU in predsedstva ZEU na sestankih EU,

- z udeležbo predstavnikov predsedstev EU in ZEU na ustreznih sestankih in v dejavnostih druge organizacije,

- z udeležbo uradnikov ene organizacije na sestankih druge organizacije v skladu z modalitetami, določenimi v D in G,

- z možnostmi vključevanja predstavnikov ZEU v delegacijo EU, na pobudo EU, na sestankih in z njimi povezanih dogodkih s tretjimi državami, če je treba obravnavati zadeve, ki vsebujejo elemente obrambe. Upoštevajo se lahko tudi stiki EU in ZEU s tretjimi državami, če sta obe organizaciji v odnosih z njimi.

C. Čim večja uskladitev zaporednih menjav predsedstev ZEU in EU kakor tudi upravnih pravil in prakse obeh organizacij

1. Svet ZEU je 12. septembra 1997 sprejel sklep (Priloga II), ki usklajuje zaporedne menjave predsedstev ZEU glede na zaporedje menjav predsedstev EU.

2. V primerih s proračunskimi posledicami se EU in ZEU obvezujeta, da bosta na temelju možnosti, opredeljenih v načinu ravnanja in v skladu z E, izmenjavali informacije zlasti zato, da bi institucijam EU zagotovili čim bolj popolno in hitro izdelavo proračunskih ocen, primernih za odločitev EU o takojšnji zagotovitvi sredstev.

D. Tesna uskladitev dela osebja generalnega sekretariata ZEU in generalnega sekretariata Sveta EU

Generalni sekretariat EU in generalni sekretariat ZEU bosta usklajevala svoje delo in sodelovala v skladu z določbami Priloge III na področju izmenjave informacij, izmenjave pisnega gradiva, navzkrižne udeležbe na sestankih, uskladitve sestankov, sedežnega reda na njih ter izmenjave in začasnega dodeljevanja osebja.

E. Dovoljenje pristojnim organom EU, vključno z enoto za načrtovanje politike in zgodnje opozarjanje, da uporabljajo sredstva Vojaškega štaba ZEU, Satelitskega centra in Inštituta za varnostne študije

1. Organi Sveta EU smejo pri opravljanju nalog iz člena 17 PEU izraziti željo po informacijah, nasvetih ali drugih uslugah iz sredstev ZEU. Predsedstvo Sveta EU ali sekretariat v njegovem imenu take prošnje pošlje stalnemu svetu ZEU, ki bo pravočasno sporočil posebne ali splošne napotke.

2. Skupnih sestankov EU in ZEU se udeležuje in na njih sodeluje Vojaški štab ZEU. Dokumenti Vojaškega štaba se lahko vključijo v izmenjavo informacij med organizacijama ob upoštevanju običajnih modalitet. Vojaški štab pomaga pri izmenjavah med EU in ZEU, ki so potrebne zaradi priprave in izvajanja odločitev, sprejetih v skladu s členom 17(3) Pogodbe o Evropski uniji, in nadzora nad njimi.

Vojaški štab bo za predstavnike EU prirejal redne informativne sestanke o pomembnih vidikih postopkov, načrtov in dejavnosti ZEU, sprejemal obiske predstavnikov EU na lastno ali njihovo pobudo, vključno z obiski Situacijskega centra, in si še naprej prizadeval za iskanje dogovorov z uradniki EU, da bi izboljšal pripravljenost in olajšal sodelovanje zlasti na operativnem področju.

3. Satelitski center ZEU bo svoje interpretacije posnetkov pošiljal EU v skladu z navodili in prednostnimi nalogami, ki mu jih določi Svet ZEU. ZEU in EU preučujeta večje število možnosti nadaljnjega razvoja v svojih odnosih na tem področju, zlasti možnost, ki bi zahtevam za izvršitev nalog EU dala enako prioriteto, kakor jo imajo prednostne naloge Sveta ZEU.

4. Glavna naloga Inštituta za varnostne študije pri ZEU, ki je bil ustanovljen 1. julija 1990 kot pomožno telo ZEU, je podpiranje razvoja evropske varnostne identitete. Pomeni dodaten vir pomoči za EU. Njegove analize, raziskave, razprave in sodelovanje z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi ustanovami so namenjene proučevanju tem, ki jih EU opredeljuje kot teme posebnega interesa za svoje delo. Inštitut bo predstavnike EU sistematično vabil na svoje seminarje in podobne dogodke, vključno s poletnim tečajem, ki bo v letu 1999 prirejen poskusno, v skladu s sklepom Sveta ZEU o postopnem razvoju Inštituta v Akademijo za evropsko varnost in obrambo.

5. Visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko in vsak član osebja, ki ga ta oseba določi, vključno z enoto za načrtovanje politike in zgodnje opozarjanje, ki jo predvideva k Amsterdamski pogodbi priložena Izjava 6, bo pri opravljanju svojih dolžnosti imel dostop do vseh zgoraj navedenih sredstev ZEU.

Poleg tega in v okviru tukaj opisane splošne ureditve za sodelovanje med ZEU in EU lahko visoki predstavnik pozove generalnega sekretarja ZEU, da določi osebje ZEU za delovne skupine, ki se ustanovijo z namenom reševanja posameznih vprašanj.

F. Morebitno sodelovanje na področju oboroževanja

1. Četrti pododstavek člena 17(1) predvideva, da bo postopnemu oblikovanju skupne obrambne politike v podporo njihovo medsebojno sodelovanje na področju oboroževanja, kakor se državam članicam zdi primerno.

2. Izjava ZEU z dne 22. julija 1997 med mogočimi ukrepi vključuje sodelovanje na področju oboroževanja, glede na potrebe, v okviru Zahodnoevropske skupine za oborožitev (WEAG) kot evropskega foruma za sodelovanje na področju oboroževanja, EU in ZEU v smislu racionalizacije evropskega trga z orožjem in ustanovitve Evropske agencije za oborožitev.

3. EU in ZEU sprejemata v vednost dogovore med EU in WEAG. Da bi izboljšali preglednost in usklajenost dela EU in WEAG, ta ureditev predvideva bolj redno neformalno izmenjavo informacij, brez spreminjanja njihovega neformalnega značaja, in vključuje naslednje:

- priznavanje predsedstva WEAG in predsedstva EU (predsedujoči ad hoc delovne skupine za evropsko politiko oboroževanja ali njen predstavnik) ter Evropske komisije (glede na njihove odgovornosti) kot točk za stike in glavnih komunikacijskih kanalov, ki slonijo na stikih med generalnim sekretariatom Sveta EU in sekretariatom za oborožitev WEAG,

- obdobna informativna poročila o tekočem delu vzajemnega interesa:

- odborom WEAG, ki jih predsedstvo EU in Evropska komisija (glede na svoje pristojnosti) obveščata prek predsedujočega nacionalnim direktorjem za oboroževanje,

- ad hoc delovni skupini za evropsko politiko oboroževanja, ki jo predsedstvo WEAG obvešča po potrebi ob podpori zadevnih odborov WEAG,

- redne izmenjave informacij o tekočih dejavnostih ad hoc delovne skupine za evropsko politiko oboroževanja in WEAG, ki slonijo na izmenjavi pomembnih delovnih dokumentov in sestankih med predsedstvom EU/Evropsko komisijo (glede na njune pristojnosti) in predsedstvom WEAG. Z izmenjanimi dokumenti je treba ravnati v skladu z ustreznimi varnostnimi postopki EU in WEAG,

- neformalne skupne sestanke o pomembnih temah, če se ad hoc delovna skupina za evropsko politiko oboroževanja in WEAG strinjata,

- druge dogovore med EU in WEAG, ki bi se lahko sklenili z namenom krepitve evropskega sodelovanja na področju oborožitve.

4. Vprašanja, povezana z oborožitvijo, se lahko po potrebi obravnavajo med delom EU in ZEU, ki se nanaša na obrambne vidike.

G. Zagotavljanje sodelovanja z Evropsko komisijo

1. V skladu s Pogodbo o Evropski uniji je Evropska komisija v celoti povezana z delom, ki poteka v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP). Modalitete sodelovanja med ZEU in Komisijo so določene v Prilogi IV in med drugim zajemajo izmenjavo informacij, izmenjavo pisnega gradiva, navzkrižno udeležbo na sestankih, sedežne rede, izmenjave osebja.

2. EU in ZEU ugotavljata, da bo med Evropsko komisijo in ZEU vzpostavljen vzorec finančnega dogovora z namenom olajšati praktično in pospešeno izvajanje sklepov EU in ukrepov, ki predvidevajo dejavnosti ZEU v skladu s členom 17, in financiran iz ustreznih proračunskih postavk skupnega proračuna Evropskih skupnosti.

3. EU in ZEU ugotavljata, da izmenjave in vzajemno delovanje med Evropsko komisijo in ZEU lahko potekajo v primerih, kjer so dejavnosti Skupnosti komplementarne dejavnostim ZEU.

H. Ureditev varovanja tajnosti

1. Generalni sekretar Sveta EU in generalni sekretar ZEU sta izmenjala korespondenco o varnostnih pravilih, ki veljajo za ravnanje z zaupnimi informacijami, ki jih pošlje druga organizacija (glej Prilogo V). Ta izmenjava predvideva neoviran pretok informacij med sekretariatoma, ki je potreben za pravilen potek odnosov med EU in ZEU v skladu s Pogodbo o Evropski uniji.

2. Predsednik Evropske komisije in generalni sekretar ZEU sta izmenjala korespondenco o varnostnih pravilih, ki veljajo za ravnanje z izmenjanimi zaupnimi informacijami (glej Prilogo VI). Ta izmenjava predvideva neoviran pretok informacij med Evropsko komisijo in generalnim sekretariatom ZEU, ki je potreben za pravilen potek odnosov med EU in ZEU v skladu s Pogodbo o Evropski uniji.

3. Zgornji dogovori ne posegajo v druge uradne izmenjave informacij med organizacijama, ki bi se lahko zahtevale za izvajanje določb Pogodbe o Evropski uniji ali za katere pristojni organi obeh organizacij menijo, da bi bile potrebne.

--------------------------------------------------

SEZNAM PRILOG

Priloga I | Način ravnanja v zvezi s členom 17(3) Pogodbe o Evropski uniji |

Priloga II | Sklep Sveta ZEU z dne 12. septembra 1997 o uskladitvi zaporedja predsedstev ZEU in EU |

Priloga III | Sodelovanje med generalnim sekretariatom ZEU in generalnim sekretariatom Sveta EU |

Priloga IV | Sodelovanje med ZEU in Evropsko komisijo |

Priloga V | Izmenjava korespondence o ureditvi varovanja tajnosti med generalnim sekretarjem Sveta EU in generalnim sekretarjem ZEU |

Priloga VI | Izmenjava korespondence o ureditvi varovanja tajnosti med predsednikom Evropske komisije in generalnim sekretarjem ZEU |

--------------------------------------------------

PRILOGA I

NAČIN RAVNANJA V ZVEZI S ČLENOM 17(3) POGODBE O EVROPSKI UNIJI

ODDELEK A

1. V porajajoči se evropski varnostni ureditvi bo obvladovanje kriz večinoma vključevalo hkratno delovanje več organizacij, zlasti EU, ZEU, NATO, OVSE in ZN. Institucionalno razmerje med EU in ZEU, kakor je bilo vzpostavljeno po Pogodbi o Evropski uniji in okrepljeno v Amsterdamski pogodbi, in krepitev institucionalnega sodelovanja med ZEU in NATO omogočata skupni evropski pristop k obvladovanju kriz:

- Amsterdamska pogodba vsebuje Petersberške naloge; določa, da mora okvirna pristojnost Evropskega sveta vključevati zadeve obrambnega pomena in se v zvezi z ZEU uporablja za zadeve, pri katerih se EU obrača na ZEU; predvideva tudi tesnejše institucionalne odnose med EU in ZEU, kar EU daje dostop do operativne usposobljenosti, zlasti v smislu Petersberških nalog, in Unijo podpira pri oblikovanju obrambnih vidikov skupne zunanje in varnostne politike,

- oblikovanje evropske varnostne in obrambne identitete v okviru Nata, ki jo potrjuje sklep iz Madrida [1], omogoča, da ta usposobljenost vključuje tudi možnost dostopa do sredstev in zmogljivosti Severnoatlantske zveze. ZEU še naprej krepi svoje operativne povezave z NATO,

- ZEU nadaljuje sprejemanje ukrepov za krepitev svojih operativnih zmogljivosti tako v smislu prve kakor druge alinee kakor za vodenje samostojnih operacij.

2. Ti dogovori so uveljavitev koncepta tesno medsebojno povezanih institucij, ki se vzajemno krepijo. Njihova učinkovitost je odvisna od večje usklajenosti posvetovanj in postopkov odločanja v ustreznih organizacijah. Ker se ZEU in NATO še dogovarjata o modalitetah sodelovanja ZEU/NATO v operacijah, ki jih vodi ZEU in v katerih uporablja sredstva in zmogljivosti NATA, so strokovnjaki EU in ZEU ob upoštevanju v Amsterdamu dogovorjenih sprememb v odnosu EU/ZEU skupaj izdelali priloženi shematski prikaz medsebojnih povezav kot ponazoritev postopkov sprejemanja odločitev v EU in ZEU in njihove vmesne faze v kriznih razmerah, v katerih se za oblikovanje in izvajanje odločitev in ukrepov EU, ki so obrambnega pomena, zlasti Petersberških nalog, EU obrne na ZEU. Doseženo je bilo splošno soglasje, da bi v drugi fazi dela ta prikaz medsebojnih povezav bilo koristno združiti s shematskimi prikazi, ki jih o svojem sodelovanju v operacijah, ki jih vodi ZEU ob uporabi sredstev Nata, oblikujeta ZEU in NATO.

ODDELEK B

Preučitev shematskega prikaza je privedla do ugotovitev, predstavljenih v nadaljevanju.

Splošno

1. Spričo specifičnih značilnosti vsakih kriznih razmer in potrebe po čim hitrejšem ukrepanju se kažejo težave pri vzpostavljanju standardnega postopka za medsebojno povezavo postopkov sprejemanja odločitev obeh organizacij.

2. Priloženi shematski prikaz vsebuje zgled medsebojnega sodelovanja EU/ZEU pri kriznem upravljanju v skladu s členom 17(3). Shematski prikaz medsebojnih povezav naj se kot ponazoritev rabi za vodilo pri vzpostavitvi vmesnih členov med EU in ZEU v specifičnih kriznih razmerah.

3. EU ima na voljo vrsto politik in instrumentov za obravnavanje različnih vidikov kriznega upravljanja. Med celotno operacijo kriznega upravljanja nosi v skladu s členom 17(3) EU odgovornost za vsesplošni politični okvir. Ta vsesplošna odgovornost, ki jo bo Amsterdamska pogodba še okrepila, mora po potrebi svoje mesto najti v dogovorih o tesnejšem sodelovanju med organizacijama v kriznih razmerah.

4. Sodelovanje EU in ZEU pri kriznem upravljanju v skladu s členom 17(3) zahteva izmenjavo zaupnih informacij, ki organizacijama narekuje izpolnjevanje ustreznih varnostnih zahtev. Ureditev varovanja tajnosti, za katero sta se dogovorila generalna sekretarja obeh organizacij, bo občutno olajšala sodelovanje med EU in ZEU v skladu s členom 17(3).

5. Za pomembno velja določitev ustrezne vloge EU in ZEU v civilno-vojaških nalogah.

1. faza: Nastanek kriznih razmer in ocena krize

6. Pred nastankom ali ob nastanku kriznih razmer Svet EU in Svet ZEU lahko samostojno glede na svoje pristojnosti preučita različne vidike razmer. Glede na širok obseg sredstev EU za ukrepanje je verjetno, da bo bolj celovito presojo razmer in po potrebi pristop za reševanje nastajajoče krize izoblikovala EU. Pri tem se bo zanašala na politično-vojaška znanja in vojaške instrumente ZEU, ki so na voljo za spremljanje in oceno razmer ter za oblikovanje vojaških vidikov celovitega evropskega pristopa k reševanju kriz.

7. Svet ZEU lahko sprejme pobudo, da Svet EU seznani s kriznimi razmerami in EU sporoči ocene in različne možnosti ukrepanja, kar zadeva njegovo področje odgovornosti.

8. Sodelovanje držav ZEU pri pripravah, načrtovanju in vodenju operacij ZEU urejajo ustrezni dokumenti ZEU.

9. Pri vzpostavljanju enote za načrtovanje politike in zgodnje opozarjanje v okviru SZVP je treba poleg obstoječih točk za stike med sekretariatoma predvideti povezave med Enoto za načrtovanje ZEU in Situacijskim centrom zaradi lažjega sodelovanja med organizacijama, zlasti v zgodnji fazi kriznih razmer.

10. Ko sta Svet EU in Svet ZEU obveščena o kriznih razmerah, je treba sprožiti ustrezne mehanizme za stike med ZEU in EU, ki omogočajo skupno oceno razmer. V večini primerov bo običajno in koristno, da ZEU k takim skupnim ocenam prispeva svojo lastno vojaško oceno razmer in ob tem upošteva zlasti izvedljivost operacije glede na sredstva in stroške. EU bo prispevala celovito oceno krize. Ti mehanizmi bi lahko vključevali skupne sestanke na ravni delovnih skupin ali po potrebi na višji ravni, ali ustanovitev ad hoc skupine, ki jo sestavljajo predstavniki obeh organizacij. Ad hoc sestanki se lahko skličejo na pobudo predsedstev. Vsako predsedstvo bi bilo zadolženo za predlaganje delovne skupine, ki bi bila odgovorna za ta postopek. Ob upoštevanju novih institucionalnih določb v obeh organizacijah se utegnejo kot trenutno najbolj primerne skupine izkazati Politično-vojaška skupina ZEU in ustrezne regionalne skupine in/ali Delovna skupina za varnost pri EU.

2. faza: Odločitev o ukrepanju in oblikovanje operativnega načrta

11. V odgovoru na zahtevo EU, kadar je to potrebno, Svet ZEU pošlje EU svoje ugotovitve v zvezi z izvedljivostjo in možnimi različicami neke operacije. Politični odbor in Odbor stalnih predstavnikov pripravita sklep za Svet EU. Na tej stopnji bi bili skupni sestanki s stalnim Svetom ZEU lahko zelo koristni. Možno se je obrniti na Evropski svet, ki se lahko odloči za oblikovanje smernic, da tako zagotovi skladen pristop EU in ZEU do reševanja krize. Pristojni organi obeh organizacij delujejo v skladu z določenimi smernicami. Svet za splošne zadeve EU sprejme sklep, Svet ZEU pa nato ob upoštevanju pomembnih vojaških vidikov sprejme potrebne sklepe.

12. Pri stopnji natančnosti sklepa, sprejetega v skladu s členom 17(3), mora besedilo sklepa biti natančno glede ciljev, ne da bi ob tem določalo modalitete za izvajanje vojaške operacije ZEU. Najvišja stopnja natančnosti bo zahtevana v poprejšnjih pripravah in stikih med EU in ZEU in bo olajšala poznejši medsebojni dialog o pogojih za vodenje in dokončanje operacije. Natančen opis ciljev iz člena 17(3) bo prav tako olajšal proces dokončanja operacije.

13. Glede trajanja operacije je bilo dogovorjeno, da sklep EU lahko vsebuje klavzulo za revizijo in po možnosti cilj za dokončanje operacije ob upoštevanju vojaške in operativne ocene, ki jo da ZEU, ter potrebe po vzdrževanju pragmatičnega in prilagodljivega pristopa v ukrepanju ZEU.

14. Nadaljnji praktični ukrepi o sodelovanju obeh organizacij v skladu s členom 17(3) se lahko določijo v splošnem okviru ali za vsak primer posebej. Ukrepi za posamezno operacijo se lahko določijo pred sprejetjem ali po sprejetju sklepa v skladu s členom 17(3). Skupni delovni postopki, določeni med prvo fazo, se v drugi fazi lahko prilagodijo.

15. Obe organizaciji morata biti nedvoumni glede določenih medsebojnih "točk za stike". Obstoječi ukrepi (odnosi med predsedstvoma, sekretariatoma in Evropsko komisijo) bodo zelo pomembni in se morajo v krizi uporabljati v celoti. Poleg tega bi bilo za vsak posamezen primer koristno določiti ad hoc točke za stike, z namenom omogočiti širok izbor posegov na podlagi člena 17(3), ob upoštevanju pravil vsake organizacije o zunanjem zastopanju in notranjem postopku odločanja. Taki stiki bi lahko vključevali sekretariat ZEU, Celico za načrtovanje ZEU, enoto za načrtovanje politike in zgodnje opozarjanje pri SZVP in, glede na značaj operacije, Evropsko komisijo. Ti ukrepi bodo zagotovili, da bodo ti sogovorniki pooblaščeni delovati kot vmesni člen med EU in ZEU.

3. faza: Izvedba, spremljanje in prenehanje operacije

16. Poudarjena je bila potreba po celoviti izmenjavi informacij in podrobnem posvetovanju med EU in ZEU od začetka do konca izvedbene faze. Modalitete za te izmenjave morajo biti določene v praktičnih dogovorih, ki jih organizaciji skleneta, kakor je določeno za 2. fazo. Predvidevale bi lahko raven usklajevanja tako v Bruslju (če je treba, denimo v ad hoc skupini) kakor na terenu. Glede na značaj operacije bi bilo umestno sklicati štab, prilagojen prispevku in navzočnosti obeh organizacij, zlasti v humanitarnih ali nevojaških operacijah. V drugih primerih bi veljalo preučiti vključitev predstavnika EU v štab vojaških sil, na primer z namenom vzdrževanja zveze in/ali izpolnjevanja specifičnih nalog. Ključno za uspeh operacije je, da so odgovornosti jasno opredeljene in je ohranjena enotnost poveljevanja. Še zlasti je treba upoštevati potrebo, da je poveljnik operacij podrejen enotni verigi za poveljevanje, ki vodi do Stalnega sveta ZEU.

17. Sleherna večja sprememba v vsesplošnem političnem kontekstu, ki ga obravnava člen 17(3), bi običajno zahtevala nov sklep Sveta EU in nove sklepe ZEU.

18. Institucionalni (EU/ZEU) okvir operacije, ki se izvaja v skladu z odločitvijo EU na podlagi člena 17(3), ne more presegati obsega, za katerega EU meni, da je potreben, in v katerem se v te namene obrača na ZEU. Izvajanje vojaške operacije ne sme trajati dlje, kakor presodi ZEU glede na vojaško izvedljivost.

Pobudo za premislek o prenehanju operacije, bodisi kot del vnaprej določenega načrta ali kot odgovor na nove okoliščine, lahko sproži vsaka od organizacij in jo morajo spremljati posvetovanja med EU/ZEU (vključno s skupnimi sestanki, če je treba), ki privedejo do skupnega stališča o utemeljenosti in pogojih prenehanja.

Medtem ko Svet EU sprejme odločitev o prenehanju izvajanja ukrepov iz člena 17(3), je ZEU odgovorna za določitev strategije umika zadevne vojaške operacije in njenega izvajanja, sledeč Svetu EU.

[1] Izjava o evroatlantski varnosti in sodelovanju, ki so jo dali predsedniki držav in vlad na sestanku Severnoatlantskega sveta v Madridu 8. julija 1997.

--------------------------------------------------

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA II

SKLEP SVETA ZEU Z DNE 12. SEPTEMBRA 1997 O USKLADITVI ZAPOREDJA PREDSEDSTEV ZAHODNOEVROPSKE UNIJE IN EVROPSKE UNIJE

SVET –

Ob sklicevanju na Ministrsko ugotovitev ZEU z dne 22. julija 1997, zlasti na sklep, da se v vrsto ukrepov, ki jih je zdaj mogoče sprejeti v skladu s protokolom k členu 17 Amsterdamske pogodbe, vključi vprašanje čim večje uskladitve zaporedja predsedstev ZEU in EU.

Ob upoštevanju predloga nemškega predsedstva, ki ga vsebuje dokument C(97)177 –

SKLENE:

1. Kadar predsedstvo EU vodi visoka pogodbenica, ki je podpisnica spremenjene Bruseljske pogodbe, ta pogodbenica prevzame tudi predsedstvo ZEU.

2. V vseh drugih primerih predsedstvo ZEU prevzame visoka pogodbenica k spremenjeni Bruseljski pogodbi po trenutnem zaporedju menjave predsedstev v ZEU (kakor je določeno v priloženi tabeli). Pri tem vrstnem redu se ne upoštevajo predsedstva ZEU po točki 1 zgoraj.

3. Novo zaporedje predsedstev začne veljati s 1. januarjem 1999.

Zaporedje predsedstev EU in ZEU ob uporabi sklepa Sveta ZEU

od 1998 do 2003

| Prvotno zaporedje predsedstev ZEU | Zaporedje predsedstev EU | Novo zaporedje predsedstev ZEU |

I./1998 | Grčija | Združeno kraljestvo | Grčija |

II./1998 | Italija | Avstrija | Italija |

I./1999 | Luksemburg | Nemčija | Nemčija |

II./1999 | Nizozemska | Finska | Luksemburg |

I./2000 | Portugalska | Portugalska | Portugalska |

II./2000 | Španija | Francija | Francija |

I./2001 | Združeno kraljestvo | Švedska | Nizozemska |

II./2001 | Belgija | Belgija | Belgija |

I./2002 | Francija | Španija | Španija |

II./2002 | Nemčija | Danska | Portugalska |

I./2003 | Grčija | Grčija | Grčija |

II./2003 | Italija | | |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

SODELOVANJE MED GENERALNIM SEKRETARIATOM ZEU IN GENERALNIM SEKRETARIATOM SVETA EU

1. Izmenjava informacij

Izmenjave informacij potekajo glede na razvoj dogodkov v SZVP, zlasti na področjih, kjer bi bila ZEU lahko povabljena k oblikovanju in izvajanju odločitev EU obrambnega pomena, kjer EU in ZEU izvajata komplementarne ali podobne dejavnosti, in glede na druge relevantne dejavnosti ZEU, vključno z oblikovanjem načrtov za izvedbene ukrepe na področjih, na katerih bi EU utegnila zahtevati ukrepanje.

Pooblaščeni sogovorniki v okviru obeh sekretariatov bodo tudi v prihodnje olajšali vsakodnevno izmenjavo informacij med organizacijama.

Redni sestanki na ravni visokih uradnikov bodo sklicani vsaj enkrat na četrtletje. Vsak sekretariat bo v svoji organizaciji dal v kroženje kratko in izčrpno poročilo.

2. Izmenjava pisnega gradiva

Pisno gradivo, vključno z zaupnim gradivom, obsega tako dokumente kakor sporočila COREU in WEUCOM. Določeni so praktični predpisi za sistematično izmenjavo vsebin, ki so splošnega interesa za obe organizaciji.

2.1 Gradivo, ki je predmet izmenjave

Izmenjava pisnega gradiva obsega relevantne dokumente in sporočila COREU/WEUCOM. Brez poseganja v posebne razmere, ki jih spodaj navedene skupine ne obravnavajo in bo treba zanje sprejeti posebne ukrepe, nastopi sistematična izmenjava pisnega gradiva v skladu s seznamoma iz 2.1.1. in 2.1.2.

2.1.1 Generalni sekretariat ZEU

Generalni sekretariat ZEU bo sistematična sporočila pisnega gradiva (točke SZVP) sprejemal od naslednjih organov/skupin:

Organi EU:

- Evropski svet,

- Svet,

- Odbor stalnih predstavnikov (kjer je to pomembno za dejavnosti ZEU),

- Politični odbor.

Delovne skupine:

- Varnost,

- Splošna razorožitev in nadzor nad orožjem,

- Neširjenje orožja (KBO in jedrskega),

- Izvoz konvencionalnega orožja,

- Združeni narodi,

- OVSE,

- Zahodni Balkan,

- Srednja Evropa,

- Vzhodna Evropa in Centralna Azija,

- Bližnji vzhod/Perzijski zaliv,

- Mašrek/Magreb, vključno z ad hoc bližnjevzhodnim mirovnim procesom,

- Afrika,

- Azija, Oceanija,

- Konzularne zadeve,

- Svetovalci SZVP.

Politični dialog:

- sestanki s tretjimi državami, s katerimi ZEU sklicuje redne sestanke.

2.1.2 Generalni sekretariatSveta EU

Generalni sekretariat Sveta EU bo prejemal sistematična sporočila pisnega gradiva, ki se nanaša na dejavnosti naslednjih skupin/teles ZEU:

- Svet (ministrski in stalni),

- Posebna delovna skupina,

- Delovna skupina Sveta,

- Politično-vojaška skupina,

- Sredozemska skupina,

- Skupina Vesolje,

- vsaka delovna skupina, ki jo ustanovi Svet glede na odločbe Sveta EU v skladu s členom 17 PEU,

- vsaka delovna skupina, ki se ukvarja s humanitarnimi operacijami in nalogami reševanja,

- Skupina predstavnikov za obrambo (kjer je pomembno za dejavnosti EU).

(Za sodelovanje na področju oboroževanja glej ureditev pod F).

2.2 Postopkovna in praktična ureditev

Izmenjava pisnega gradiva trenutno poteka ročno med pooblaščenimi sogovorniki. Med pristojnimi uradniki obeh sekretariatov so se začeli pogovori o tehničnih vidikih izmenjave pisnega gradiva, vključno z možnostmi elektronskega prenosa. Preučevale se bodo možnosti elektronskega prenosa ob upoštevanju stroškov in varnostnih vprašanj.

Predstavniki obeh sekretariatov bodo imeli dostop do informacij, ki so dane ali se obravnavajo na sestankih ali delih sestankov, na katerih so navzoči.

2.3 Sprotno dopolnjevanje in razširitev seznama

Sekretariata bosta spremljala seznam organov/skupin EU in ZEU, o katerih se lahko izmenjujejo informacije, in bosta, kadar bo treba, v postopek odločanja svojih organizacij vključila skupne/usklajene predloge o sprotnem dopolnjevanju in razširitvi tega seznama.

3. Navzkrižna udeležba na sestankih Sveta ZEU in Sveta EU

Navzkrižna udeležba velja za sestanke na ravni delovnih skupin in tudi za pomembne točke dnevnega reda sestankov na ravni veleposlanikov in na ministrov. Vrste sestankov, ki so v interesu generalnega sekretariata Sveta EU in generalnega sekretariata ZEU, v širšem smislu ustrezajo sestankom, navedenim v prejšnjem oddelku o izmenjavi pisnega gradiva.

Navzkrižna udeležba zahteva tudi informacije sekretariata in privolitev predsedstva zadevne organizacije, udeležene na ustrezni ravni. Najpomembnejše za sekretariata in predsedstvi je, da na podlagi posamičnih primerov zagotovita učinkovito delovanje ukrepov v zvezi z navzkrižno udeležbo. Dogovorjeno je bilo, da bodo v nadaljevanju navedeni organi/skupine ustreznih organizacij lahko sodelovali v navzkrižni udeležbi obeh sekretariatov.

3.1 Generalni sekretariat ZEU

Brez poseganja v udeležbo v drugih delovnih skupinah, kjer se obravnavajo zadeve, ki so v neposredni zvezi z delom ZEU, generalni sekretariat ZEU lahko na podlagi pristopa iz odstavka 3 sodeluje na sestankih ali delih sestankov naslednjih organov/skupin EU, za katere je bilo ugotovljeno, da so še zlasti pomembne za navzkrižno udeležbo:

Telesa EU:

- Svet,

- Odbor stalnih predstavnikov (točke SZVP, ki so pomembne za dejavnosti ZEU),

- Politični odbor.

Delovne skupine:

- Varnost,

- Splošna razorožitev in nadzor nad orožjem,

- Neširjenje orožja (KBO in jedrskega),

- Izvoz konvencionalnega orožja,

- Združeni narodi,

- OVSE,

- Zahodni Balkan,

- vse druge regionalne delovne skupine, kakor so naštete v odstavku 2.1.1 (kjer je to pomembno za dejavnosti ZEU),

- Konzularne zadeve,

- Svetovalci SVZP.

EU bo izkoristila priložnosti za sodelovanje visokih predstavnikov glavnega štaba ZEU na podobno pomembnih delih sestankov EU, ki so sklicani pod ravnijo Sveta v okviru SZVP. Modalitete bi morale po potrebi dopustiti možnost govornega nastopa na podlagi vzajemnosti.

3.2 Generalni sekretariat Sveta EU

Brez poseganja v udeležbo v drugih delovnih skupinah, kjer se obravnavajo zadeve, ki so v neposredni zvezi z delom EU, generalni sekretariat EU na podlagi pristopa iz odstavka 3 lahko sodeluje na sestankih ali delih sestankov naslednjih organov/skupin ZEU, za katere je bilo ugotovljeno, da so še zlasti pomembne za navzkrižno udeležbo:

- Svet (ministrski in stalni),

- Posebna delovna skupina,

- Delovna skupina Sveta,

- Politično-vojaška skupina,

- Sredozemska skupina,

- Skupina Vesolje,

- vsaka delovna skupina, ki jo ustanovi Svet glede na odločbe Sveta EU, sprejete v skladu s členom 17 PEU,

- vsaka delovna skupina, ki se ukvarja s humanitarnimi operacijami in nalogami reševanja,

- skupina predstavnikov za obrambo (kjer je pomembno za dejavnosti EU).

(Za sodelovanje na področju oboroževanja glej ureditev pod F).

4. Sedežni red

Predstavniki generalnega sekretariata Sveta EU in generalnega sekretariata ZEU na sestankih druge organizacije zasedajo mesta v delegaciji predsedstva, ki predseduje njihovi organizaciji.

Ti predstavniki so lahko povabljeni k sodelovanju v razpravah, ali ga predlagajo prek svoje delegacije v predsedstvu.

5. Udeležba na sestankih

Spodbujala se bo udeležba generalnega sekretarja ZEU in generalnega sekretarja Sveta EU/Visokega predstavnika za SZVP na sestankih Svetov na ministrski ravni o pomembnih točkah sodelovanja med EU in ZEU v skladu s PEU.

6. Usklajevanje datumov in krajev sestankov

Organizaciji se bosta na ravni predsedstva in sekretariatov medsebojno posvetovali, kadar koli bo to mogoče, pred dokončno določitvijo načrtov za sestanke na ministrski ravni ali za sestanke ustreznih delovnih skupin, da bi dosegli čim večjo usklajenost datumov in krajev sestankov.

Nedavno uvedena praksa rednih sestankov med predsedstvoma in sekretariatoma kakor tudi sestanki med nastopajočima predsedstvoma vsake organizacije so v pomoč pri tem cilju.

Predsedstvi EU in ZEU bosta skrbeli za čim večjo usklajenost datumov, pri tej nalogi pa jima bosta pomagala njuna sekretariata.

Poleg tega si predsedstvi EU in ZEU prizadevata povečati pogostnost usklajevalnih sestankov, ki bi se med predsedstvoma in ustreznima sekretariatoma načeloma lahko sklicevali vsak mesec, da bi med drugim imeli pregled nad usklajenimi sestanki med EU in ZEU, informativnimi poročanji, navzkrižno udeležbo in izmenjavo dokumentov.

7. Izmenjava in začasno dodeljevanje osebja

Redno se bodo nadaljevale izmenjave osebja v projektih kratkoročnega usposabljanja, zlasti na področjih medsebojnega sodelovanja obeh organizacij.

Da bi izmenjave stekle čimprej, bosta oba sekretariata dajala pojasnila in poročala svojima organizacijama o vprašanjih, ki so v zvezi s popolnimi operativnimi izmenjavami osebja (finančni vidiki, pravni vidiki itd.).

8. Varnostni vidiki

Sekretariata bosta še naprej iskala izboljšave k zgoraj navedenim ureditvam, ki so možne glede na izmenjavo korespondence med generalnim sekretarjem ZEU in generalnim sekretarjem Sveta EU z dne 15. aprila 1999 (glej Prilogo V).

9. Druga vprašanja

EU in ZEU bosta preučili vprašanje povabil predstavnikom sekretariatov ZEU in EU na vse seminarje in druge ad hoc dogodke, ki jih utegneta organizirati.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

SODELOVANJE MED ZEU IN EVROPSKO KOMISIJO

Namen spodaj navedenih modalitet je zagotoviti sodelovanje med ZEU in Evropsko komisijo ob upoštevanju vloge slednje pri SZVP, kakor je določena v Pogodbi o Evropski uniji. Uporabljajo se lahko, po potrebi, za izmenjave in medsebojno sodelovanje med Komisijo in ZEU v primerih, kjer je ukrepanje Skupnosti komplementarno dejavnostim ZEU.

1. Redni stiki

Brez poseganja v stike na visoki ravni med Evropsko komisijo na eni strani in predsedstvom ter generalnim sekretariatom ZEU na drugi bodo zaradi pospeševanja učinkovitih izmenjav informacij in zagotavljanja ustreznih posvetovanj potekali redni dvostranski sestanki. V ta namen bodo pooblaščeni sogovorniki v Komisiji in generalnem sekretariatu ZEU še naprej zagotavljali izmenjavo informacij in omogočali ustrezna posvetovanja. Za preučitev možnosti in zahtev o dodatnih modalitetah usklajevanja bodo potekali obdobni sestanki na ravni visokih uradnikov.

2. Izmenjava informacij

Izmenjave informacij potekajo glede na razvoj dogodkov v SZVP, zlasti na področjih, kjer bi bila ZEU lahko povabljena k oblikovanju in izvajanju odločb EU obrambnega pomena, kjer EU in ZEU izvajata komplementarne ali podobne dejavnosti, in glede na druge relevantne dejavnosti ZEU, vključno z oblikovanjem načrtov za izvedbene ukrepe na področjih, na katerih bi EU utegnila zahtevati ukrepanje.

Sogovorniki Evropske komisije in generalnega sekretariata ZEU bodo še naprej omogočali dnevno medsebojno izmenjavo informacij.

3. Izmenjava pisnega gradiva

Izmenjava pisnega gradiva, vključno z zaupnim gradivom, obsega dokumente in sporočila WEUCOM.

Generalni sekretariat ZEU bo pisno gradivo Komisiji poslal v skladu z odgovornostmi Komisije v okviru PEU, zlasti kar zadeva naslednje organe/skupine ZEU:

- Svet (ministrski in stalni),

- Posebna delovna skupina,

- Delovna skupina Sveta,

- Politično-vojaška skupina,

- Skupina Vesolje,

- Sredozemska skupina,

- vsaka delovna skupina, ki jo ustanovi Svet glede na zahteve EU v skladu s členom 17 PEU,

- vsaka delovna skupina, ki se ukvarja s humanitarnimi operacijami in nalogami reševanja,

- Skupina predstavnikov za obrambo (kjer je pomembno za dejavnosti EU).

Evropska komisija bo zadevno pisno gradivo poslala generalnemu sekretariatu ZEU, zlasti v primerih, kjer ZEU v odgovoru na odločbe EU ukrepa v skladu s členom 17 Pogodbe o Evropski uniji. Poleg tega bo Komisija sekretariatu ZEU poslala sporočila in predloge Svetu, odločbe, programe, študije in poročila o zadevah, ki so opredeljene kot zanimive za sekretariat ZEU.

Izmenjava pisnega gradiva poteka med pooblaščenimi sogovorniki v DG IA in generalnim sekretariatom ZEU.

Generalni sekretariat ZEU in Evropska komisija bosta spremljala izmenjavo pisnega gradiva in po potrebi predlagala sprotne posodobitve ali razširitve. Preučile se bodo možnosti elektronske izmenjave dokumentov ob upoštevanju stroškov in vprašanj o varnosti.

4. Udeležba na sestankih

ZEU sprejema v vednost, da bodo v delegacijo predsedstva EU vključeni predstavniki Evropske komisije, kadar koli bo ZEU obravnavala zadeve, pomembne za odgovornosti Komisije v skladu s Pogodbo o Evropski uniji. Seznam skupin/teles, ki so opredeljene kot še posebej pomembne glede navzkrižne udeležbe na sestankih, je naslednji:

- Svet (ministrski in stalni),

- Posebna delovna skupina,

- Delovna skupina Sveta,

- Politično-vojaška skupina,

- Skupina Vesolje,

- Sredozemska skupina,

- Skupina predstavnikov za obrambo (kjer je pomembno za dejavnosti EU).

- vsaka delovna skupina, ki jo ustanovi Svet glede zahtev EU v skladu s členom 17 Pogodbe o Evropski uniji,

- vsaka delovna skupina, ki se ukvarja s humanitarnimi operacijami in nalogami reševanja.

Ti predstavniki so lahko povabljeni k sodelovanju v razpravah, ali ga predlagajo prek svoje delegacije v predsedstvu.

Predstavnike ZEU lahko k sodelovanju v razpravah povabi Evropska komisija ali ga predlagajo na sestankih medresorskih skupin Komisije z naslednjega okvirnega seznama:

- nekdanja Jugoslavija,

- politika oboroževanja,

- protipehotne mine,

- vsaka skupina, ustanovljena na zahtevo v skladu s členom 17 Pogodbe o Evropski uniji.

5. Varnostni vidiki

Generalni sekretariat ZEU in Evropska komisija si bosta še naprej prizadevala za izboljšave ureditev v tem dokumentu, ki so možne glede na izmenjavo korespondence med generalnim sekretarjem ZEU in predsednikom Evropske komisije z dne 30. aprila 1999 (glej Prilogo VI).

6. Finančni vidiki

Predsedstvo ZEU in generalni sekretariat Evropske komisije si bosta prizadevala za vzpostavitev vzorčnega modela finančnega dogovora med ZEU in Komisijo, da bi olajšala praktično in pospešeno izvajanje odločb EU in ukrepov, ki predvidevajo dejavnosti ZEU v skladu s členom 17 Pogodbe o Evropski uniji in ki bodo financirani iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti.

7. Izmenjave osebja

Generalni sekretariat ZEU in Evropska komisija bosta preučila možnosti kratkih obiskov in izmenjav osebja. Predsedstvo ZEU in generalni sekretariat Evropske komisije bosta preučila vsesplošni okvir možnosti za ad hoc obiske in izmenjave.

8. Sodelovanje na humanitarnem področju

ZEU, ob tesnem vključevanju vojaškega štaba, in Evropska komisija bosta okrepili sodelovanje, da bi omogočili hitro oblikovanje odločb EU, ki so bile sprejete v skladu s členom 17 Pogodbe o Evropski uniji v zvezi s humanitarnimi nalogami, in njihovo izvajanje v ZEU.

9. Druga vprašanja

Generalni sekretariat ZEU in Evropska komisija sta pozvana, da opredelita dodatna možna področja tesnejših stikov, zlasti ob upoštevanju razvojnih dosežkov v oborožitvi in vesolju. Komisija in generalni sekretariat ZEU bosta na seminarje in ad hoc dogodke, ki jih utegneta organizirati, načeloma vabila ustrezne predstavnike svojih organizacij.

Te modalitete bodo predmet spremljanja in se bodo lahko spreminjale v skladu z izkušnjami in prihodnjim razvojem dogodkov.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

Izmenjava korespondence o ureditvi varovanja tajnosti med generalnim sekretarjem sveta eu in generalnim sekretarjem zeu

G. José Cutileiro

Generalni sekretar Zahodnoevropske unije

Rue de la Régence 4

1000 Bruselj

Bruselj, 15. aprila 1999

Spoštovani,

Kakor veste, sodelovanje med Zahodnoevropsko unijo in Evropsko unijo, vzpostavljeno po Pogodbah iz Maastrichta in Amsterdama ter pripadajočih ugotovitvah o Zahodnoevropski uniji z dne 10. decembra 1991 in 22. julija 1997, zahteva izmenjavo občutljivih in/ali posebnih informacij med generalnim sekretariatom ZEU in generalnim sekretariatom Sveta EU, znanih kot zaupne informacije in gradivo.

Potrebna je ustrezna ureditev varovanja tajnosti, ki pri obravnavanju zaupnih informacij in gradiva zagotavlja spoštovanje ravni varovanja tajnosti in določb o varnosti obeh organizacij.

Zato je koristno, da se dogovorimo o varnostnih pravilih za izmenjavo prej omenjenih zaupnih informacij in gradiva ter sprejmemo obvezo, ki bo zagotavljala njihovo izvajanje v naših organizacijah.

Ob tej priložnosti bi želel vašo pozornost pritegniti k naslednjemu:

(a) praktična ureditev za izmenjavo pisnega gradiva med generalnim sekretariatom Zahodnoevropske unije in generalnim sekretariatom Sveta Evropske unije je bila določena (dokument Sveta 11625/96) in je trenutno predmet pregleda in posodobitve;

(b) Svet Evropske unije je sprejel sklep o uradnem odpošiljanju dokumentov Zahodnoevropski uniji (dokument Sveta 7026/96);

(c) sklep Sveta z dne 27. aprila 1998 določa postopke, po katerih se uradnikom in uslužbencem generalnega sekretariata Sveta lahko dovoli dostop do zaupnih informacij Sveta;

(d) sklep št. 24/95 generalnega sekretariata Sveta določa ukrepe za varovanje zaupnih informacij, ki veljajo za generalni sekretariat Sveta;

(e) seznanjen sem s pravili, ukrepi in postopki, določenimi v Pravilih o varovanju tajnosti ZEU (RS 100), katerih namen je zaščita in varovanje zaupnih informacij ZEU;

(f) ugotavljam, da je Zahodnoevropska unija sklenila dogovore o varovanju tajnosti z državami ZEU in s Severnoatlantskim zavezništvom.

Glede na zgoraj navedeno,

- soglašam z varnostnimi pravili za izmenjavo zaupnih informacij in gradiva, ki so priloga k temu pismu,

- se obvezujem, da bom zagotavljal njihovo uporabo v okviru Sveta Evropske unije,

- soglašam s tekočim preverjanjem uporabe predložene ureditve varovanja tajnosti.

Če je zgornja ureditev sprejemljiva za generalni sekretariat Zahodnoevropske unije, predlagam, da mi svojo privolitev potrdite s pisnim obvestilom.

S spoštovanjem,

Jürgen Trumpf

Priloga

G. Jürgen Trumpf

Generalni sekretar Sveta Evropske unije

175 Rue de la Loi

1048 Bruselj

Bruselj, 15. aprila 1999

Spoštovani,

Potrjujem prejem vašega pisma z dne 15. aprila 1999, v katerem med drugim navajate, da:

- sodelovanje med Zahodnoevropsko unijo in Evropsko unijo, vzpostavljeno po Pogodbah iz Maastrichta in Amsterdama ter pripadajočih ugotovitvah o Zahodnoevropski uniji z dne 10. decembra 1991 in 22. julija 1997, zahteva izmenjavo občutljivih in/ali posebnih informacij med generalnim sekretariatom Zahodnoevropske unije in generalnim sekretariatom Sveta Evropske unije, znanih kot zaupne informacije in gradivo,

- je potrebna ustrezna ureditev varovanja tajnosti, ki pri obravnavanju zaupnih informacij in gradiva zagotavlja spoštovanje ravni varovanja tajnosti in določb o varnosti obeh organizacij,

- je koristno, da se dogovorimo o varnostnih pravilih za izmenjavo prej omenjenih zaupnih informacij in gradiva ter sprejmemo obvezo, ki bo zagotavljala njihovo izvajanje v naših organizacijah.

V celoti se pridružujem gornjim premislekom.

Sam bi spomnil na in potrdil naslednje:

(a) praktična ureditev za izmenjavo pisnega gradiva med generalnim sekretariatom Zahodnoevropske unije in generalnim sekretariatom Sveta Evropske unije je izdelana (CM (96) 22) in je trenutno predmet pregleda in sprotnega dopolnjevanja;

(b) Svet Evropske unije je sprejel odločitev o uradnem odpošiljanju dokumentov Zahodnoevropske unije Evropski uniji (CM(96) 24 revidirano);

(c) Pravila o varovanju tajnosti Zahodnoevropske unije so določena v RS 100;

(d) Zahodnoevropska unija je sklenila dogovore o varovanju tajnosti z državami ZEU in s Severnoatlantskim zavezništvom;

(e) seznanjen sem s pravili, ukrepi in postopki, določenimi v sklepu Sveta Evropske unije z dne 27. aprila 1998 (ki se nanašajo na postopke, s katerimi se uradnikom in uslužbencem generalnega sekretariata Sveta lahko dovoli dostop do zaupnih informacij Sveta) in v sklepu št. 24/95 generalnega sekretarja Sveta o ukrepih za varovanje zaupnih informacij, ki veljajo za generalni sekretariat Sveta in katerih namen je varovati in (za)ščititi zaupne informacije EU.

Glede na zgoraj navedeno,

- soglašam z varnostnimi pravili za izmenjavo zaupnih informacij in gradiva, ki so priloga k temu pismu,

- se obvezujem, da bom zagotavljal njihovo uporabo v okviru Zahodnoevropske unije,

- soglašam s tekočim preverjanjem uporabe predložene ureditve varovanja tajnosti.

S tem pismom potrjujem, da je zgornja ureditev sprejemljiva za generalni sekretariat Zahodnoevropske unije.

S spoštovanjem,

José Cutileiro

Priloga

--------------------------------------------------

Priloga k Prilogi V

Pravila za varovanje tajnosti, ki urejajo izmenjavo zaupnih informacij in gradiva med generalnim sekretariatom ZEU in generalnim sekretariatom Sveta EU

1. Generalni sekretariat Sveta EU in generalni sekretariat ZEU, v nadaljnjem besedilu "pogodbenici", se zavezujeta:

(a) da bosta varovali in ščitili zaupne informacije in gradivo, ki ga priskrbi druga pogodbenica, v skladu z ukrepi za varovanje zaupnih informacij in gradiva, ki veljajo za pogodbenico izvora;

(b) da bosta vzdrževali raven varovanja tajnosti, kakršno je druga pogodbenica vzpostavila za informacije in gradivo, ki izvirajo od nje, ter take zaupne informacije in gradivo ustrezno varovali;

(c) da zaupnih informacij in gradiva ne bosta uporabljali za druge namene, kakor za tiste, ki jih je določil organ izvora, in za tiste, za katere so bili zaupne informacije in gradivo izmenjani;

(d) da zaupnih informacij in gradiva brez privoljenja pogodbenice izvora ne bosta razkrili tretji strani.

2. Generalna sekretarja pogodbenic:

(a) zagotavljata uporabo ustreznih predpisov na strani pogodbenic;

(b) sta v imenu in v okviru pristojnosti zadevnih svetov odgovorna za ureditev varovanja tajnosti glede varovanja zaupnih informacij in izmenjanega gradiva.

3. Pogodbenici zagotavljata, da so vse osebe, ki pri opravljanju uradnih dolžnosti pod njunim nadzorom potrebujejo ali bi utegnile imeti dostop do zaupnih informacij in gradiva, bile preverjene, spoznane kot varnostno neoporečne in v vsem seznanjene s svojo odgovornostjo varovanja tajnosti, še preden se jim dostop do takih zaupnih informacij in gradiva dovoli.

4. Pogodbenici si medsebojno pomagata pri vprašanjih varovanja tajnosti, ki so v skupnem interesu. Pogodbenici izvajata vzajemni nadzor nad upoštevanjem in učinkovitostjo ukrepov in postopkov, sprejetih za zaščito in varovanje izmenjanih zaupnih informacij in gradiva.

5. Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe, ki omogočajo pravne postopke zadevnih držav članic proti osebam, ki bi kompromitirale izmenjane zaupne informacije in gradivo ter tako ogrozile drugo pogodbenico.

6. Vsaka pogodbenica lahko prekine izmenjavo zaupnih informacij in gradiva s pisnim obvestilom drugi pogodbenici. Nemudoma je treba začeti pogovore o izvajanju ukrepov, potrebnih za obnovitev izmenjave zaupnih informacij. Ne glede na prenehanje izmenjave se vse izmenjano zaupno gradivo še naprej varuje v skladu z določbami za varovanje tajnosti pogodbenice izvora.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

IZMENJAVA KORESPONDENCE O UREDITVI VAROVANJA TAJNOSTI MED PREDSEDNIKOM EVROPSKE KOMISIJE IN GENERALNIM SEKRETARJEM ZEU

G. Jacques Santer

Predsednik Evropske komisije

Rue de la Loi 200

1049 Bruselj

30. aprila 1999

Spoštovani,

kakor veste, sodelovanje med Zahodnoevropsko unijo in Evropsko unijo, vzpostavljeno po Pogodbah iz Maastrichta in Amsterdama ter pripadajočih ugotovitvah o Zahodnoevropski uniji z dne 10. decembra 1991 in 22. julija 1997, zahteva izmenjavo občutljivih in/ali posebnih informacij med generalnim sekretariatom ZEU in Evropsko komisijo, znanih kot zaupne informacije in gradivo.

Potrebna je ustrezna ureditev varovanja tajnosti, ki pri obravnavanju zaupnih informacij in gradiva zagotavlja spoštovanje ravni varovanja tajnosti in določb o varovanju tajnosti obeh organizacij.

Zato je koristno, da se dogovorimo o pravilih varovanja tajnosti za izmenjavo prej omenjenih zaupnih informacij in gradiva ter sprejmemo obvezo, ki bo zagotavljala njihovo izvajanje v naših zadevnih organizacijah.

Ob tej priložnosti bi želel vašo pozornost pritegniti k naslednjemu:

(a) praktična ureditev za izmenjavo pisnega gradiva med generalnim sekretariatom ZEU in Evropsko komisijo je bila izdelana (CM(96) 23) ter je trenutno predmet pregleda in posodobitve;

(b) Pravila o varovanju tajnosti Zahodnoevropske unije so določena v RS 100;

(c) Zahodnoevropska unija je sklenila dogovore o varovanju tajnosti z državami ZEU in s Severnoatlantskim zavezništvom.

Seznanjen sem s pravili, ukrepi in postopki, določenimi v sklepih Evropske komisije C(99)423, ki so bili sprejeti 25. februarja in se nanašajo na postopke, s katerimi se uradnikom in uslužbencem Evropske komisije lahko dovoli dostop do zaupnih informacij Komisije, in C(94)3282 z dne 30. novembra 1994 o varnostnih ukrepih za zaupne informacije, ki nastajajo ali se pošiljajo v zvezi z dejavnostmi Evropske unije.

Ugotavljam, da se v okviru Enote A.1 Generalnega direktorata I. A uporabljajo primerni ukrepi za varovanje tajnosti, ki omogočajo sprejem in zadržanje zaupnih informacij in gradiva ZEU, in izražam svojo pripravljenost pomagati pri vzpostavitvi podobnih ukrepov za varovanje tajnosti v okviru drugih služb Komisije.

Glede na zgoraj navedeno,

- soglašam s pravili za varovanje tajnosti pri izmenjavi zaupnih informacij in gradiva, ki so priloga k temu pismu,

- se obvezujem, da bom zagotavljal njihovo uporabo v okviru ZEU,

- soglašam z rednim spremljanjem izvajanja te ureditve o varovanju tajnosti.

Če je zgornja ureditev sprejemljiva za Evropsko komisijo, predlagam, da mi svojo privolitev potrdite s pisnim obvestilom.

S spoštovanjem,

G. José Cutileiro

Priloga

José Cutileiro

Generalni sekretar Zahodnoevropske unije

Rue de la Régence 4

1000 Bruselj

30. aprila 1999

Spoštovani,

Potrjujem prejem vašega pisma z dne 30. aprila 1999, v katerem med drugim navajate, da:

- sodelovanje med Zahodnoevropsko unijo in Evropsko unijo, vzpostavljeno po Pogodbah iz Maastrichta in Amsterdama ter pripadajočih ugotovitvah o Zahodnoevropski uniji z dne 10. decembra 1991 in 22. julija 1997, zahteva izmenjavo občutljivih in/ali posebnih informacij med generalnim sekretariatom Zahodnoevropske unije in Evropsko komisijo, znanih kot zaupne informacije in gradivo,

- je potrebna ustrezna ureditev varovanja tajnosti, ki pri obravnavanju zaupnih informacij in gradiva zagotavlja spoštovanje ravni varovanja tajnosti in določb o varovanju tajnosti obeh organizacij,

- je koristno, da se dogovorimo o pravilih varovanja tajnosti za izmenjavo prej omenjenih zaupnih informacij in gradiva ter sprejmemo obvezo, ki bo zagotavljala njihovo izvajanje v naših zadevnih organizacijah.

V celoti se pridružujem gornjim premislekom.

Sam bi spomnil na in potrdil naslednje:

(a) praktična ureditev za izmenjavo pisnega gradiva med ZEU in Evropsko komisijo je izdelana (dokument Sveta EU 11625/96);

(b) sklep Komisije C(99)423 z dne 25. februarja 1999 o postopkih, s katerimi se uradnikom in uslužbencem Komisije lahko dovoli dostop do zaupnih informacij Evropske komisije;

(c) Sklep Komisije C(94)3282 z dne 30. novembra 1994 o varnostnih ukrepih glede zaupnih informacij, ki nastajajo ali se prenašajo v zvezi z dejavnostmi Evropske unije;

(d) seznanjen sem s pravili, ukrepi in postopki, določenimi v Pravilih o varovanju tajnosti ZEU (RS 100), katerih namen je zaščita in varovanje zaupnih informacij ZEU;

(e) ugotavljam, da je Zahodnoevropska unija sklenila dogovore o varovanju tajnosti z državami ZEU in s Severnoatlantskim zavezništvom.

Izjavljam, da se v okviru Enote A.1 Generalnega direktorata I. A, skladno s pravili priloge, uporablja ureditev varovanja tajnosti, ki omogoča sprejemanje in zadržanje zaupnih informacij in gradiva ZEU, in soglašam, da bom spremljal potrebo po uporabljanju te varnostne ureditve v drugih službah Komisije.

Glede na zgoraj navedeno,

- soglašam s pravili varovanja tajnosti za izmenjavo zaupnih informacij in gradiva, ki so priloga k temu pismu,

- se obvezujem, da bom zagotavljal njihovo uporabo v okviru Evropske komisije,

- soglašam s kontinuiranim spremljanjem izvajanja sedanjih ukrepov varovanja tajnosti.

S tem pismom potrjujem, da je zgornja ureditev sprejemljiva za Evropsko komisijo.

S spoštovanjem,

Jacques Santer

Priloga

--------------------------------------------------

Priloga k Prilogi VI

Pravila varovanja tajnosti, ki urejajo izmenjavo zaupnih informacij in gradiva med generalnim sekretariatom ZEU in Evropsko komisijo

1. Generalni sekretariat ZEU in Evropska komisija, v nadaljnjem besedilu "pogodbenici", se zavezujeta:

(a) da bosta varovali in (za)ščitili zaupne informacije in gradivo, ki ga priskrbi druga pogodbenica, v skladu z ukrepi za varovanje zaupnih informacij in gradiva, ki veljajo za pogodbenico izvora;

(b) da bosta vzdrževali raven varovanja tajnosti, ki jo je vzpostavila druga pogodbenica za informacije in gradivo, ki izvirajo od nje, ter take zaupne informacije in gradivo ustrezno (za)varovali;

(c) da zaupnih informacij in gradiva ne bosta uporabljali za druge namene, kakor za tiste, ki jih je določila pogodbenica izvora, in za tiste, za katere so bili zaupne informacije in gradivo izmenjani;

(d) da zaupnih informacij in gradiva brez privoljenja pogodbenice izvora ne bosta razkrili tretji strani.

2. Generalni sekretar ZEU in predsednik Evropske komisije:

(a) zagotavljata uporabo ustreznih predpisov na strani pogodbenic;

(b) sta v imenu in v okviru nadzora Sveta ZEU in Evropske komisije odgovorna za ureditev varovanja tajnosti glede varovanja zaupnih informacij in izmenjanega gradiva.

3. Pogodbenici zagotavljata, da so vse osebe, ki pri opravljanju uradnih dolžnosti pod njunim nadzorom potrebujejo ali bi utegnile imeti dostop do zaupnih informacij in gradiva, bile preverjene, spoznane za varnostno zanesljive in v vsem seznanjene s svojo odgovornostjo varovanja tajnosti, še preden se jim dostop do takih zaupnih informacij in gradiva dovoli.

4. Pogodbenici si medsebojno pomagata pri varnostnih zadevah, ki so v skupnem interesu. Pogodbenici izvajata vzajemni nadzor nad upoštevanjem in učinkovitostjo ukrepov in postopkov, sprejetih za zaščito in varovanje izmenjanih zaupnih informacij in gradiva.

5. Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe, ki omogočajo pravne postopke zadevn(e)ih držav(e) članic(e) proti osebam, ki bi kompromitirale izmenjane zaupne informacije in gradivo ter tako ogrozile drugo pogodbenico.

6. Vsaka pogodbenica lahko prekine izmenjavo zaupnih informacij in gradiva s pisnim obvestilom drugi pogodbenici. Nemudoma je treba začeti pogovore o izvajanju ukrepov, potrebnih za obnovitev izmenjave zaupnih informacij. Ne glede na prenehanje izmenjave se vse izmenjano zaupno gradivo še naprej varuje v skladu z določbami o varovanju tajnosti pogodbenice izvora.

--------------------------------------------------