31996R1488

Uredba Sveta (ES) št. 1488/96

z dne 23. julija 1996

o finančnih in tehničnih ukrepih (MEDA) za spremljanje reforme gospodarskih in socialnih struktur v okviru Evro-sredozemskega partnerstva

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 235 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ker je Evropski svet na svojih zasedanjih v Lizboni, na Krfu in v Essnu poudaril, da predstavlja Sredozemlje za Evropsko unijo prednostno območje, in sprejel cilj, da se vzpostavi Evro-sredozemsko partnerstvo;

ker je Evropski svet na svojem zasedanju 26. in 27. junija 1995 v Cannesu potrdil strateški pomen, ki ga pripisuje novi razsežnosti odnosov Evropske unije z njenimi sredozemskimi partnerji, s tem da gradi na poročilu Sveta z dne 12. junija 1995, pripravljenem zlasti na podlagi sporočil Komisije z dne 19. oktobra 1994 in 8. marca 1995 o krepitvi sredozemske politike Evropske unije;

ker si je treba prizadevati, da se zagotovi, da Sredozemlje postane območje politične stabilnosti in varnosti, in ker mora sredozemska politika Skupnosti sodelovati pri doseganju splošnega cilja razvoja in krepitve demokracije in pravne države, pa tudi pri doseganju cilja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pospeševanja dobrososedskih odnosov, ob upoštevanju mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti in zunanjih mej držav članic in sredozemskih držav nečlanic;

ker bo končna vzpostavitev evro-sredozemskega območja proste trgovine verjetno povečala stabilnost in blaginjo v sredozemski regiji;

ker bo lahko za sredozemske partnerje vzpostavitev prostotrgovinskega območja povzročila globoke strukturne reforme;

ker je zato treba podpirati dosedanja in prihodnja prizadevanja sredozemskih partnerjev za reformiranje njihovih gospodarskih, socialnih in upravnih struktur;

ker bi morali razvijati dialog med kulturami in civilnimi družbami, zlasti s spodbujanjem aktivnosti usposabljanja ter razvoja in decentraliziranega sodelovanja;

ker je treba spodbujati intenzivnejše regionalno sodelovanje in zlasti razvoj gospodarskih povezav in trgovinskih tokov med sredozemskimi ozemlji in partnerji, ki prispevajo k reformi in gospodarskem prestrukturiranju;

ker so bili dvostranski protokoli o finančnem in tehničnem sodelovanju, ki jih je Skupnost sklenila s sredozemskimi partnerji, dobra osnova za sodelovanje; ker je treba zdaj graditi na pridobljenih izkušnjah in spodbuditi novo stopnjo odnosov v okviru partnerstva;

ker je treba določiti pravila za upravljanje takega partnerstva, hkrati pa zagotoviti preglednost in splošno usklajenost ukrepov, ki se bodo financirali iz odobrenih proračunskih sredstev;

ker se bo za ta namen ta uredba uporabljala za vrsto ukrepov, za katere sta se uporabljali Uredba (EGS) št. 1762/92 z dne 29. junija 1992 o izvajanju protokolov o finančnem in tehničnem sodelovanju, sklenjenih med Skupnostjo in sredozemskimi državami nečlanicami [3], in Uredba Sveta (EGS) št. 1763/92 z dne 29. junija 1992 o finančnem sodelovanju z vsemi sredozemskimi državami nečlanicami, če je šlo za ukrepe, ki so veljali za več kakor eno samo državo [4];

ker zato ta uredba od 1. januarja 1997 nadomešča navedeni uredbi, medtem ko je treba Uredbo (EGS) št. 1762/92 obdržati v veljavi za upravljanje finančnih protokolov, ki bodo takrat še veljali, in za dodeljevanje preostalih sredstev po poteklih finančnih protokolih;

ker je v to uredbo vključen referenčen finančni znesek v smislu točke 2 Izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 6. marca 1995 za obdobje 1995 do 1999, ne da bi to vplivalo na pristojnosti organa za izvrševanje proračuna, kakor so opredeljene v Pogodbi;

ker se lahko za posojila za okoljske projekte, ki jih Evropska investicijska banka, v nadaljnjem besedilu "banka" dodeli iz svojih sredstev pod pogoji, ki jih določi po svojem statutu, odobrijo subvencionirane obrestne mere;

ker morajo biti posojila po subvencioniranih obrestnih merah, ki jih banka odobri iz svojih sredstev, in subvencionirane obrestne mere iz proračunskih sredstev Skupnosti povezane in soodvisne; ker se lahko banka po svojem statutu in zlasti po soglasnem sklepu njenega Upravnega odbora v primeru neugodnega mnenja Komisije odloči, da bo posojilo odobrila iz svojih sredstev, če se zanj odobri subvencionirana obrestna mera; ker je treba zato zagotoviti, da ima sprejeti postopek za odobritev subvencionirane obrestne mere v vsakem primeru za posledico izrecen sklep bodisi o odobritvi bodisi o zavrnitvi subvencionirane obrestne mere;

ker je treba predvideti odbor, sestavljen iz predstavnikov držav članic, ki bo banki pomagal pri nalogah, ki so ji naložene za izvajanje te uredbe;

ker je za zagotovitev učinkovitega upravljanja ukrepov, ki jih predvideva ta uredba, in za lajšanje odnosov z državami upravičenkami, potreben večleten program;

ker segajo ukrepi po tej uredbi preko okvira razvojne pomoči in naj bi se uporabljali samo za države, ki se lahko samo delno uvrstijo med države v razvoju; ker se lahko zato ta uredba sprejme samo na podlagi pooblastil iz člena 235 Pogodbe,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Skupnost izvaja ukrepe v okviru načel in prioritet Evro-sredozemskega partnerstva, da bi podprla prizadevanja sredozemskih držav in ozemelj nečlanic, ki so navedene v Prilogi I (v nadaljnjem besedilu "sredozemski partnerji"), za reformo njihovih gospodarskih in socialnih struktur ter blažitev morebitnih socialnih in okoljskih posledic gospodarskega razvoja.

2. Upravičenci do ukrepov podpore niso le države in regije, temveč tudi lokalne oblasti, regionalne organizacije, javna telesa, lokalne ali tradicionalne skupnosti, organizacije, ki podpirajo podjetništvo, zasebni akterji, zadruge, vzajemne družbe, združenja, ustanove in nevladne organizacije.

3. Referenčni finančni znesek za izvajanje tega programa za obdobje 1995 – 1999 znaša 3 424,5 milijona ECU.

Letno razdelitev proračunskih sredstev odobri organ pristojen za proračun v mejah finančnega načrta.

Člen 2

1. Namen te uredbe je, da bi z ukrepi, predvidenimi v odstavku 2, prispevali k pobudam skupnega interesa na treh področjih Evro-sredozemskega partnerstva: pri krepitvi politične stabilnosti in demokracije, pri vzpostavitvi evro-sredozemskega območja proste trgovine ter pri razvoju gospodarskega in socialnega sodelovanja ob upoštevanju človeških in kulturnih razsežnosti.

2. Ti ukrepi podpore se bodo ob upoštevanju cilja dolgoročne stabilnosti in blaginje izvajali zlasti na področjih gospodarskega prehoda, trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja ter regionalnega in čezmejnega sodelovanja. Cilji in podrobnosti zadevnih postopkov so določeni v Prilogi II.

Člen 3

Ta uredba temelji na spoštovanju demokratičnih načel in pravne države ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so njen bistven element in katerih kršitev bi upravičevala sprejetje ustreznih ukrepov.

Člen 4

1. Komisija si v dogovoru z državami članicami ter na podlagi vzajemne in redne izmenjave informacij, vključno z izmenjavo informacij na kraju samem, zlasti o okvirnih programih in projektih, prizadeva zagotoviti učinkovito usklajevanje prizadevanj za pomoč, ki jih izvajajo Skupnost in posamezne države članice, da bi povečala medsebojno povezanost in dopolnjevanje njihovih programov sodelovanja. Komisija spodbuja tudi usklajevanje in sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami, programi sodelovanja Združenih narodov in drugimi donatorji.

2. Skupnost lahko ukrepe iz te uredbe sprejme samostojno ali v obliki sofinanciranja s sredozemskimi partnerji samimi ali z javnimi ali zasebnimi organi držav članic in banko na eni strani ali večstranskimi organi ali tretjimi državami na drugi strani.

Člen 5

1. Ukrepi, ki naj bi se financirali po tej uredbi, se izberejo med drugim ob upoštevanju prioritet, razvijajočih se potreb in sposobnosti za sprejetje ter napredek pri strukturni reformi upravičencev.

Izbor temelji tudi na oceni učinkovitosti teh ukrepov pri doseganju ciljev podpore Skupnosti in po potrebi skladnosti z določbami Pridružitvenih sporazumov ali Sporazumov o sodelovanju.

2. V sodelovanju z banko se pripravijo triletni okvirni programi na nacionalni in regionalni ravni. Ti programi upoštevajo prioritete, določene s sredozemskimi partnerji, vključno z zaključki gospodarskega dialoga. Po potrebi se programi vsako leto uskladijo.

Programi določijo glavne cilje, smernice in prednostna področja podpore Skupnosti na področjih iz Poglavja II Priloge II ter merila za ocenjevanje navedenih programov. V programih so določeni tudi okvirni zneski (skupaj in po prednostnih področjih) in našteta merila za financiranje zadevnih programov ob upoštevanju potrebe, da se predvidi ustrezna rezerva za izvedbo proračuna MEDA.

Programi se lahko spremenijo ob upoštevanju pridobljenih izkušenj, doseženega napredka sredozemskih partnerjev pri strukturni reformi, makroekonomske stabilizacije in socialnega napredka ter rezultatov gospodarskega sodelovanja po novih Pridružitvenih sporazumih.

3. Odločitve o financiranju temeljijo predvsem na okvirnih programih.

Člen 6

1. Financiranje Skupnosti poteka zlasti v obliki subvencij ali rizičnega kapitala. Za ukrepe sodelovanja na področju okolja pa lahko poteka tudi v obliki subvencioniranih obrestnih mer za posojila, ki jih banka odobri iz lastnih sredstev. Subvencionirana obrestna mera znaša 3 %.

2. Subvencije se lahko uporabljajo za financiranje ali sofinanciranje aktivnosti, projektov ali programov, ki prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 2. Obseg financiranja vsake subvencije za aktivnosti, projekte ali programe je odvisen tudi od tega, v kakšni meri se z navedenimi subvencijami lahko doseže vračanje sredstev. Financiranje v zasebnem sektorju mora v splošnem potekati pod tržnimi pogoji, da bi se v čim večji meri izognili izkrivljanju razmer na lokalnih finančnih trgih.

3. Sklepi o financiranju ter vsi iz njih izhajajoči sporazumi in pogodbe morajo predvideti spremljanje in finančni nadzor Komisije ter revizijo Računskega sodišča, po potrebi na kraju samem.

Nadzor Računskega sodišča nad ukrepi, financiranimi po tej uredbi in s katerimi upravlja banka, se izvaja po postopkih, dogovorjenih med Komisijo, banko in Računskim sodiščem.

4. Rizični kapital se uporablja predvsem za zagotavljanje lastnih sredstev ali sredstev, ki veljajo kot taka, podjetjem (zasebnim ali mešanim) iz proizvodnega sektorja, zlasti tistim, ki lahko združujejo fizične in pravne osebe iz držav članic Skupnosti ali sredozemskih držav ali ozemelj nečlanic.

Rizični kapital, ki ga zagotovi in upravlja banka, se lahko zagotovi v obliki:

(a) podrejenih dolgov, ki se po potrebi vključno z obrestmi odplačajo šele po vračilu drugih bančnih obveznosti;

(b) pogojenih dolgov, katerih vračilo ali trajanje je odvisno od izpolnitve pogojev, ki se določijo ob odobritvi posojila;

(c) začasnih manjšinskih deležev v imenu Skupnosti v kapitalu podjetij, ustanovljenih v sredozemskih državah ali ozemljih nečlanicah;

(d) financiranja deležev v obliki pogojenih posojil, odobrenih sredozemskim partnerjem ali z njihovim soglasjem podjetjem v teh sredozemskih državah, neposredno ali s posredovanjem njihovih finančnih institucij.

Člen 7

1. Pomoč lahko krije izdatke, povezane z uvozom izdelkov, ter storitve in lokalne izdatke, ki so potrebni za izvajanje projektov in programov. Davki, carine in dajatve so izključeni iz financiranja Skupnosti.

Pogodbe za izvajanje ukrepov, ki jih Skupnost financira po tej uredbi, zadevni partner davčno in carinsko ne obravnava nič bolj ugodno kakor tiste, ki jih uporablja za države ali mednarodne razvojne organizacije z največjimi ugodnostmi.

2. Krijejo se lahko tudi stroški za pripravo, nadaljevanje, spremljanje in izvajanje ukrepov podpore.

3. V okviru usposabljanja, komunikacijskih in raziskovalnih programov in v okviru drugih projektov se lahko krijejo tudi obratovalni in vzdrževalni stroški, zlasti stroški, ki se financirajo v devizah. Ti stroški pa se praviloma lahko krijejo samo v začetni fazi in se morajo postopoma zniževati.

4. Financiranje Skupnosti se,za naložbene projekte v proizvodnem sektorju ob upoštevanju narave projekta kombinira z upravičenčevimi lastnimi sredstvi ali financiranjem pod tržnimi pogoji. Pri tem naj bi bil upravičenčev delež ali delež, ki ga predstavlja financiranje pod tržnimi pogoji, čim višji. Financiranje Skupnosti vključno s financiranjem z lastnimi sredstvi banke v nobenem primeru ne sme preseči 80 % skupnih investicijskih stroškov. Ta zgornja meja je izredne narave in jo mora opravičevati narava posla.

Člen 8

1. Javni razpisi in pogodbe so pod enakimi pogoji odprti vsem fizičnim in pravnim osebam držav članic in sredozemskih partnerjev.

2. Komisija zagotovi:

- čim širše sodelovanje v ožjem krogu uvrščenih in na javnih razpisih za dobavo, gradbena dela in storitve pod enakimi pogoji,

- potrebno preglednost in strogost pri uporabi meril za izbor in ocenjevanje,

- učinkovito konkurenco med podjetji, organizacijami in ustanovami, ki se zanimajo za sodelovanje pri pobudah, financiranih iz programa,

- da se Odboru MED v kratkem času predložijo postopkovna pravila za podrobno izvajanje teh ciljev, ki se preverijo po členu 11.

3. Komisija zagotovi, da se v Uradnem listu Evropskih skupnosti ob navedbi predmeta, vsebine in vrednosti pogodb objavijo:

- enkrat na leto predvidene pogodbe za storitve in aktivnosti tehničnega sodelovanja, ki naj bi se po razpisu dodelile v 12 mesecih po objavi,

- vsake tri mesece kakršne koli spremembe navedenih predvidenih pogodb.

4. Komisija skupaj z državami članicami vsem zainteresiranim podjetjem, organizacijam in ustanovam na območju Skupnosti na zahtevo posreduje dokumentacijo o splošnih značilnostih programov MEDA in zahtevah za sodelovanje v programih.

5. Predlogi za financiranje morajo vsebovati podatke o predvidenih pogodbah, vključno s predvidenimi vrednostmi, postopki za dodelitev in predvidenimi roki javnih razpisov.

6. Za dodelitev pogodb podjetjem veljajo ustrezne določbe Finančne uredbe, ki velja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

7. Rezultati javnih razpisov se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Komisija vsake pol leta izčrpno in podrobno poroča odboru iz člena 11 o pogodbah, sklenjenih v okviru programov in projektov MEDA.

8. V primeru sofinanciranja lahko Komisija od primera do primera dovoli, da na javnih razpisih in pri pogodbah sodelujejo podjetja iz držav, ki niso zadevni sredozemski partnerji. V takih primerih je sodelovanje podjetij iz tretjih držav sprejemljivo samo, če je zagotovljena vzajemnost.

Člen 9

1. Svet na predlog Komisije in v dogovoru z zadevnimi sredozemskimi partnerji sprejme smernice za okvirne programe iz člena 5(2) s kvalificirano večino.

Skupaj s svojimi predlogi Komisija posreduje v informacijo celotno načrtovanje finančnih programov, v katerih pa navede zlasti skupni znesek nacionalnih in regionalnih okvirnih programov ter razporeditev skupnega zneska, določenega v programih, po državah upravičenkah in po prednostnih področjih.

2. Okvirne programe in njihove spremembe ter sklepe o financiranju, ki iz njih izhajajo, sprejme Komisija po postopku iz člena 11.

3. Sklepi o financiranju, ki presegajo 2000000 ECU in ki se ne nanašajo na subvencionirane obrestne mere za posojila banke in rizični kapital, se v skladu z odstavkoma 4 in 6 sprejmejo po postopku iz člena 11.

4. Sklepi o financiranju celotnih dodelitev se sprejmejo po postopku iz člena 11. V okviru globalnega financiranja Komisija sprejema sklepe o financiranju, ki ne presegajo 2000000 ECU. Odbor iz člena 11 se sistematično in redno, v vsakem primeru pa pred naslednjo sejo, obvesti o sklepih o financiranju ukrepov, ki ne presegajo 2000000 ECU.

5. Sklepe o spremembi sklepov o financiranju, sprejetih po postopku iz člena 11, sprejme Komisija, če nimajo za posledico znatnih sprememb ali dodatnih obveznosti, ki bi presegale 20 % prvotne obveznosti. O takih sklepih Komisija takoj obvesti odbor iz člena 11.

6. Komisija sprejme programe izmenjav v okviru decentraliziranega sodelovanja po postopku iz člena 11.

7. Sklepi o financiranju, ki se nanašajo na subvencionirane obrestne mere za posojila banke, se sprejmejo po postopku iz člena 12. Sklepi o financiranju, ki se nanašajo na rizični kapital, se sprejmejo po postopku iz člena 13.

Člen 10

1. Ukrepe iz te uredbe, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti, upravlja Komisija po Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

2. Pri predlogih za financiranje, ki jih Komisija predloži odboru iz člena 11, in ocenah iz člena 15 Komisija ravna po načelih dobrega finančnega poslovanja ter zlasti načelih gospodarnosti in stroškovne učinkovitosti iz navedene Finančne uredbe.

Člen 11

1. Komisiji pomaga odbor, v nadaljnjem besedilu Odbor MEDA, sestavljen iz predstavnikov držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije. Na sejah odbora sodeluje tudi predstavnik banke, nima pa pravice do glasovanja.

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe za sprejemanje odločitev Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način iz navedenega člena. Predsednik ne glasuje.

3. Komisija sprejme predlagane ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora. Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo dano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija.

4. Odbor lahko obravnava vsa druga vprašanja v zvezi z izvajanjem te uredbe, ki mu jih predloži predsednik odbora na zahtevo predstavnika države članice, zlasti vsa vprašanja v zvezi s splošnim izvajanjem, upravljanjem programa ali sofinanciranjem in usklajevanjem po členih 4 in 5.

5. Odbor sprejme svoj poslovnik s kvalificirano večino.

6. Komisija redno obvešča odbor in mu posreduje informacije o izvajanju ukrepov iz te uredbe.

7. O izvajanju te uredbe je treba redno obveščati tudi Evropski parlament.

Člen 12

1. Za projekte, ki naj bi se s subvencioniranimi posojili financirali na področju okolja, izdela banka predlog za financiranje v skladu s svojim statutom. Banka v skladu s členom 21 svojega statuta zaprosi za mnenje Komisije in odbora iz člena 14.

2. Odbor iz člena 14 da svoje mnenje o predlogu banke. Predstavnik Komisije navedenemu odboru posreduje stališče svoje institucije o zadevnem projektu ter zlasti o skladnosti projekta s cilji te uredbe in splošnimi smernicami, ki jih je sprejel Svet. Banka obvesti Odbor iz člena 14 o nesubvencioniranih posojilih, ki jih namerava odobriti iz lastnih sredstev.

3. Na podlagi tega posvetovanja banka zaprosi Komisijo, da sprejme sklep o financiranju za dodelitev subvencioniranih obresti za zadevni projekt.

4. Komisija predloži odboru MED osnutek sklepa bodisi o odobritvi bodisi o zavrnitvi financiranja subvencionirane obrestne mere.

5. Komisija o sklepu iz odstavka 4 obvesti banko, ki lahko, če se subvencionirana obrestna mera odobri, posojilo odobri.

Člen 13

1. Banka zaprosi odbor iz člena 14 za mnenje o projektih v zvezi s posli z rizičnim kapitalom. Predstavnik Komisije navedenemu odboru posreduje stališče svoje institucije o zadevnem projektu ter zlasti o skladnosti projekta s cilji te uredbe in splošnimi smernicami, ki jih je sprejel Svet.

2. Na podlagi tega posvetovanja banka projekt posreduje Komisiji.

3. Komisija sprejme sklep o financiranju v primernem roku, ki upošteva značilnosti projekta.

4. Komisija o sklepu iz odstavka 3 obvesti banko, ki sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 14

1. V banki se ustanovi odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, v nadaljnjem besedilu "odbor iz člena 14". Odboru predseduje predstavnik države članice, ki takrat predseduje Svetu guvernerjev banke; posle sekretariata opravlja banka. Na sejah sodeluje tudi predstavnik Komisije.

2. Poslovnik odbora iz člena 14 sprejme Svet soglasno.

3. Odbor odloča v skladu s členom 148(2) Pogodbe s kvalificirano večino.

4. V odboru iz člena 14 se glasovi držav članic ponderirajo v skladu s členom 148(2) Pogodbe.

Člen 15

1. Komisija skupaj z banko preveri napredek pri izvajanju ukrepov iz te uredbe in o tem Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 30. aprila predloži letno poročilo. To poročilo vsebuje informacije o projektih, ki so se financirali med letom, ob dolžnem varovanju zaupnosti, in oceno o doseženih rezultatih.

2. Komisija in banka ocenita glavne projekte, ki ju zadevajo, da bi ugotovili, ali so bili cilji doseženi, in dodali smernice za večjo učinkovitost prihodnjih aktivnosti. Poročila z oceno se ob dolžnem varovanju zaupnosti posredujejo Svetu in Evropskemu parlamentu. Poročila o aktivnostih, ki jih upravlja EIB, se dajo na voljo tudi državam članicam.

3. Komisija skupaj z banko vsaka tri leta izdela celovito oceno o politiki sodelovanja v korist sredozemskih partnerjev in ga takoj predloži odboru MED.

Vsako leto pa odbor MED prejme podrobne podatke o sestavi in aktivnostih obstoječih omrežij.

Komisija vsaki dve leti posreduje oceno vsakega posameznega programa.

4. Glede decentraliziranega sodelovanja Komisija vsako leto posreduje odboru MED podrobne podatke o sestavi in aktivnostih obstoječih omrežij, vsaki dve leti pa oceno vsakega posameznega programa.

5. Komisija vsako leto obvesti države članice o sredstvih, ki so še na voljo ali ki so že bila dodeljena.

6. Svet to uredbo pregleda do 30. junija 1999. V ta namen Komisija najpozneje do 31. decembra 1998 predloži Svetu poročilo z oceno, skupaj s predlogi glede prihodnosti te uredbe in po potrebi sprememb, ki bi jih bilo treba sprejeti.

Člen 16

Dokončni postopek za sprejetje ustreznih ukrepov, kjer manjka bistven element za nadaljnje ukrepe za podporo sredozemskemu partnerju, se določi do 30. junija 1997.

Člen 17

1. Uredba (EGS) št. 1763/92 se razveljavi z 31. decembrom 1996.

2. Od 1. januarja 1997 se Uredba (EGS) št. 1762/92 uporablja za upravljanje takrat še veljavnih protokolov in za vezavo preostalih sredstev po poteklih protokolih.

Člen 18

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. julija 1996

Za Svet

Predsednik

I. Yates

[1] UL C 232, 6.9.1995, str. 5 inUL C 150, 24.5.1996, str. 15.

[2] UL C 17, 22.1.1996, str. 184 in Mnenje z dne 20. junija 1996 (UL C 198, 8.7.1996).

[3] UL L 181, 1.7.1992, str. 1.

[4] UL L 181, 1.7.1992, str. 5.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

PARTNERSKA OZEMLJA IN DRŽAVE IZ ČLENA 1

Ljudska demokratična republika Alžirija

Republika Ciper

Arabska republika Egipt

Država Izrael

Kraljevina Jordanija

Libanonska republika

Republika Malta

Kraljevina Maroko

Sirska arabska republika

Republika Tunizija

Republika Turčija

Zasedena ozemlja v Gazi in na Zahodnem bregu

--------------------------------------------------

PRILOGA II

CILJI IN PRAVILA ZA UPORABO ČLENA 2

I. (a) Podpora gospodarskemu prehodu in vzpostavitev evro-sredozemskega območja proste trgovine obsegata zlasti:

- ustvarjanje delovnih mest in razvoj zasebnega sektorja, vključno z izboljšanjem poslovnega okolja in podporo majhnim in srednjim podjetjem,

- pospeševanje naložb, industrijskega sodelovanja in trgovine med Evropsko skupnostjo in sredozemskimi partnerji ter med sredozemskimi partnerji samimi,

- izboljšanje gospodarske infrastrukture, po možnosti vključno s finančnimi sistemi in sistemi obdavčevanja.

(b) ukrepe v podporo programom strukturnega prilagajanja, ki se izvajajo po naslednjih načelih:

- s programi podpore naj bi ponovno vzpostavili splošno finančno ravnotežje in ustvarili ugodno gospodarsko okolje za hitrejšo rast, obenem pa izboljšali življenjske razmere prebivalstva,

- programi podpore morajo biti prilagojeni posebnim razmeram v vsaki državi in morajo upoštevati gospodarske in socialne pogoje,

- programi podpore določajo ukrepe, s katerimi naj bi zlasti ublažili negativne učinke, ki bi jih proces strukturnega prilagajanja lahko imel na socialne pogoje in stopnjo zaposlenosti, zlasti za revne skupine prebivalcev;

- cilj programov podpore je vzpostavitev prostotrgovinskega območja z Evropsko skupnostjo,

- ena od glavnih značilnosti programov podpore mora biti hitro izplačilo.

Izpolnjena morajo biti naslednja merila za izpolnjevanje pogojev:

- zadevna država mora izvajati program reforme, ki so ga odobrile institucije iz Bretton Woodsa, ali v sodelovanju z navedenimi institucijami izvajati programe, ki se po obsegu in učinkovitosti reform na makroekonomski ravni priznavajo kot enakovredni, za katere pa ni nujno, da jih navedene institucije finančno podpirajo;

- upoštevati je treba gospodarske razmere v državi in še zlasti njeno stopnjo zadolženosti, stroške vračanja dolgov, plačilno bilanco in devizne rezerve, proračunsko situacijo, monetarno situacijo, bruto družbeni proizvod na prebivalca in stopnjo nezaposlenosti.

II. Podpora izboljšanju socialno-ekonomskega ravnotežja vključuje zlasti naslednje ukrepe:

- sodelovanje civilne družbe in prebivalstva pri načrtovanju in izvajanju razvojnih ukrepov,

- izboljšanje storitev socialnega skrbstva zlasti na področju zdravja, načrtovanja družine, oskrbe z vodo, sanitarno-zdravstvenih ukrepov in stanovanjske politike,

- boj proti revščini,

- skladen in enoten razvoj podeželja in izboljšanje življenjskih razmer v mestih,

- tesnejše sodelovanje na področju ribištva in trajnostnega izkoriščanja morskih virov,

- tesnejše sodelovanje na področju okolja,

- izboljšanje gospodarskih infrastruktur zlasti na področju prometa, energije, razvoja podeželja, informacijske tehnologije in telekomunikacij,

- integriran razvoj človeških virov kot dopolnitev programa držav članic, zlasti na področju nadaljnjega poklicnega usposabljanja v okviru industrijskega sodelovanja, ter izboljšanje možnosti znanstvenega in tehnološkega raziskovanja,

- krepitev demokracije in spoštovanja človekovih pravic,

- kulturno sodelovanje in izmenjave mladih;

- s pomočjo navedenih ukrepov sodelovanje in tehnično pomoč za zmanjševanje nezakonitega priseljevanja, trgovine z mamili in mednarodnega kriminala.

III. Regionalno in čezmejno sodelovanje se pospešuje zlasti z:

(a) ustvarjanjem in razvijanjem struktur za regionalno sodelovanje med sredozemskimi partnerji;

(b) - vzpostavljanjem potrebne infrastrukture za regionalno trgovino, vključno s prometom, komunikacijami in energijo,

- izboljšanjem ureditvenega okvira in izvajanjem majhnih infrastrukturnih projektov na področju mejnih prehodov,

- sodelovanjem na ravni velikih zemljepisnih regij ter dopolnilnimi ukrepi na tem področju na območju Skupnosti, vključno s podpiranjem povezovanja med prometnimi in energetskimi omrežji sredozemskih partnerjev in transevropskimi omrežji;

(c) druge regionalne aktivnosti, vključno z evro-arabskim dialogom;

(d) izmenjave med civilnimi družbami v Skupnosti in sredozemskih partnerjih; v tem okviru bo decentralizirano sodelovanje

- postavilo za svoj cilj, da določi nevladne upravičence do pomoči Skupnosti,

- osredotočilo se bo zlasti na povezovanje med univerzami in raziskovalci, lokalnimi skupnostmi, združenji, sindikalnimi in nevladnimi organizacijami, mediji, zasebnimi podjetniki in kulturnimi ustanovami v najširšem pomenu in drugimi telesi, navedenimi v VI.

Programi se morajo osredotočiti na spodbujanje izmenjave informacij med omrežji in trajne povezave med omrežnimi partnerji.

IV. Dobro vladanje se bo pospeševalo s podpiranjem ključnih ustanov in ključnih akterjev civilne družbe, kot so lokalni organi, podeželske in vaške skupnosti, podporna združenja, sindikati, mediji in organizacije, ki podpirajo podjetništvo, in s pomočjo pri izboljševanju sposobnosti javne uprave za razvijanje politik in upravljanje njihovega izvajanja.

V. Ukrepi po tej uredbi upoštevajo pospeševanje vloge žensk v gospodarskem in družbenem življenju. Poseben pomen se namenja izobraževanju in ustvarjanju delovnih mest za ženske.

Ukrepi morajo upoštevati tudi potrebo po pospeševanju izobraževanja in ustvarjanju delovnih mest za mlade, da bi olajšali njihovo vključevanje v družbo.

VI. Dejavnosti, ki se financirajo po tej uredbi, obsegajo predvsem tehnično pomoč, usposabljanje, izgradnjo uprave, informacije, seminarje, študije, naložbene projekte v najmanjša, majhna in srednje podjetja in infrastrukturo ter dejanja, s katerimi se poudari, da pomoč prihaja iz Skupnosti. Če se decentrilizirano sodelovanje izkaže za učinkovito, se uporabi to. Posli v zvezi z rizičnim kapitalom in subvencioniranimi obrestnimi merami se financirajo v sodelovanju z banko.

VII. Pri pripravi in izvajanju dejavnosti, financiranih po tej uredbi, je treba obvezno upoštevati varovanje okolja.

--------------------------------------------------