31993L0038

Direktiva Sveta 93/38/EGS

z dne 14. junija 1993

o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti zadnjega stavka členov 57(2), 66, 100a in 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

(1) ker je v obdobju do 31. decembra 1992 treba sprejeti ukrepe, katerih cilj je postopno oblikovanje notranjega trga; ker notranji trg zajema območje brez notranjih meja, kjer je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala;

(2) ker je omejevanje prostega pretoka blaga in svobode opravljanja storitev v zvezi z javnimi naročili blaga in storitev, oddanimi na področju vodnega, energetskega, transportnega in telekomunikacijskega sektorja, prepovedano po členih 30 in 59 Pogodbe EGS;

(3) ker člen 97 PESAE prepoveduje vse omejitve na podlagi nacionalne pripadnosti, ko gre za družbe pod pristojnostjo države članice, ki želijo sodelovati pri konstruiranju jedrskih objektov ter naprav znanstvene in industrijske narave v Skupnosti ali v njej zagotavljati ustrezne storitve;

(4) ker ti cilji zahtevajo tudi usklajevanje postopkov javnega naročanja, ki jih uporabljajo subjekti, delujoči v teh sektorjih;

(5) ker bela knjiga glede dokončnega oblikovanja notranjega trga vsebuje delovni program in časovni razpored za odpiranje trgov javnih naročil v sektorjih, ki so trenutno izločeni iz Direktive Sveta 71/305/EGS z dne 26. julija 1971 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil za gradnje [4] in iz Direktive Sveta 77/62/EGS z dne 21. decembra 1976 o usklajevanju postopka za oddajo javnih naročil blaga [5];

(6) ker bela knjiga glede dokončnega oblikovanja notranjega trga vsebuje tudi delovni program in časovni razpored za odpiranje trga storitev;

(7) ker so med takšnimi izločenimi sektorji tisti v zvezi z zagotavljanjem vodnih, energetskih in transportnih storitev, in kar zadeva Direktivo 77/62/EGS, tudi telekomunikacijski sektor;

(8) ker je bil glavni razlog za njihovo izključitev to, da subjekte, ki zagotavljajo takšne storitve, v nekaterih primerih ureja javno pravo, v drugih pa zasebno pravo;

(9) ker je treba zagotoviti dejansko odpiranje trga in pravično ravnovesje pri uporabi pravil javnega naročanja v teh sektorjih, je subjekte, ki bodo vključeni, treba opredeliti drugače kakor na podlagi njihovega pravnega statusa;

(10) ker so v zadevnih štirih sektorjih težave na področju javnih naročil, ki naj bi jih reševali, podobne narave, se lahko obravnavajo z enim mehanizmom;

(11) ker je med glavnimi razlogi, da subjekti, ki delujejo v teh sektorjih, ne opravljajo nabav na podlagi konkurence v celotni Skupnosti, zaprtost trgov, na katerih delujejo, in to zaradi obstoja posebnih in izključnih pravic, ki jim jih podelijo državne oblasti v zvezi z dobavami blaga, zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij za opravljanje zadevnih storitev, z izkoriščanjem nekega geografskega območja za določen namen, z zagotavljanjem ali upravljanjem javnih telekomunikacijskih omrežij ali z zagotavljanjem javnih telekomunikacijskih storitev;

(12) ker drugi glavni razlog za odsotnost konkurence na ravni celotne Skupnosti na teh območjih izhaja iz različnih načinov, s katerimi državne oblasti lahko vplivajo na obnašanje teh subjektov, vključno z udeležbo v kapitalu in z zastopanjem v upravnih, vodstvenih in nadzornih organih subjektov;

(13) ker ta direktiva ne sme zajemati dejavnosti tistih subjektov, ki bodisi ne sodijo v sektor vodnih, energetskih in transportnih storitev ali ne sodijo v telekomunikacijski sektor, ali tistih, ki sodijo v te sektorje, vendar so kljub temu neposredno izpostavljeni konkurenčnim zakonitostim na trgih, na katere vstop ni omejen;

(14) ker je primerno, da ti subjekti v zvezi s svojimi dejavnostmi, ki se nanašajo na vodo, izvajajo splošne postopke javnega naročanja; ker so bili nekateri subjekti glede svojih dejavnosti na področju projektov vodnega inženirstva, namakanja, melioracij ter odstranjevanja in čiščenja odplak doslej vključeni v direktivi 71/305/EGS in 77/62/EGS;

(15) ker pa so pravila javnega naročanja v takšni obliki, kakor se predlaga za dobave blaga, neustrezna za nabavo vode, če jo je treba zagotoviti iz virov, ki so blizu območja, kjer se bo uporabljala;

(16) ker izkoriščanje geografskega območja s ciljem iskanja in izkoriščanja nafte, plina, premoga in drugih trdnih goriv lahko takrat, ko so izpolnjeni posebni pogoji, postane predmet alternativnih dogovorov, s katerimi bo prav tako mogoče doseči cilj odpiranja trga; ker mora Komisija zagotoviti, da države članice, ki izvajajo te alternativne dogovore, ravnajo v skladu s temi pogoji;

(17) ker je Komisija napovedala, da bo predlagala ukrepe, s katerimi bo do leta 1992 odstranila ovire za čezmejno izmenjavo električne energije; ker s pravili javnega naročanja v takšni obliki, kakor se predlagajo za dobave blaga, ne bo mogoče premagati obstoječih ovir pri nabavi energije in goriva v energetskem sektorju; ker zato ni primerno, da se takšne nabave vključijo v področje uporabe te direktive, čeprav se je treba zavedati, da bo to izjemo ponovno preučil Svet na podlagi poročila Komisije in predlogov Komisije;

(18) Razen arbitražnih in poravnalnih storitev ker so uredbi (EGS) št. 3975/87 [6] in (EGS) št. 3976/87 [7] Razen arbitražnih in poravnalnih storitev, Direktiva 87/601/EGS [8] in Odločba 87/602/EGS [9] zasnovane tako, da uvedejo večjo konkurenco med subjekti, ki ponujajo storitve na področju javnega zračnega prometa, zaradi česar trenutno ni primerno, da bi takšne subjekte vključili v področje uporabe te direktive, čeprav bi bilo stanje pozneje treba ponovno preverjati ob upoštevanju napredka konkurence;

(19) ker zaradi konkurenčnosti pomorskega prevozništva v Skupnosti za večino javnih naročil v tem sektorju ne bi bilo primerno, da bi bila predmet podrobnih postopkov; ker je treba položaj prevoznikov, ki upravljajo pomorske trajekte, redno spremljati; ker nekatere obalne in rečne trajektne storitve, ki jih opravljajo javni organi, ne smejo biti več izločene iz področja uporabe direktiv 71/305/EGS in 77/62/EGS;

(20) ker je primerno, da se olajša skladnost z določbami, nanašajočimi se na dejavnosti, ki niso vključene v to direktivo;

(21) ker morajo biti pravila o oddaji javnih naročil storitev kar najbliže pravilom o javnih naročilih gradenj in blaga, navedenim v tej direktivi;

(22) ker se je treba izogibati oviram prostega pretoka storitev; ker so ponudniki storitev lahko fizične ali pravne osebe; ker ta direktiva na državni ravni ne vpliva na uporabo pravil, ki zadevajo pogoje za opravljanje neke dejavnosti ali poklica, pod pogojem, da so združljiva s pravom Skupnosti;

(23) ker se področje storitev za uporabo procesnih pravil in za spremljanje lahko najbolje opiše tako, da se storitve razčlenijo v kategorije, ki ustrezajo določenim mestom v skupni klasifikaciji; ker se prilogi XVI A in XVI B k tej direktivi nanašata na nomenklaturo Združenih narodov CPC (Razvrstitev proizvodov); ker bo to nomenklaturo v prihodnosti verjetno zamenjala nomenklatura Skupnosti; ker je treba sprejeti določbe za možnost ustreznega prilagajanja sklicevanja na nomenklaturo CPC v prilogah XVI A in XVI B;

(24) ker je zagotavljanje storitev vključeno v to direktivo le, če temelji na javnih naročilih; ker zagotavljanje storitev na drugih podlagah, na primer zakonih in drugih predpisih, ni vključeno;

(25) ker je spodbujanje raziskav in razvoja v skladu s členom 103f Pogodbe EGS eden od načinov za krepitev znanstvene in tehnološke podlage evropske industrije in ker bo odpiranje trga javnih naročil prispevalo k uresničitvi tega cilja; ker sofinanciranje raziskovalnih programov ne sme biti predmet te direktive; ker javna naročila storitev na področju raziskav in razvoja, razen takrat, kadar ima koristi samo naročnik pri opravljanju svojih dejavnosti, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik, zato niso vključena v to direktivo;

(26) ker imajo pogodbe o pridobitvi ali najemu zemljišča, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin posebne značilnosti, zaradi katerih uporaba pravil javnega naročanja ni primerna;

(27) ker arbitražo in pomirjanje navadno zagotavljajo organi ali posamezniki, določeni ali izbrani na način, ki ga ne morejo urejati pravila javnega naročanja;

(28) ker v javna naročila storitev, ki so vključena v to direktivo, ne sodijo naročila za izdajo, nabavo, prodajo ali prenos vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov;

(29) ker ta direktiva ne velja za javna naročila, ki bodisi nosijo oznako zaupno ali lahko vplivajo na temeljne interese državne varnosti ali so sklenjena v skladu z drugimi pravili, ki jih določajo obstoječi mednarodni sporazumi ali mednarodne organizacije;

(30) ker so javna naročila, pri katerih gre za en sam določen vir dobave, lahko pod nekaterimi pogoji v celoti ali delno izvzeta iz te direktive;

(31) ker pravila te direktive ne smejo vplivati na obstoječe mednarodne obveznosti Skupnosti ali držav članic;

(32) ker je primerno, da se izločijo nekatera javna naročila storitev, ki so dodeljena povezanemu podjetju, za katero je glavna dejavnost, ko gre za storitve, zagotavljanje teh storitev za skupino, katere del je, in ne ponujanje njegovih storitev na trgu;

(33) ker mora biti polna uporaba te direktive v prehodnem obdobju omejena na javna naročila za tiste storitve, pri katerih bodo njene določbe omogočale izrabo vseh možnosti za povečanje čezmejne trgovine; ker je nekaj časa, preden se sprejme odločitev o polni uporabi navedene direktive, treba spremljati naročila za druge storitve; ker mora mehanizem za takšno spremljanje vzpostaviti ta direktiva in ker je hkrati treba vsem zainteresiranim omogočiti izmenjavo ustreznih informacij;

(34) ker v primerih, ko se za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila ali na natečaju zahteva določena izobrazba, veljajo ustrezna pravila Skupnosti o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval ali drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah;

(35) ker je proizvode, gradnje ali storitve treba opisati s sklicevanjem na evropske specifikacije; ker je treba zagotoviti, da blago, gradnja ali storitev ustreza namenu uporabe, za katerega ga je naročnik predvidel, se sklicevanje lahko dopolni s specifikacijami, ki ne spreminjajo narave tehnične rešitve ali rešitev, določenih v evropski specifikaciji;

(36) ker načela ustreznosti in vzajemnega priznavanja nacionalnih standardov, tehničnih specifikacij in proizvodnih tehnik veljajo na področju uporabe te direktive;

(37) ker je podjetjem v Skupnosti treba omogočiti dostop do oddaje javnih naročil storitev v tretjih državah; ker si mora Skupnost prizadevati za odpravo kakršnega koli stanja, ko se ugotovi, da je ta dostop zakonsko ali dejansko omejen, in ker mora biti pod nekaterimi pogoji možno sprejemati ukrepe za podjetja zadevnih tretjih držav ali ponudb, ki izvirajo iz teh držav, ko gre za dostop do naročil storitev, vključenih v to direktivo;

(38) ker morajo naročniki, ko soglasno s ponudniki določijo skrajne roke za sprejemanje ponudb, ravnati v skladu z načeli prepovedi razlikovanja in ker je, če takšnega sporazuma ni, treba predpisati ustrezne določbe;

(39) ker se lahko izkaže, da bi bilo koristno predvideti večjo preglednost pogojev, ki zadevajo pogoje glede zaščite in pogojev zaposlovanja, veljavnih v državi članici, v kateri se bodo gradnje izvajale;

(40) ker je primerno, da se nacionalni predpisi o potrebah regionalnega razvoja, ki se upoštevajo pri oddajanju javnih naročil, uskladijo s cilji Skupnosti in načeli Pogodbe EGS;

(41) ker naročniki ne smejo imeti možnosti, da zavrnejo neobičajno nizke ponudbe, preden v pisni obliki ne zahtevajo pojasnil glede sestavnih delov ponudbe;

(42) ker se mora do neke meje dati prednost ponudbi iz Skupnosti, kadar obstajajo tudi enakovredne ponudbe iz tretjih držav;

(43) ker ta direktiva ne sme vplivati na izhodišča Skupnosti v tekočih ali prihodnjih mednarodnih pogajanjih;

(44) ker naj bo na podlagi rezultatov takšnih mednarodnih pogajanj in v skladu z Odločbo Sveta mogoče razširiti to direktivo na ponudbe tretjih držav;

(45) ker naj bi pravila, ki jih bodo uporabljali zadevni subjekti, oblikovala ogrodje za premišljeno poslovno prakso in dopuščala kar največjo fleksibilnost;

(46) ker je kot protiutež tej fleksibilnosti in v interesu medsebojnega zaupanja treba zagotoviti minimalno raven preglednosti in sprejeti ustrezne postopke za spremljanje uporabe te direktive;

(47) ker je zaradi oblikovanja dobro opredeljenih področij uporabe treba prilagoditi direktivi 71/305/EGS in 77/62/EGS; ker se področje uporabe Direktive 71/305/EGS ne sme zmanjšati, razen pri javnih naročilih v vodnem in telekomunikacijskem sektorju; ker se področje uporabe Direktive 77/62/EGS ne sme zmanjšati, razen pri nekaterih naročilih v vodnem sektorju; ker se področje uporabe direktiv 71/305/EGS in 77/62/EGS ne sme razširiti na naročila, ki jih oddajajo prevozniki po kopnem, zraku, morju, priobalnih ali notranjih vodnih poteh, ki sodijo v državno upravo, čeprav izvajajo gospodarske dejavnosti industrijske ali tržne narave; ker pa nekatera naročila, ki jih oddajajo prevozniki po kopnem, zraku, morju, priobalnih ali notranjih vodnih poteh, ki sodijo v državno upravo in se izvajajo samo zaradi javnih storitev, kljub temu morajo biti vključena v te direktive;

(48) ker je to direktivo treba ponovno preučiti na podlagi izkušenj;

(49) ker bi odpiranje trga v sektorjih, ki so vključeni v to direktivo, lahko imelo neugodne vplive na gospodarstvo v Kraljevini Španiji; ker bo od gospodarstva Helenske republike in Portugalske republike to zahtevalo še večje prizadevanje; ker je primerno, da se tem državam članicam odobrijo ustrezna dodatna obdobja za izvajanje te direktive,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I

Splošne določbe

Člen 1

V tej direktivi:

1. "javna oblast" pomeni državne, regionalne in lokalne organe, subjekte javnega prava ali združenja, ki jih je ustanovil en ali več takšnih organov ali subjektov javnega prava.

Kot subjekt javnega prava se pojmuje subjekt, ki:

- je ustanovljen samo zato, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa in nima industrijske ali tržne narave,

- ima pravno osebnost in

- ga bodisi večinoma financirajo državni, regionalni ali lokalni organi ali drugi subjekti javnega prava bodisi je njegovo vodstvo pod nadzorom teh subjektov ali pa ima upravni, vodstveni ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov določijo državni, regionalni ali lokalni organi ali drugi subjekti javnega prava;

2. "javno podjetje" pomeni vsako podjetje, na katero ima lahko javna oblast posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, in to na podlagi njegovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo delovanje. Pojmuje se, da ima javna oblast prevladujoč vpliv takrat, ko te oblasti v zvezi z nekim podjetjem posredno ali neposredno:

- imajo večinski delež vpisanega kapitala podjetja ali

- nadzorujejo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo podjetje, ali

- lahko imenujejo več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega odbora podjetja;

3. "povezano podjetje" pomeni vsako podjetje, katerega letni računovodski izkaz je konsolidiran z izkazi naročnika, v skladu z zahtevami sedme Direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983, o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe EGS [10], ali pri subjektih, za katere se ne uporablja ta direktiva, vsako podjetje, na katero ima naročnik lahko posredno ali neposredno prevladujoč vpliv v smislu odstavka 2, prav tako pa tudi podjetje, ki bodisi da ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika bodisi da je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja, in to na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo delovanje;

4. "javna naročila blaga, gradenj in storitev" pomenijo pisno sklenjene odplačne pogodbe med enim od naročnikov iz člena 2 in dobaviteljem blaga, gradbenikom ali ponudnikom storitev, katerih predmet:

(a) je pri javnih naročilih blaga nabava proizvodov, njihov zakup, najem ali nakup na kredit z nakupno pravico ali brez nje;

(b) je pri javnih naročilih gradenj bodisi izvedba bodisi izvedba, pa tudi projektiranje ali realizacija dejavnosti iz Priloge XI v zvezi z visokimi ali nizkimi gradnjami, in to s kakršnimi koli sredstvi. V ta javna naročila so poleg tega lahko vključene tudi dobave blaga in storitve, ki so potrebne za njihovo izvedbo;

(c) so pri javnih naročilih storitev vsi predmeti, razen tistih iz točk (a) in (b), pri čemer so izključene:

(i) pogodbe bodisi o pridobitvi ali najemu zemljišča, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin, s kakršnimi koli finančnimi sredstvi, bodisi glede pravic te vrste; vendar pa so pogodbe o finančnih storitvah, ki se v kakršnikoli obliki sklenejo istočasno, prej ali pozneje kakor pogodba o pridobitvi ali najemu, prav tako predmet te direktive;

(ii) javna naročila za govorno telefonijo, teleks, radiotelefonijo, osebni klic in satelitske storitve;

(iii) javna naročila za arbitražo in pomirjanje;

(iv) pogodbe za izdajo, prodajo, nabavo ali prenos vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov;

(v) pogodbe o zaposlitvi;

(vi) javna naročila storitev na področju raziskav in razvoja, razen takrat, kadar ima koristi samo naročnik pri opravljanju svojih dejavnosti, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik.

Javna naročila, ki vključujejo zagotavljanje storitev in blaga, veljajo za javna naročila blaga, če je skupna vrednost blaga večja od vrednosti storitev, ki so vključene v naročilo;

5. "okvirni sporazum" pomeni sporazum med enim od naročnikov iz člena 2 in enim ali več dobavitelji blaga, gradbeniki ali ponudniki storitev, katerega namen je, da se oblikujejo pogoji, ki urejajo oddajanje naročil v danem obdobju, zlasti glede cen, in kjer je to primerno, glede predvidenih količin;

6. "ponudnik" pomeni dobavitelja blaga, gradbenika ali ponudnika storitev, ki odda ponudbo, "kandidat" pa pomeni osebo, ki je zaprosila za povabilo, da bi sodelovala pri omejenem postopku ali postopku s pogajanji; ponudniki storitev so lahko fizične ali pravne osebe, vključno z naročniki v smislu člena 2;

7. "odprti in omejeni postopki ter postopki s pogajanji" pomenijo postopke oddajanja javnih naročil, ki jih izvaja naročnik, pri čemer:

(a) pri odprtih postopkih lahko ponudbe oddajo vsi zainteresirani dobavitelji blaga, gradbeniki in ponudniki storitev;

(b) pri omejenih postopkih lahko ponudbe oddajo samo kandidati, ki jih je povabil naročnik;

(c) pri postopkih s pogajanji se naročnik posvetuje glede izbire in pogaja o pogodbenih pogojih z enim ali več dobavitelji blaga, gradbeniki ali ponudniki storitev;

8. "tehnične specifikacije" pomenijo tehnične zahteve, ki jih vsebuje zlasti razpisna dokumentacija in opredeljujejo značilnosti sklopov gradnje, materialov, proizvodov, blaga ali storitev ter omogočajo, da se posamezna gradnja, material, proizvod, blago ali storitev opiše objektivno in na takšen način, ki ustreza namenu uporabe, za katerega ga je naročnik predvidel. Te tehnične specifikacije lahko vključujejo kakovost, zmogljivost, varnost ali dimenzije, pa tudi zahteve, ki se nanašajo na material, proizvod, blago ali storitev glede zagotavljanja kakovosti, terminologije, simbolov, preskušanja in preskusnih metod, pakiranja, označevanja in etiketiranja. Pri javnih naročilih gradenj lahko vsebujejo tudi predpise za načrtovanje in izračun stroškov, preskus, pregled in prevzemne pogoje za gradnje, pa tudi tehnike ali metode gradnje in druge tehnične pogoje, ki jih naročnik sme predpisati v skladu s splošnimi in posebnimi predpisi v zvezi s končanimi gradnjami in materiali ali sestavnimi deli, ki jih gradnje vsebujejo;

9. "standard" pomeni tehnično specifikacijo, ki jo odobri priznan organ za standardizacijo za ponovljeno ali kontinuirano uporabo, skladnost s katero načeloma ni obvezna;

10. "evropski standard" pomeni standard, ki ga je odobril bodisi Evropski odbor za standardizacijo (CEN) ali Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (Cenelec) kot "evropski standard (EN)" ali "harmonizacijski dokument (HD)", v skladu s splošnimi pravili teh organizacij, bodisi Inštitut za evropske telekomunikacijske standarde (ETSI) kot "evropski telekomunikacijski standard (ETS)", v skladu s svojimi pravili;

11. "skupna tehnična specifikacija" pomeni tehnično specifikacijo, ki je sestavljena v skladu s postopkom, katerega priznavajo države članice zaradi zagotovitve enotne uporabe v vseh državah članicah, in je objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti;

12. "evropsko tehnično soglasje" pomeni pozitivno tehnično oceno ustreznosti uporabe proizvoda za določen namen, ki temelji na izpolnjevanju temeljnih zahtev za gradnje, in to na podlagi strukturnih značilnosti proizvoda in določenih pogojev njihove uporabe in rabe, kar je predvideno v Direktivi Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic glede gradbenih proizvodov [11]. Evropsko tehnično soglasje izda organ za tehnična soglasja, ki ga za ta namen določi država članica;

13. "Evropska specifikacija" pomeni enotno tehnično specifikacijo, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki uvaja evropski standard;

14. "avno telekomunikacijsko omrežje" pomeni javno telekomunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča prenos signalov med določenimi sklepnimi točkami omrežja, in to po žici, mikrovalovih, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih;

"sklepna točka omrežja" pomeni fizične povezave in specifikacijo njihovega tehničnega dostopa, ki tvorijo del javnega telekomunikacijskega omrežja in so potrebne za dostop do tega javnega omrežja in za učinkovito komuniciranje v njem;

15. "javne telekomunikacijske storitve" pomenijo telekomunikacijske storitve, katerih zagotavljanje so države članice posebej dodelile enemu ali več telekomunikacijskim subjektom;

"Telekomunikacijske storitve" pomenijo storitve, katerih zagotavljanje v celoti ali delno sestoji iz prenosa in usmerjanja signalov na javnem telekomunikacijskem omrežju prek telekomunikacijskih procesov, razen radijskega oddajanja in televizije;

16. "natečaji" pomenijo nacionalne postopke, ki naročniku omogočajo, da pridobi, pretežno na področju arhitekture, inženiringa ali informacijske tehnologije, načrt ali projekt, ki ga je izbrala žirija in za katerega je bil razpisan nagradni natečaj ali natečaj brez podelitve nagrad.

Člen 2

1. Ta direktiva se uporablja za naročnike, ki:

(a) so javni organi ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz odstavka 2;

(b) kadar niso javni organi ali javna podjetja, in je ena od njihovih dejavnosti katera koli dejavnost iz odstavka 2 ali kakršna koli tovrstna kombinacija in delujejo na podlagi posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ države članice.

2. Ustrezne dejavnosti za namene te direktive so:

(a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo:

(i) pitne vode; ali

(ii) električne energije; ali

(iii) plina ali toplote;

ali z dobavo pitne vode, električne energije, plina ali toplote takšnim omrežjem;

(b) izkoriščanje geografskega območja za:

(i) iskanje ali črpanje nafte in plina in iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv ali

(ii) zagotavljanja letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih v notranjosti ali infrastrukture v drugih terminalih za prevoznike po zraku, morju ali notranjih vodnih poteh;

(c) upravljanje omrežij, ki zagotavljajo javne storitve na področju železniškega transporta, avtomatiziranih sistemov, tramvajev, trolejbusov, avtobusov ali žičnic.

Pri transportnih storitvah se pojmuje, da omrežje obstaja, kadar se storitev zagotavlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih predpiše pristojni organ države članice, na primer stanje poti, ki se bo oskrbovala, zmogljivost, ki se bo dala na voljo, ali pogostnost storitve;

(d) zagotavljanje ali upravljanje javnih telekomunikacijskih omrežij ali zagotavljanje ene ali več storitev javnih telekomunikacij.

3. Posebne ali izključne pravice za namen uporabe odstavka 1(b) pomenijo pravice, izhajajoče iz dovoljenj, ki jih z zakoni in drugimi predpisi podeli pristojni organ zadevne države članice, kar pomeni, da je izkoriščanje posameznih dejavnosti, določenih v odstavku 2, rezervirano za enega ali več subjektov.

Za naročnika se pojmuje, da uživa posebne in izključne pravice zlasti, kadar:

(a) za izgradnjo omrežij ali infrastrukture iz odstavka 2 sme bodisi uporabiti postopek za razlastitev ali uporabo zemljišča bodisi postaviti opremo za omrežje na javno cesto, pod njo ali nad njo;

(b) v primeru odstavka 2(a) subjekt oskrbuje s pitno vodo, električno energijo, plinom ali toploto omrežje, katero drugače upravlja subjekt, ki uživa posebne ali izključne pravice, kakor mu jih je podelil pristojni organ zadevne države članice.

4. Zagotavljanje storitev javnega avtobusnega prevoza se ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 2(c), če lahko druge osebe prosto opravljajo iste storitve, bodisi na splošno bodisi na določenem geografskem območju pod enakimi pogoji kakor naročnik.

5. Če naročniki, ki niso javni organi, s pitno vodo, električno energijo, plinom ali toploto oskrbujejo omrežja, namenjena javni preskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 2(a), kadar:

(a) glede pitne vode ali električne energije:

- zadevni subjekt proizvaja pitno vodo ali električno energijo zato, ker je njuna poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, razen tistih iz odstavka 2, in

- je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe subjekta in ne presega 30 % njegove celotne količine proizvedene pitne vode ali električne energije glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom;

(b) glede plina in toplote:

- je proizvodnja plina in toplote zadevnega subjekta neizogibna posledica opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v odstavku 2, in

- je oskrba javnega omrežja namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kakor 20 % prometa subjekta glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

6. Naročniki, našteti v prilogah I do X, morajo izpolnjevati zgoraj navedena merila. Da bi zagotovili kar najbolj izčrpne sezname, države članice uradno obvestijo Komisijo o spremembah seznamov. Komisija revidira priloge I do X v skladu s postopkom iz člena 40.

Člen 3

1. Države članice lahko od Komisije zahtevajo, naj določi, da se izkoriščanje geografskega območja za iskanje ali črpanje nafte, plina in iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv ne pojmuje kot dejavnost, opredeljena v členu 2(2)(b)(i), in da se za subjekte ne pojmuje, da delujejo pod posebnimi ali izključnimi pravicami v smislu člena 2(3)(b) na podlagi opravljanja ene ali več teh dejavnosti, pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji glede ustreznih nacionalnih določb v zvezi s temi dejavnostmi:

(a) v času, ko se zahteva dovoljenje za izkoriščanje takšnega geografskega območja, lahko drugi subjekti prosto prosijo za dovoljenje za isti namen pod istimi pogoji kakor naročniki;

(b) tehnična in finančna sposobnost subjektov za vključitev v posamezne dejavnosti se določi pred vrednotenjem utemeljenosti prošenj, ki se potegujejo za dovoljenje;

(c) dovoljenje za vključitev v te dejavnosti se izda na podlagi objektivnih meril o načinu predvidenega bodisi izkoriščanja bodisi izkopavanja ali črpanja, ki se določijo in objavijo pred zahtevki in se uporabljajo na nediskriminatoren način;

(d) vsi pogoji in zahteve glede opravljanja ali prenehanja opravljanja dejavnosti, vključno z določbami o obveznostih v zvezi z obratovanjem, najemninah, udeležbi v kapitalu ali dohodku subjektov, se določijo in dajo na voljo prej, kakor so vloženi zahtevki za dovoljenje, in se nato uporabijo na nediskriminatoren način; vsaka sprememba glede pogojev in zahtev velja za vse zadevne subjekte, v nasprotnem primeru je treba na nediskriminatoren način pripraviti spremembe; vendar pa obveznosti v zvezi z obratovanjem ni treba določiti prej kakor neposredno pred izdajo dovoljenja; in

(e) od naročnikov se ne bo po nobenem zakonu ali drugem predpisu, sporazumu ali dogovoru zahtevalo, da predložijo podatke o svojih predvidenih ali trenutnih virih dobav, razen na zahtevo nacionalnih organov, da se dosežejo cilji iz člena 36 Pogodbe EGS.

2. Države članice, ki uporabljajo določbe iz odstavka 1, na podlagi pogojev za dovoljenje ali drugih ustreznih ukrepov zagotovijo, da vsak subjekt:

(a) upošteva načela nediskriminatornosti in konkurence na področju oddaje javnih naročil blaga, gradenj in storitev, zlasti kar zadeva informacije, ki jih ta subjekt dá na voljo podjetjem v zvezi s svojimi nameni glede javnih naročil;

(b) pod pogoji, ki jih bo določila Komisija v skladu s členom 40, njej sporočajo informacije, ki se nanašajo na oddajo javnih naročil.

3. Glede posameznih koncesij ali dovoljenj, ki so izdana pred datumom, ko države članice začnejo uporabljati to direktivo v skladu s členom 45, se odstavek 1(a), (b) in (c) ne uporablja, pod pogojem, da na ta datum lahko drugi subjekti prosto zaprosijo, naj se jim dovoli izkoriščanje geografskega območja za iskanje ali črpanje nafte, plina in iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv, in to na nediskriminatorni podlagi in v skladu z objektivnimi merili. Odstavek 1(d) se ne uporablja glede pogojev ali zahtev, ki so so se uporabljale ali bile spremenjene pred zgoraj navedenim datumom.

4. Država članica, ki želi uporabljati odstavek 1, o tem obvesti Komisijo. Ob tem obvesti Komisijo o vseh zakonih in drugih predpisih, sporazumih ali dogovorih, ki se nanašajo na skladnost s pogoji iz odstavkov 1 in 2.

Komisija sprejme odločbo v skladu s postopkom, določenim v členu 40(5) do (8). Odločbo ob navedbi lastnih razlogov objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Vsako leto pošlje Svetu poročilo o izvajanju tega člena in preverja njegovo uporabo na podlagi poročila, predvidenega v členu 44.

Člen 4

1. Naročniki pri oddaji javnih naročil blaga, gradenj ali storitev ali pri organiziranju natečajev uporabljajo postopke, prilagojene določbam te direktive.

2. Naročniki zagotovijo, da ni diskriminacije med različnimi dobavitelji blaga, gradbeniki ali ponudniki storitev.

3. Naročniki lahko v zvezi s pošiljanjem tehničnih specifikacij zainteresiranim dobaviteljem blaga, gradbenikom ali ponudnikom storitev ter glede usposobljenosti in izbire dobaviteljev blaga, gradbenikov ali ponudnikov storitev in glede oddaje javnih naročil postavijo zahteve, da zaščitijo zaupno naravo informacij, ki jih dajejo na voljo.

4. Ta direktiva ne omejuje pravice dobaviteljev blaga, gradbenikov ali ponudnikov storitev, da od naročnika v skladu z nacionalno zakonodajo zahtevajo spoštovanje zaupne narave informacij, ki jih daje na voljo.

Člen 5

1. Naročniki lahko okvirni sporazum obravnavajo kot javno naročilo v smislu člena 1(4) in ga oddajo v skladu s to direktivo.

2. Če so naročniki oddali okvirni sporazum v skladu s to direktivo, lahko takrat, ko javna naročila oddajajo na podlagi tega sporazuma, uporabijo člen 20(2)(i).

3. Če naročniki okvirnega sporazuma niso oddali v skladu s to direktivo, ne smejo uporabiti člena 20(2)(i).

4. Naročniki ne smejo zlorabljati okvirnih sporazumov zato, da bi ovirali, omejevali ali izkrivljali konkurenco.

Člen 6

1. Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila ali natečaje, ki jih naročniki oddajo ali organizirajo za opravljanje svojih dejavnosti, ki niso opisane v členu 2(2), ali za opravljanje takšnih dejavnosti v državah nečlanicah, v pogojih, ki ne vključujejo fizične rabe omrežja ali geografskega območja znotraj Skupnosti.

2. Vendar pa se ta direktiva uporablja za javna naročila in natečaje, ki jih oddajo ali organizirajo naročniki, ki opravljajo katero izmed dejavnosti iz člena 2(2)(a)(i) in:

(a) povezani s projekti vodnega inženirstva, namakanja ali melioracije, pod pogojem, da količina vode, namenjena za dobavo pitne vode, znaša več kakor 20 % celotne količine vode, ki se zagotavlja bodisi s temi projekti bodisi z namakalnimi ali melioracijskimi napravami, ali

(b) povezani z odstranjevanjem ali čiščenjem odplak.

3. Naročniki Komisijo na njeno zahtevo uradno obvestijo o vseh dejavnostih, ki jih imajo v skladu z odstavkom 1 za izjeme. Komisija lahko sezname kategorij dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme, kot informacijo občasno objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jih lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.

Člen 7

1. Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, pod pogojem, da naročnik ne uživa nobenih posebnih ali izključnih pravic v zvezi s prodajo ali najemom predmetov teh naročil, hkrati pa jih drugi subjekti lahko prosto prodajo ali najamejo pod enakimi pogoji kakor naročnik.

2. Naročniki Komisijo na njeno zahtevo uradno obvestijo o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, ki jih imajo v skladu z odstavkom 1 za izjeme. Komisija lahko sezname kategorij proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme, kot informacijo občasno objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jih lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.

Člen 8

1. Ta direktiva se ne uporablja, kadar naročniki, ki opravljajo eno od dejavnosti iz člena 2(2)(d), oddajo javna naročila za nabave, katerih namen je izključno to, da jim omogočijo zagotavljanje ene ali več telekomunikacijskih storitev, kadar lahko druge osebe prosto ponujajo iste storitve na istem geografskem območju pod pretežno enakimi pogoji.

2. Naročniki Komisijo na njeno zahtevo uradno obvestijo o vseh storitvah, ki jih imajo v skladu z odstavkom 1 za izjeme. Komisija lahko sezname storitev, za katere meni, da sodijo med te izjeme, kot informacijo občasno objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jih lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.

Člen 9

1. Ta direktiva se ne uporablja za:

(a) javna naročila, ki jih naročniki iz Priloge I oddajo za nabavo vode;

(b) javna naročila, ki jih naročniki iz Prilog II do V oddajo za dobavo energije ali goriv za proizvodnjo energije.

2. Svet ponovno preveri določbe iz odstavka 1, ko prejme poročilo Komisije skupaj z ustreznimi predlogi.

Člen 10

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih države članice označijo kot zaupne, ko morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi, v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo v zadevni državi članici, ali kadar to zahteva zaščita temeljnih varnostnih interesov te države.

Člen 11

Ta direktiva se ne uporablja za naročila storitev oddana osebi, ki je sama po sebi naročnik v smislu člena 1(b) Direktive Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil za storitve [12] na podlagi izključne pravice, ki jo subjekt uživa v skladu z objavljenimi zakoni in drugimi predpisi, združljivimi s Pogodbo EGS.

Člen 12

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih urejajo različna postopkovna pravila in so oddana:

1. po mednarodnem sporazumu, sklenjenem v skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami in zajemajočem dobave blaga, gradnje, storitve ali natečaje, katerih namen je skupno izvajanje ali izkoriščanje projekta držav podpisnic; o vsakem sporazumu se obvesti Komisija, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila, ustanovljenim s Sklepom Sveta 71/306/EGS [13], ali v primeru sporazumov, urejajočih javna naročila, ki jih oddajajo osebe, ki opravljajo dejavnosti iz člena 2(2)(d), s Svetovalnim odborom za telekomunikacijska naročila iz člena 39;

2. podjetjem v državi članici ali v tretji državi, v skladu z mednarodnim sporazumom o stacioniranju vojaških enot;

3. v skladu s posebnim postopkom mednarodnih organizacij.

Člen 13

1. Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev, ki:

(a) jih naročnik odda povezanemu podjetju;

(b) jih mešano podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov za opravljanje ene od ustreznih dejavnosti v smislu člena 2(2), odda enemu od tistih naročnikov ali enemu od podjetij, ki je povezano z enim od teh naročnikov,

pod pogojem, da vsaj 80 % povprečnega prometa v zvezi s storitvami, ki ga je to podjetje realiziralo v Skupnosti v poprejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja teh storitev podjetjem, s katerimi je povezano.

Kadar isto storitev ali podobne storitve opravlja več kakor eno podjetje, ki je povezano z naročnikom, se upošteva skupni promet, ki ga ta podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev.

2. Naročniki Komisiji na njeno zahtevo uradno pošljejo naslednje podatke glede uporabe odstavka 1:

- imena zadevnih podjetij,

- vrsto in vrednost javnih naročil zadevnih storitev,

- podatke, ki so po mnenju Komisije lahko potrebni kot dokaz, da je razmerje med podjetjem, kateremu so javna naročila oddana, in naročnikom v skladu z zahtevami tega člena.

Člen 14

1. Ta direktiva se uporablja za javna naročila v ocenjeni vrednosti brez davka na dodano vrednost, ki ni manjša od:

(a) 400000 ECU za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo subjekti, opravljajoči eno od dejavnosti, opredeljenih v členu 2(2)(a), (b) in (c);

(b) 600000 ECU za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki, opravljajoči eno od dejavnosti, opredeljenih v členu 2(2)(d);

(c) 5000000 ECU za javna naročila gradenj.

2. Naročnik za izračunavanje ocenjene vrednosti javnega naročila storitev priloži skupno plačilo ponudniku storitev, pri čemer upošteva elemente, določene v odstavkih 3 do 13.

3. Za izračunavanje ocenjene vrednosti javnih naročil finančnih storitev se upoštevajo naslednje vrednosti:

- kar zadeva zavarovalniške storitve, višina premije,

- kar zadeva bančne in druge finančne storitve, prejemki, provizije, obresti in druge vrste plačil,

- kar zadeva javna naročila, ki vključujejo projektiranje, prejemek ali provizija.

4. Podlaga za izračunavanje vrednosti javnega naročila pri javnih naročilih blaga za zakup, najem ali nakup na kredit je:

(a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje 12 mesecev ali manj, ocenjena skupna vrednost za čas trajanja pogodbe, ali če je obdobje daljše od 12 mesecev, skupna vrednost naročila za prvih 12 mesecev in ocenjena vrednost za preostali čas do poteka pogodbe;

(b) pri javnih naročilih za nedoločen čas ali v primerih, ko trajanja pogodb ni mogoče določiti, skupna vrednost pričakovanih obrokov, ki jih je treba plačati v prvih štirih letih.

5. Podlaga za izračunavanje vrednosti javnega naročila pri naročilih storitev, pri katerih niso navedeni skupni stroški, je:

- pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje 48 mesecev ali manj, skupna vrednost za ves čas trajanja pogodbe,

- pri javnih naročilih za nedoločeno obdobje ali če je to obdobje daljše od 12 mesecev, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.

6. Kadar so v predlaganem javnem naročilu blaga ali storitev izrecno določene opcijske klavzule, je podlaga za izračunavanje vrednosti naročila najvišja možna skupna dovoljena vrednost nabave, zakupa, najema ali nakupa na kredit, vključno z opcijskimi klavzulami.

7. Pri zagotavljanju blaga ali storitev v danem obdobju bodisi prek oddaje niza javnih naročil enemu ali več dobaviteljem blaga ali ponudnikom storitev bodisi prek javnih naročil, ki jih je treba obnoviti, se vrednost javnega naročila izračuna na podlagi:

(a) skupne vrednosti podobnih javnih naročil, ki so bila oddana v prejšnjem proračunskem letu ali v zadnjih 12 mesecih, pri čemer je, kjer je to mogoče, treba prilagoditi pričakovane spremembe količine ali vrednosti za dvanajst mesecev od prvotne pogodbe; ali

(b) skupne vrednosti javnih naročil, ki se oddajo 12 mesecev po prvem oddanem naročilu ali v času celotnega trajanja pogodbe, kadar je to daljše od 12 mesecev.

8. Podlaga za izračunavanje ocenjene vrednosti javnega naročila, ki vključuje blago, pa tudi storitve, je skupna vrednost blaga in storitev, ne glede na posamezno vrednost enega in drugega. Izračun mora vsebovati vrednost namestitvenih in inštalacijskih del.

9. Podlaga za izračunavanje vrednosti okvirnih sporazumov je ocenjena najvišja vrednost vseh javnih naročil, predvidenih za zadevno obdobje.

10. Podlaga za izračunavanje vrednosti javnih naročil gradenj za namene iz odstavka 1 je skupna vrednost gradnje. "Gradnja" pomeni rezultat dejavnosti na področju visokih in nizkih gradenj kot celote, z namenom, da same po sebi izpolnjujejo gospodarsko in tehnično funkcijo.

Zlasti kadar so blago, gradnje ali storitve predmet posameznih sklopov, je treba pri ocenjevanju vrednosti iz odstavka 1 upoštevati vrednost vsakega sklopa. Kadar je skupna vrednost sklopov enaka vrednosti, določeni v odstavku 1, ali jo presega, ta odstavek velja za vse sklope. Vendar pri javnih naročilih gradenj lahko naročniki v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je manj kakor 1 milijon ECU, odstopajo od odstavka 1, pod pogojem, da skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % celotne vrednosti sklopov.

11. Naročniki za namene odstavka 1 v ocenjeno vrednost javnega naročila gradnje vključijo vrednost blaga ali storitev, potrebnih za izvedbo javnih naročil, ki jih dajo na voljo gradbeniku.

12. Vrednost blaga ali storitev, ki niso potrebne za izvedbo določenega javnega naročila gradnje, se ne sme dodati vrednosti tega javnega naročila gradnje, da bi se tako izognili uporabi te direktive za zagotavljanje tega blaga ali teh storitev.

13. Naročniki se tej direktivi ne smejo izogibati tako, da bi delili javna naročila na več manjših ali da bi uporabljali posebne metode izračunavanja vrednosti javnih naročil.

NASLOV II

Dvostopenjska uporaba

Člen 15

Javna naročila blaga in gradenj ter naročil, katerih predmet so storitve, naštete v Prilogi XVI A, se oddajo v skladu s predpisi naslovov III, IV in V.

Člen 16

Javna naročila, katerih predmet so storitve, naštete v Prilogi XVI B, se oddajo v skladu s členoma 18 in 24.

Člen 17

Javna naročila, katerih predmet so storitve, naštete v obeh prilogah XVI A in XVI B, se oddajo v skladu s predpisi naslovov III, IV in V, če je vrednost storitev, naštetih v Prilogi XVI A, večja od vrednosti storitev, naštetih v Prilogi XVI B. Kjer to ni tako, se oddajo v skladu s členoma 18 in 24.

NASLOV III

Tehnične specifikacije in standardi

Člen 18

1. Naročniki vključijo tehnične specifikacije v splošno dokumentacijo ali v razpisno dokumentacijo, ki se nanaša na posamezno javno naročilo.

2. Tehnične specifikacije se opredelijo s sklicevanjem na evropske specifikacije, če te obstajajo.

3. Če evropskih specifikacij ni, se tehnične specifikacije, kolikor je to mogoče, opredelijo s sklicevanjem na druge standarde, ki se uporabljajo v Skupnosti.

4. Naročniki določijo takšne dodatne zahteve, kakršne so potrebne za dopolnitev evropskih specifikacij ali drugih standardov. Pri tem dajo prednost specifikacijam, ki določajo zahteve glede zmogljivosti, in ne oblikovnim ali opisnim značilnostim, razen če ima naročnik objektivne razloge za mnenje, da takšne specifikacije niso ustrezne za javno naročilo.

5. Tehnične specifikacije, ki navajajo blago določene znamke, izvora ali procesa, zaradi česar bi bila nekatera podjetja v prednosti, druga pa v podrejenem položaju, se ne upoštevajo, razen če so takšne specifikacije nujne zaradi predmeta javnega naročila. Zlasti je prepovedano navajanje blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnega izvora ali izdelave; vendar če sta takšni navedbi dodani besedi "ali podobno" , se to dovoli, kadar predmeta javnega naročila ni mogoče drugače opisati s specifikacijami, ki bi bile za vse strani dovolj natančne in popolnoma razumljive.

6. Naročniki lahko odstopajo od odstavka 2, če:

(a) je tehnično nemogoče zadovoljivo zagotoviti skladnost proizvoda z evropskimi specifikacijami;

(b) bi uporaba odstavka 2 vnaprej določala uporabo Direktive Sveta 86/361/EGS z dne 24. julija 1986 o začetni fazi vzajemnega priznavanja homologacij za telekomunikacijsko terminalno opremo [14] ali Odločbe Sveta 87/95/EGS z dne 22. decembra 1986 o standardizaciji na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij [15];

(c) bi v zvezi s prilagajanjem obstoječe prakse upoštevanja evropskih specifikacij uporaba teh specifikacij od naročnika zahtevala, da nabavi blago, ki je nezdružljivo z že obstoječo opremo, ali pa bi nabava blaga povzročila nesorazmerne stroške ali nesorazmerne tehnične težave. Naročniki, ki uporabljajo to izjemo, lahko to storijo samo na podlagi jasno opredeljene in dokumentirane strategije, s katero se zagotovi prehod na evropske specifikacije;

(d) ustrezna evropska specifikacija ni primerna za določeno uporabo ali ne upošteva tehničnega razvoja od tedaj, ko je bila sprejeta. Naročniki, ki uporabljajo to izjemo, morajo obvestiti ustrezne organizacije za standardizacijo ali druge organe, ki so pooblaščeni, da preverjajo evropske specifikacije, o razlogih, zakaj je evropska specifikacija po njihovem mnenju neustrezna, in zahtevati revizijo;

(e) je projekt resnično inovativne narave, zaradi česar bi bila uporaba evropskih specifikacij neprimerna.

7. V obvestilih, ki so objavljena v skladu s členom 21(1)(a) ali členom 21(2)(a), se navedejo vse uporabe izjem iz odstavka 6.

8. Ta člen ne vpliva na obvezna tehnična pravila, če so združljiva s pravom Skupnosti.

Člen 19

1. Naročniki dajo dobaviteljem blaga, gradbenikom ali ponudnikom storitev, ki se zanimajo za pridobitev javnega naročila, na njihovo zahtevo na voljo tehnične specifikacije, ki jih redno navajajo v svojih javnih naročilih blaga, gradenj ali storitev, ali tehnične specifikacije, ki jih nameravajo upoštevati v javnih naročilih in so vključene v periodična informativna obvestila v smislu člena 22.

2. Če te tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim dobaviteljem blaga, gradbenikom ali ponudnikom storitev, zadostuje napotilo na to dokumentacijo.

NASLOV IV

Postopki za oddajo javnih naročil

Člen 20

1. Naročniki lahko izberejo katerega koli izmed postopkov, opisanih v členu 1(7), pod pogojem, da ob upoštevanju odstavka 2 povabijo k oddaji ponudb v skladu s členom 21.

2. Naročniki lahko uporabijo postopek oddaje javnega naročila brez predhodnega povabila k oddaji ponudb v naslednjih primerih:

(a) če po postopku s predhodnim povabilom k oddaji ponudb ni nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe, pod pogojem, da se prvotni pogoji javnega naročila niso bistveno spremenili;

(b) kadar ima javno naročilo samo raziskovalni, eksperimentalni, študijski ali razvojni namen in ni namen zagotavljanje dobička ali vračilo stroškov raziskav in razvoja in če oddaja takšnih naročil ne vpliva na konkurenčnost pri oddaji poznejših javnih naročil z natanko temi nameni;

(c) kadar iz bodisi tehničnih bodisi umetniških razlogov ali iz razlogov, povezanih z zaščito izključnih pravic, javno naročilo lahko izvede samo določen dobavitelj blaga, gradbenik ali ponudnik storitev;

(d) če je to nujno potrebno, kadar se zaradi skrajno nujnih primerov ob dogodkih, ki jih naročnik ni mogel predvideti, ni mogoče držati rokov, predpisanih za odprte in omejene postopke;

(e) pri javnih naročilih blaga za dodatne dobave prvotnega dobavitelja blaga, ki so namenjene bodisi za delno nadomestilo običajnih dobav blaga ali inštalacij bodisi za povečanje obstoječih dobav blaga ali inštalacij in bi zamenjava dobavitelja blaga ali izvajalca storitev prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem;

(f) za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno oddano ali sklenjeno javno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila, pod pogojem, da se naročilo odda gradbeniku ali izvajalcu storitev, ki izvaja prvotno naročilo:

- ko takšnih dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od glavnega javnega naročila, ne da bi to povzročilo naročniku večje težave,

- ali ko so te dodatne gradnje ali storitve, čeprav bi jih bilo mogoče ločiti od izvedbe prvotnega javnega naročila, nujno potrebne za njegovo izvedbo v poznejših fazah;

(g) pri javnih naročilih gradenj za nove gradnje, ki so ponovitev podobnih gradenj, kakor so bile zaupane gradbeniku, ki mu je isti naročnik že prej oddal javno naročilo, pod pogojem, da takšne storitve ali gradnje ustrezajo temeljnemu projektu, za katerega je bilo prvo naročilo oddano s povabilom k oddaji ponudb. Že ob povabilu k oddaji ponudb za prvi projekt je treba navesti, da se utegne uporabiti ta postopek in da bodo naročniki, ko bodo uporabljali določbe člena 14, upoštevali skupne ocenjene stroške poznejših gradenj;

(h) za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnih borzah;

(i) za javna naročila, ki se oddajo na podlagi okvirnih sporazumov, pod pogojem, da je izpolnjen pogoj iz člena 5(2);

(j) za ugodne nakupe, ko je blago mogoče zagotoviti tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen;

(k) za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga, ki gre dokončno v stečaj, ali od stečajnih ali likvidacijskih upraviteljev v stečajnem postopku, bodisi po sporazumu z upniki ali po podobnem postopku po nacionalnem pravu ali uredbah;

(l) če je zadevno javno naročilo storitev del poznejšega natečaja, ki je izveden v skladu z določbami te direktive in v skladu z ustreznimi pravili, mora biti oddan zmagovalcu ali enemu izmed zmagovalcev natečaja. V tem primeru mora naročnik vse sodelujoče povabiti na pogajanja.

Člen 21

1. Pri javnih naročilih blaga, gradenj ali storitev se javni razpis lahko opravi:

(a) v obliki obvestila, sestavljenega v skladu s Prilogo XII A, B ali C; ali

(b) v obliki periodičnega informativnega obvestila, sestavljenega v skladu s Prilogo XIV; ali

(c) v obliki obvestila o obstoju kvalifikacijskega sistema, ki je sestavljeno v skladu s Prilogo XIII.

2. Če se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila:

(a) se mora obvestilo izrecno sklicevati na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet naročila, ki bo oddano;

(b) v obvestilu je treba navesti, da bo naročilo oddano po omejenem postopku ali po postopku s pogajanji, brez dodatne objave obvestila o javnem razpisu, in povabiti vsa zainteresirana podjetja, da se za sodelovanje prijavijo pisno;

(c) naročniki morajo nato povabiti vse kandidate, da potrdijo svoj interes za sodelovanje, na podlagi natančnih obvestil o zadevnem javnem naročilu pred začetkom izbire ponudnikov ali udeležencev v pogajanjih.

3. Če se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju kvalifikacijskega sistema, se ponudniki v omejenem postopku ali udeleženci v postopku s pogajanji izberejo izmed usposobljenih kandidatov, v skladu s takšnim sistemom.

4. Pri projektnih natečajih se javni razpis opravi v obliki obvestila, sestavljenega v skladu s Prilogo XVII.

5. Obvestila, navedena v tem členu, se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 22

1. Naročniki vsaj enkrat na leto v obliki periodičnega informativnega obvestila objavijo:

(a) pri javnih naročilih blaga skupni obseg javnih naročil za vsako skupino proizvodov, katerih ocenjena vrednost je ob upoštevanju določb člena 14 enaka ali večja od 750000 ECU in ki jih nameravajo oddati v naslednjih 12 mesecih;

(b) pri javnih naročilih gradenj temeljne lastnosti javnih naročil gradenj, ki jih naročniki nameravajo oddati in katerih ocenjena vrednost ni manjša od praga, predpisanega v členu 14(1);

(c) pri javnih naročilih storitev ocenjeno skupno vrednost javnih naročil storitev v vsaki kategoriji storitev, naštetih v Prilogi XVI A, ki jih nameravajo oddati v naslednjih 12 mesecih in katerih ocenjena skupna vrednost je ob upoštevanju določb člena 14 enaka ali večja od 750000 ECU.

2. Obvestilo se sestavi v skladu s Prilogo XIV in se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

3. Kadar se obvestilo uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa v skladu s členom 21(1)(b), je lahko objavljeno največ 12 mesecev pred datumom, ko se pošlje povabilo, navedeno v členu 21(2)(c). Poleg tega se mora naročnik držati skrajnih rokov, predpisanih v členu 26(2).

4. Naročniki lahko objavljajo zlasti periodična informativna obvestila, ki se nanašajo na večje projekte, na da bi v njih ponavljali informacije, ki so bile že vključene v prejšnje periodično informativno obvestilo, pod pogojem, da je jasno navedeno, da so to dodatna obvestila.

Člen 23

1. Ta člen se uporablja za natečaje, organizirane kot del postopka, ki vodi v oddajo javnega naročila storitev, katerega ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je večja od vrednosti, navedene v členu 14(1).

2. Ta člen se uporablja za vse natečaje, pri katerih je skupna vrednost nagrad in plačil udeležencem večja od 400000 ECU, ko gre za natečaje, katere organizirajo naročniki, ki opravljajo eno izmed dejavnosti iz člena 2(2)(a), (b) in (c), in 600000 ECU za natečaje, katere organizirajo naročniki, ki opravljajo eno izmed dejavnosti iz člena 2(2)(d).

3. Pravila za organizacijo natečajev morajo biti v skladu z zahtevami tega člena in jih je treba sporočiti tistim, ki se zanimajo za sodelovanje na natečaju.

4. Pristop udeležencev do natečajev ne sme biti omejen:

- na podlagi ozemlja ali dela ozemlja države članice,

- z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri natečaj poteka, morali biti fizične ali pravne osebe.

5. Če so natečaji omejeni na ožje število udeležencev, morajo naročniki predpisati jasna in nediskriminatorna merila izbire. V vsakem primeru mora število kandidatov, ki so povabljeni k sodelovanju, zadostovati za zagotovitev dejanske konkurence.

6. Žirijo lahko sestavljajo le fizične osebe, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če se od udeležencev natečaja zahteva določeno strokovno znanje, mora imeti vsaj tretjina članov žirije najmanj enako ali enakovredno strokovno znanje.

Žirija mora biti pri svojih odločitvah in mnenjih avtonomna. To se doseže na podlagi anonimno predloženih projektov in le na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu, predvidenem v Prilogi XVII.

Člen 24

1. Naročniki, ki so oddali javno naročilo ali organizirali natečaj, Komisiji v dveh mesecih od oddaje naročila in pod pogoji, ki jih Komisija predpiše v skladu s postopkom, predpisanim v členu 40, sporočijo rezultate postopka oddaje, in to v obliki obvestila, sestavljenega v skladu s Prilogo XV ali Prilogo XVIII.

2. Podatki, navedeni v skladu z oddelkom I Priloge XV ali v skladu s Prilogo XVIII, se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti. V tej zvezi Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jih lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije v zvezi s točkama 6 in 9 Priloge XV.

3. Naročniki, ki oddajajo javna naročila storitev iz kategorije št. 8 Priloge XVI A, za katera se uporablja člen 20(2)(b), morajo v zvezi s točko 3 Priloge XV navesti samo glavni naslov v smislu razvrstitve iz Priloge XVI. Naročniki, ki oddajajo javna naročila storitev iz kategorije št. 8 Priloge XVI A, za katera se ne uporablja člen 20(2)(b), lahko na podlagi poslovne tajnosti omejijo informacije, predvidene v točki 3 Priloge XV. Vendar pa morajo zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s to točko, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o povabilu k oddaji ponudb, objavljeno v skladu s členom 20(1), ali če se uporablja kvalifikacijski sistem, vsaj tako podrobne kakor kategorija, navedena v členu 30(7). V primerih, naštetih v Prilogi XVI B, naročniki v obvestilu navedejo, ali se strinjajo z njihovo objavo.

4. Podatki, navedeni v skladu z oddelkom II Priloge XV, se ne smejo objavljati, razen v agregirani obliki za statistične namene.

Člen 25

1. Naročniki morajo biti zmožni predložiti dokazilo o datumu, ko so odposlali obvestila, navedena v členih 20 do 24.

2. Obvestila se objavijo v celoti v izvirnem jeziku v Uradnem listu Evropskih skupnosti in v banki podatkov TED. Povzetek pomembnih delov vsakega obvestila se objavi v drugih uradnih jezikih Skupnosti, pri čemer je verodostojno samo izvirno besedilo.

3. Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti objavi obvestila najpozneje v 12 dneh po tem, ko so bila odposlana. V izjemnih primerih si prizadeva, da obvestila, navedena v členu 21(1)(a), objavi v petih dneh, če tako zahteva naročnik in pod pogojem, da je bilo obvestilo na Urad poslano po elektronski pošti, teleksu ali telefaksu. V vsaki izdaji Uradnega lista Evropskih skupnosti, ki vsebuje eno ali več obvestil, je treba ponatisniti vzorec obvestila ali obvestil, na katerem temelji objavljeno obvestilo ali obvestila.

4. Stroške objave obvestil v Uradnem listu Evropskih skupnosti nosijo Skupnosti.

5. Javna naročila ali natečaji, v zvezi s katerimi je objavljeno obvestilo v Uradnem listu Evropskih skupnosti v skladu s členom 21(1) ali (4), se ne objavijo na noben drug način, preden se to obvestilo ne odpošlje Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti. Takšna objava ne sme vsebovati drugih podatkov, kakor so tisti, ki so objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 26

1. Naročniki v odprtih postopkih določijo rok za sprejemanje ponudb, ki je lahko največ 52 dni od datuma, ko je bilo obvestilo odposlano. Ta rok se lahko skrajša na 36 dni, če so naročniki obvestilo objavili v skladu s členom 22(1).

2. V omejenih postopkih in postopkih s pogajanji po predhodnem povabilu k oddaji ponudb veljajo naslednja izhodišča:

(a) rok za sprejemanje prijav za sodelovanje na podlagi obvestila, objavljenega v skladu s členom 21(1)(a), ali na podlagi naročnikovega povabila v skladu s členom 21(2)(c) je praviloma vsaj pet tednov od datuma, ko je bilo obvestilo ali povabilo odposlano, in v nobenem primeru ne manj, kakor je rok za objavo, predpisan v členu 25(3), in 10 dodatnih dni;

(b) rok za sprejemanje ponudb se lahko določi z vzajemnim dogovorom med naročnikom in izbranimi kandidati, pod pogojem, da se vsem ponudnikom dá enako časa za pripravo in oddajo ponudb;

(c) kadar ni mogoče doseči dogovora glede roka za sprejemanje ponudb, naročnik določi rok, ki je praviloma vsaj tri tedne in v nobenem primeru ni manj kakor 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudbe; čas, ki je na voljo, mora biti dovolj dolg, da se upoštevajo zlasti vsi dejavniki iz člena 28(3).

Člen 27

V razpisni dokumentaciji naročnik lahko od ponudnika zahteva, da v ponudbi navede vsak del javnega naročila, ki ga s podpogodbo namerava odstopiti tretjim osebam.

Ta navedba ne sme vplivati na vprašanje odgovornosti glavnega gradbenika.

Člen 28

1. Pod pogojem, da so dobavitelji blaga, gradbeniki ali ponudniki storitev pravočasno zahtevali razpisno dokumentacijo, jo mora naročnik odposlati praviloma v šestih dneh po prejemu vloge.

2. Pod pogojem, da je bila zahteva za dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo vložena pravočasno, jih mora naročnik priskrbeti najmanj šest dni pred zadnjim datumom, določenim za sprejemanje ponudb.

3. Če ponudbe zahtevajo preverjanje obsežne dokumentacije, na primer dolgih tehničnih specifikacij, ogled lokacije ali pregled razpisne dokumentacije na kraju samem, se to upošteva pri določanju ustreznih rokov.

4. Naročniki morajo povabiti vse izbrane kandidate istočasno in v pisni obliki. Povabilu mora biti priložena razpisna dokumentacija. Vsebovati mora najmanj naslednje podatke:

(a) naslov, od katerega se lahko zahteva razpisna dokumentacija, zadnji rok za takšne zahteve ter znesek in načine plačila vsote, ki jo je treba plačati za to dokumentacijo ali informacije;

(b) zadnji rok za sprejemanje ponudb, naslov, na katerega jih je treba poslati, in jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene;

(c) napotilo na vse objavljene razpise za javna naročila;

(d) navedbo dokumentov, ki jih je treba priložiti;

(e) merila za oddajo javnih naročil, če niso navedena v obvestilu;

(f) vse druge posebne pogoje za sodelovanje pri javnem naročilu.

5. Prijave za sodelovanje pri javnih naročilih in povabilih na razpis je treba poslati po najhitrejši možni komunikacijski poti. Če se prijave za sodelovanje pošiljajo s telegramom, po teleksu, telefonu ali kakršnih koli drugih elektronskih sredstvih, jih je treba potrditi s pismom, poslanim pred iztekom roka iz člena 26(1), ali pred iztekom roka, ki ga naročniki določijo v skladu s členom 26(2).

Člen 29

1. Naročnik v razpisni dokumentaciji lahko navede, ali pa to od njega zahteva država članica, organ ali organe, od katerih ponudnik lahko pridobi ustrezne informacije o obveznostih, ki se nanašajo na določbe o varstvu pri delu in na delovne pogoje, veljavne v državi članici, regiji ali na območju, kjer se bo gradnja ali storitve izvajale ali opravljale, in ki bodo veljali za izvedeno gradnjo ali opravljene storitve na kraju samem med izvajanjem javnega naročila.

2. Naročnik, ki predloži informacije, navedene v odstavku 1, mora od ponudnikov ali udeležencev razpisnega postopka za javno naročilo zahtevati navedbo, da so med sestavljanjem ponudbe upoštevali obveznosti, ki se nanašajo na določbe o zaščiti zaposlovanja in na delovne pogoje, ki veljajo na kraju, kjer se bodo izvajala dela ali opravljale storitve. To ne vpliva na uporabo člena 34(5) v zvezi s preverjanjem neobičajno nizkih cen v ponudbi.

NASLOV V

Preverjanje usposobljenosti, izbira in oddaja

Člen 30

1. Naročniki, ki tako želijo, lahko vzpostavijo in vodijo kvalifikacijski sistem preverjanja usposobljenosti dobaviteljev blaga, gradbenikov ali ponudnikov storitev.

2. Sistem, ki lahko vključuje različne stopnje preverjanja usposobljenosti, mora delovati na podlagi objektivnih meril in pravil, ki jih določi naročnik. Naročnik mora kot referenco uporabiti evropske standarde, kadar je to primerno. Merila in pravila se po potrebi lahko osvežijo.

3. Merila in pravila za preverjanje usposobljenosti morajo biti na voljo zainteresiranim dobaviteljem blaga, gradbenikom in ponudnikom storitev, če jih ti zahtevajo. Osvežena merila in pravila je treba sporočiti zainteresiranim dobaviteljem blaga, gradbenikom in ponudnikom storitev. Če naročnik meni, da kvalifikacijski sistem nekaterih tretjih oseb ali organov izpolnjuje njegove zahteve, imena teh tretjih oseb ali organov sporoči zainteresiranim dobaviteljem blaga, gradbenikom in ponudnikom storitev.

4. Naročniki morajo ponudnike obvestiti o svoji odločitvi glede usposobljenosti v razumnem roku. Če bo odločanje trajalo več kakor šest mesecev od predložitve prošnje, mora naročnik v dveh mesecih od dneva predložitve ponudbe prosilca obvestiti o razlogih, ki upravičujejo podaljšanje roka, in o datumu, do katerega bo njegova prošnja sprejeta ali zavrnjena.

5. Kadar se sprejema odločitev glede usposobljenosti ali kadar se osvežujejo merila in pravila, naročniki ne smejo:

- določati pogojev upravne, tehnične ali finančne narave za nekatere dobavitelje blaga, gradbenike ali ponudnike storitev, če isti pogoji ne veljajo za druge,

- zahtevati preskusov ali dokazov, podvajajočih objektivna dokazila, ki so že na voljo.

6. Ponudniki, katerih usposobljenost je zavrnjena, so obveščeni o tej odločitvi in o razlogih za zavrnitev. Razlogi morajo temeljiti na merilih za usposobljenost iz odstavka 2.

7. O usposobljenih dobaviteljih blaga, gradbenikih ali ponudnikih storitev se vodi pisna evidenca, ki se lahko razdeli na kategorije glede na vrsto javnega naročila, za katero usposobljenost velja.

8. Naročniki lahko usposobljenost dobavitelja blaga, gradbenika ali ponudnika storitev prekličejo samo iz razlogov na podlagi meril iz odstavka 2. O nameri, da se bo usposobljenost preklicala, je treba dobavitelja blaga, gradbenika ali ponudnika storitev uradno in v pisni obliki obvestiti vnaprej, skupaj z razlogom ali razlogi, ki upravičujejo predlagano dejanje.

9. O kvalifikacijskem sistemu se v skladu s Prilogo XIII sestavi obvestilo, ki se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti in v katerem se navedejo namen kvalifikacijskega sistema in pogoji dostopnosti do pravil v zvezi z njegovim delovanjem. Če sistem traja več kakor tri leta, je obvestilo treba objaviti vsako leto. Če sistem traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo.

Člen 31

1. Naročniki, ki izbirajo kandidate za oddajo ponudb v omejenem postopku ali za sodelovanje v postopku s pogajanji, morajo to storiti v skladu z objektivnimi merili in pravili, ki jih predpišejo in dajo na voljo zainteresiranim dobaviteljem blaga, gradbenikom ali ponudnikom storitev.

2. Uporabljena merila lahko vključujejo merila za izključitev, določena v členu 23 Direktive 71/305/EGS in v členu 20 Direktive 77/62/EGS.

3. Merila lahko temeljijo na objektivni potrebi naročnika, da zmanjša število kandidatov na raven, ki je upravičena glede na potrebo po ravnovesju med posebnimi značilnostmi postopka oddaje javnega naročila in finančnimi sredstvi, potrebnimi za njegovo izvedbo. Vendar pa se mora pri številu izbranih kandidatov upoštevati, da je treba zagotoviti ustrezno konkurenco.

Člen 32

Če naročnik zahteva, da se predložijo certifikati, ki jih sestavljajo neodvisni organi, pristojni za potrjevanje skladnosti ponudnika storitev s posameznimi standardi zagotavljanja kakovosti, se morajo ti nanašati na sisteme za zagotavljanje kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov EN 29000, potrdijo pa jih organi v skladu s serijo evropskih standardov EN 45000.

Naročniki morajo priznavati enakovredne certifikate organov, ustanovljenih v drugih državah članicah. Prav tako morajo sprejemati druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti od ponudnikov storitev, ki nimajo dostopa do teh certifikatov ali nimajo možnosti, da bi jih pridobili v ustreznem roku.

Člen 33

1. Ponudbo lahko predloži ali se pogaja skupina dobaviteljev blaga, gradbenikov ali ponudnikov storitev. Naročnik od takšne skupine ne sme zahtevati, da se zaradi predložitve ponudbe ali pogajanj preoblikuje v kako posebno pravno formalno obliko, vendar pa se od izbrane skupine lahko zahteva, da se preoblikuje, potem ko ji je bilo javno naročilo oddano, če je takšno preoblikovanje potrebno za uspešno izvedbo javnega naročila.

2. Kandidati ali ponudniki, ki po zakonodaji države članice, v kateri so ustanovljeni, smejo opravljati ustrezne storitvene dejavnosti, se ne smejo zavrniti samo z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri je javno naročilo oddano, morali biti fizična ali pravna oseba.

3. Vendar pa se od pravnih oseb lahko zahteva, da v ponudbi ali prošnji za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno znanje osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve.

Člen 34

1. Brez poseganja v nacionalne zakone in druge predpise v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki javne ponudbe oddajajo na podlagi naslednjih meril:

(a) ekonomsko najugodnejša ponudba, vključno z različnimi merili, ki so odvisna od zadevnega naročila, na primer: datum dobave in zaključka gradenj, tekoči stroški, stroškovna učinkovitost, kakovost, estetske in funkcionalne lastnosti, tehnične prednosti, poprodajne storitve in tehnična pomoč, obveznosti v zvezi z rezervnimi deli, zanesljivost dobav in cena; ali

(b) samo najnižja cena.

2. V primeru, navedenem v odstavku 1(a), morajo naročniki v razpisni dokumentaciji ali objavi javnega naročila navesti vsa merila, ki jih nameravajo uporabiti pri oddaji, in to po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega, kjer je to mogoče.

3. Če je merilo oddaje javnega naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročniki upoštevajo variante, ki jih predloži ponudnik in ustrezajo minimalnim zahtevanim specifikacijam naročnikov. Naročniki morajo v razpisni dokumentaciji navesti minimalne specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih, in posebne zahteve za njihovo predložitev. Če variantna ponudba ni dopustna, morajo to navesti v razpisni dokumentaciji.

4. Naročniki ne smejo zavrniti predložitve variantne ponudbe samo z utemeljitvijo, da je bila sestavljena na podlagi tehničnih specifikacij, opredeljenih z napotilom na evropske specifikacije ali na nacionalne tehnične specifikacije, ki so bile priznane kot skladne z bistvenimi zahtevami v smislu Direktive 89/106/EGS.

5. Če se izkaže, da so za dano javno naročilo ponujene cene v zvezi z zagotavljanjem storitev neobičajno nizke, mora naročnik, preden takšne ponudbe zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev sestavnih delov ponudbe, za katere meni, da so odločilni, in jih preveriti, upoštevajoč prejete obrazložitve. Za odgovor lahko določi razumen rok.

Naročnik lahko upošteva objektivno utemeljene obrazložitve, ki se nanašajo na ekonomiko načina gradnje ali proizvodnje, na izbrane tehnične rešitve, na izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik na voljo za izvajanje javnega naročila, ali na izvirnost proizvoda ali gradnje, ki ga ali jo predlaga ponudnik.

Naročniki lahko zavrnejo ponudbe, ki vsebujejo neobičajno nizke cene zaradi prejemanja državne pomoči, samo v primeru, če so se o tem prej posvetovali s ponudnikom in če ponudnik ni mogel dokazati, da je bila zadevna pomoč sporočena Komisiji v skladu s členom 93(3) Pogodbe EGS ali da je prejel soglasje Komisije. Naročniki, ki zavrnejo ponudbo v teh okoliščinah, morajo o tem obvestiti Komisijo.

Člen 35

1. Člen 27(1) se ne uporablja, kadar država članica utemeljuje oddajo javnih naročil na drugih merilih, v okviru pravil, ki veljajo v času sprejetja te direktive, katerih cilj je, da se prednost dá nekaterim ponudnikom, vendar to velja le, če so pravila, na katera se sklicuje, združljiva s Pogodbo.

2. Brez poseganja v odstavek 1 ta direktiva do 31. decembra 1992 ne preprečuje uporabe nacionalnih določb, ki veljajo za oddajanje javnih naročil blaga ali gradenj, katerih cilj je zmanjševanje regionalnih razlik in spodbujanje zaposlovanja v regijah, ki so v najbolj neugodnem položaju, ali v regijah, ki trpijo zaradi upada industrije, vendar to velja le, če so zadevne določbe združljive s Pogodbo EGS in mednarodnimi obveznostmi Skupnosti.

Člen 36

1. Ta člen se uporablja za ponudbe proizvodov, ki so po izvoru iz tretjih držav, s katerimi Skupnost ni sklenila dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in dejanski dostop podjetij iz Skupnosti na trge teh tretjih držav. To ne vpliva na obveznosti Skupnosti ali njenih držav članic do tretjih držav.

2. Vse ponudbe za oddajo javnega naročila blaga se lahko zavrnejo, če delež proizvodov, ki so po izvoru iz tretjih držav, kakor je to določeno v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 802/68 z dne 27. junija 1968 o opredelitvi koncepta o izvoru blaga [16], presega 50 % skupne vrednosti proizvodov, ki sestavljajo ponudbo.

Za namene tega člena se programska oprema, ki se uporablja v opremi telekomunikacijskih omrežij, pojmuje kot proizvod.

3. Če sta, ob upoštevanju odstavka 4, dve ponudbi ali več enakovredni v skladu z merili za oddajo, opredeljenimi v členu 34, je treba dati prednost ponudbam, ki jih ni mogoče zavrniti v skladu z odstavkom 2. Cene teh ponudb je za namene tega člena treba obravnavati kot enakovredne, če razlika v ceni ne presega 3 %.

4. Vendar se eni ponudbi ne sme dati prednosti pred drugo v skladu z odstavkom 3, če bi naročnik z njenim sprejetjem moral nabaviti material, ki bi se po tehničnih lastnostih razlikoval od obstoječega, kar bi povzročilo neskladnost ali tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju ali bi povzročilo nesorazmerne stroške.

5. Za namen tega člena se tiste tretje države, na katere so se z Odločba Sveta v skladu z odstavkom 1 razširile ugodnosti določb te direktive, ne upoštevajo pri določanju deleža iz odstavka 2 glede proizvodov, ki so po izvoru iz tretjih držav.

6. Komisija predloži Svetu letno poročilo (prvič v drugi polovici leta 1991) o napredku, storjenem v dvostranskih ali večstranskih pogajanjih glede dostopa podjetij iz Skupnosti na trge tretjih držav na področjih, ki so vključena v to direktivo, o rezultatih, ki so jih ta pogajanja morda prinesla, in tudi o dejanskem izvajanju vseh sklenjenih sporazumov.

Svet, ki o predlogu Komisije odloča s kvalificirano večino, lahko spremeni določbe tega člena ob upoštevanju teh sprememb.

Člen 37

1. Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih pravnih ali dejanskih težavah, s katerimi se srečujejo njihova podjetja ob pridobivanju javnih naročil storitev v tretjih državah.

2. Komisija poroča Svetu pred 31. decembrom 1994 in nato v rednih presledkih o odpiranju trga javnih naročil storitev v tretjih državah in o napredku pri pogajanjih s temi državami glede tega vprašanja, zlasti v okviru sporazuma GATT.

3. Kadarkoli Komisija na podlagi poročil iz odstavka 2 ali drugih informacij ugotovi, da tretja država v zvezi z oddajanjem javnih naročil storitev:

(a) ne omogoča podjetjem iz Skupnosti dejanskega dostopa primerljivega s tistim, ki ga Skupnost omogoča podjetjem iz te države;

(b) ne omogoča podjetjem iz Skupnosti nacionalne obravnave ali istih konkurenčnih možnosti, kakor so na voljo domačim podjetjem; ali

(c) podjetjem iz drugih tretjih držav omogoča ugodnejše obravnavanje kakor podjetjem iz Skupnosti,

se mora obrniti na zadevne tretje države, da poskusi odpraviti to stanje.

4. V skladu s pogoji iz odstavka 3 lahko Komisija kadarkoli predlaga, naj Svet odloči, da se začasno ustavi ali omeji oddajanje javnih naročil storitev:

(a) podjetjem, za katera velja zakonodaja zadevnih tretjih držav;

(b) podjetjem, ki so pridružena podjetjem, določenim v točki (a), in imajo sedež v Skupnosti, vendar nimajo nobene neposredne in dejanske povezave z gospodarstvom ene izmed držav članic;

(c) podjetjem, ki predložijo ponudbe, katerih predmet so storitve, ki so po izvoru iz zadevne tretje države,

za obdobje, ki se določi z odločbo. Svet o tem čimprej odloča s kvalificirano večino.

Komisija lahko predlaga te ukrepe na lastno pobudo ali na zahtevo države članice.

5. Ta člen ne vpliva na obveznosti Skupnosti do tretjih držav.

NASLOV VI

Končne določbe

Člen 38

1. Vrednostni pragovi v nacionalnih valutah, določeni v členu 14, se načeloma revidirajo vsaki dve leti z začetkom veljavnosti od datuma, predvidenega v Direktivi 77/62/EGS, ko gre za pragove javnih naročil blaga in storitev, in od datuma, predvidenega v Direktivi 71/305/EGS, ko gre za pragove javnih naročil gradenj. Izračun teh zneskov mora temeljiti na povprečnih dnevnih vrednostih teh valut, izraženih v ekujih, za obdobje zadnjih 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred revizijo, z začetkom veljavnosti 1. januarja. Zneski se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti v začetku novembra.

2. Metoda izračunavanja, predpisana v odstavku 1, se preuči v skladu z določbami Direktive 77/62/EGS.

Člen 39

1. Komisiji glede naročanja naročnikov, ki opravljajo eno od dejavnosti iz člena 2(2)(d), pomaga svetovalni odbor, in to Svetovalni odbor za telekomunikacijska naročila. Odbor sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

2. Komisija se s tem odborom posvetuje o:

(a) spremembah Priloge X;

(b) reviziji vrednostnih pragov v nacionalnih valutah;

(c) pravilih v zvezi z javnimi naročili, ki so oddana po mednarodnih sporazumih;

(d) preverjanju uporabe te direktive;

(e) postopkih, opisanih v členu 40(2), ki veljajo za obvestila in statistična poročila.

Člen 40

1. Priloge I do X se revidirajo v skladu s postopkom, določenim v odstavkih 4 do 8, da se zagotovi njihovo izpolnjevanje meril iz člena 2.

2. Pogoji za predložitev, odpošiljanje, sprejemanje, prevajanje, hranjenje in distribucijo obvestil iz členov 21, 22 in 24, in statističnih poročil, predvidenih v členu 42, se zaradi poenostavitve določijo v skladu s postopkom, določenim v odstavkih 4 do 8.

3. Nomenklatura, navedena v prilogah XVI A in XVI B, in napotila v obvestilih k posameznim postavkam nomenklature se lahko spremenijo v skladu s postopkom, določenim v odstavkih 4 do 8.

4. Revidirani prilogi in pogoji iz odstavkov 1 in 2 se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

5. Komisiji pomagata Svetovalni odbor za javna naročila in pri reviziji Priloge X Svetovalni odbor za telekomunikacijska naročila, predviden v členu 39 te direktive.

6. Predstavnik Komisije odboru predstavi osnutek sklepov, ki naj bi jih sprejeli. Odbor v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve, o osnutku predloži svoje mnenje, če je potrebno, z glasovanjem.

7. Mnenje se navede v zapisniku; poleg tega ima vsaka država članica pravico, da zaprosi, naj se njeno stališče navede v zapisniku.

8. Komisija kar najbolj upošteva mnenje, ki ga predloži odbor. Odbor obvesti o načinu, kako je bilo njegovo mnenje upoštevano.

Člen 41

1. Naročniki morajo o vsakem javnem naročilu hraniti ustrezne podatke, ki jim zadostujejo, da pozneje lahko upravičujejo odločitve, katere so sprejeli v zvezi:

(a) z usposobljenostjo in izbiro gradbenikov, dobaviteljev blaga ali ponudnikov storitev in oddajo javnih naročil;

(b) z odstopanji od uporabe evropskih specifikacij v skladu s členom 18(6);

(c) z uporabo postopkov brez predhodnega povabila k oddaji ponudb v skladu s členom 21(2);

(d) z neuporabo naslovov II, III in IV v skladu z odstopanji, predvidenimi v naslovu I.

2. Te podatke je treba hraniti najmanj štiri leta od dneva oddaje javnega naročila, tako da naročnik v tem obdobju lahko Komisiji zagotovi potrebne podatke, če ta tako zahteva.

Člen 42

1. Država članica mora v skladu z načini, ki bodo predpisani po postopkih, predvidenih v členu 40(4) do (8), zagotoviti, da Komisija vsako leto prejme statistično poročilo, razdeljeno po državah članicah in posameznih kategorijah dejavnosti, na katere se nanašajo priloge I do X, o skupni vrednosti javnih naročil, oddanih pod pragovi, opredeljenimi v členu 14, ki bi bili, če ne bi bili pod pragovi, vključeni v to direktivo.

2. V skladu s postopkom iz člena 40 se določijo načini, s katerimi se zagotovi, da:

(a) se v interesu upravne poenostavitve javna naročila manjših vrednosti lahko izključijo, pod pogojem, da uporabnost statističnih podatkov s tem ni ogrožena;

(b) se spoštuje zaupnost predloženih informacij.

Člen 43

Člen (2) Direktive 77/62/EGS se nadomesti z naslednjim:

"2. Ta direktiva se ne uporablja za:

(a) javna naročila, oddana na področjih, navedenih v členih 2, 7, 8 in 9 Direktive Sveta 90/531/EGS z dne 17. septembra 1990 o postopkih javnega naročanja za subjekte, ki delujejo na področju vodnega, energetskega, transportnega in telekomunikacijskega sektorja [17] ali izpolnjujejo pogoje iz člena 6(2) navedene direktive;

(b) blago, ki nosi oznako zaupno, ali kadar morajo njegovo dostavo spremljati posebni varnostni ukrepi, v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo v zadevni državi članici ali kadar to zahteva zaščita temeljnih varnostnih interesov te države."

Člen 44

Komisija najpozneje štiri leta po začetku uporabe te direktive v tesnem sodelovanju s Svetovalnim odborom za javna naročila revidira način delovanja te direktive in področje njene uporabe, in če je to potrebno, dá nove predloge, kako jo prilagoditi glede na spremembe, zlasti glede napredka pri odpiranju trgov javnih naročil in ravni konkurenčnosti. Glede subjektov, ki opravljajo eno od dejavnosti, opredeljenih v členu 2(2)(d), Komisija tesno sodeluje s Svetovalnim odborom za telekomunikacijska naročila.

Člen 45

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev z določbami te direktive, in jih uporabijo najpozneje do 1. julija 1994. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Vendar pa Kraljevina Španija lahko predvidi, da ukrepi iz odstavka 1 začnejo veljati šele od 1. januarja 1997, Helenska republika in Portugalska republika pa lahko predvidita, da ukrepi iz odstavka 1 začnejo veljati šele od 1. januarja 1998.

3. Direktiva 90/531/EGS preneha veljati z datumom, ko države članice začnejo uporabljati to direktivo, kar bo brez vpliva na obveznosti držav članic glede skrajnih rokov, predpisanih v členu 37 navedene direktive.

4. Sklicevanje na Direktivo 90/531/EGS pomeni sklicevanje na to direktivo.

Člen 46

Ko države članice sprejmejo predpise iz člena 45, se morajo sklicevati na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 47

Države članice Komisiji predložijo temeljne določbe nacionalnega prava, zakone in druge predpise, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 48

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 14. junija 1993

Za Svet

Predsednik

J. Trøjborg

[1] UL C 337, 31.12.1991, str. 1.

[2] UL C 176, 13.7.1992, str. 136, inUL C 150, 31.5.1993.

[3] UL C 106, 27.4.1992, str. 6.

[4] UL L 185, 16.8.1971, str. 5. Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z Direktivo 89/440/EGS (UL L 210, 21.7.1989, str. 1).

[5] UL L 13, 15.1.1977, str. 1. Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z Direktivo 88/295/EGS (UL L 127, 20.5.1988, str. 1).

[6] UL L 374, 31.12.1987, str. 1.

[7] UL L 374, 31.12.1987, str. 12.

[8] UL L 374, 31.12.1987, str. 9.

[9] UL L 374, 31.12.1987, str. 19.

[10] UL L 374, 31.12.1987, str. 19.

[11] UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z Direktivo 90/605/EGS (UL L 317, 16.11.1990, str. 60).

[12] UL L 40, 11.2.1989, str. 12.

[13] UL L 209, 24.7.1992, str. 1.

[14] UL L 185, 16.8.1971, str. 15. Odločba, kakor je nazadnje spremenjena z Odločbo 77/63/EGS (UL L 13, 15.1.1977, str. 15).

[15] UL L 217, 5.8.1986, str. 21.

[16] UL L 148, 28.6.1968, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3860/87 (UL L 363, 23.12.1987, str. 30).

[17] UL L 297, 29. 10. 1990, str. 1.

--------------------------------------------------

SEZNAM PRILOG

PRILOGA I: | Proizvodnja, transport ali distribucija pitne vode… | 216 |

PRILOGA II: | Proizvodnja, transport ali distribucija električne energije… | 219 |

PRILOGA III: | Transport ali distribucija plina ali toplote… | 221 |

PRILOGA IV: | Iskanje in črpanje nafte ali plina… | 223 |

PRILOGA V: | Iskanje in izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv… | 225 |

PRILOGA VI: | Naročniki s področja železniškega prometa… | 227 |

PRILOGA VII: | Naročniki s področja mestnega železniškega, tramvajskega, trolejbusnega ali avtobusnega prometa… | 229 |

PRILOGA VIII: | Naročniki s področja letališke infrastrukture… | 232 |

PRILOGA IX: | Naročniki s področja infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih na vodnih poteh v notranjosti ali infrastrukture v drugih terminalih… | 234 |

PRILOGA X: | Upravljanje telekomunikacijskih omrežij ali zagotavljanje telekomunikacijskih storitev… | 236 |

PRILOGA XI: | Seznam strokovnih dejavnosti, določenih v splošni klasifikaciji ekonomskih dejavnosti v Evropskih skupnostih… | 238 |

PRILOGA XII: | A.Odprti postopki… | 239 |

B.Omejeni postopki… | 241 |

C.Postopki s pogajanji… | 242 |

PRILOGA XIII: | Obvestilo o obstoju kvalifikacijskega sistema… | 243 |

PRILOGA XIV: | Periodično informativno obvestilo: | |

A.Za javna naročila blaga… | 244 |

B.Za javna naročila gradenj… | 244 |

C.Za javna naročila storitev… | 244 |

PRILOGA XV: | Obvestilo o oddanih javnih naročilih… | 245 |

I.Informacije za objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti… | 245 |

II.Informacije, ki niso namenjene za objavo… | 245 |

PRILOGA XVI A: | Storitve v smislu člena 15… | 246 |

PRILOGA XVI B: | Storitve v smislu člena 16… | 247 |

PRILOGA XVII: | Obvestila o natečajih… | 248 |

PRILOGA XVIII: | Izidi natečajev… | 249 |

--------------------------------------------------