31993L0015

Direktiva Sveta 93/15/EGS

z dne 5. aprila 1993

o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker člen 8a Pogodbe določa, da je treba notranji trg vzpostaviti najpozneje do 31. decembra 1992; ker mora notranji trg obsegati območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala v skladu z določbami Pogodbe;

ker odstavek 3 člena 100a pogodbe določa, da bo Komisija v svojih predlogih v zvezi z varnostjo vzela za podlago visoko raven zaščite;

ker se pri prostem pretoku blaga domneva, da so izpolnjeni nekateri temeljni pogoji; ker zlasti prost pretok eksplozivov predpostavlja usklajevanje zakonodaje o dajanju eksplozivov v promet;

ker so eksplozivi za civilno uporabo obravnavani v podrobnih državnih uredbah, večinoma glede varnosti in varnostnih zahtev; ker je v takšnih državnih uredbah še zlasti določeno, da se dovoljenja za dajanje v promet dodelijo samo, kadar eksplozivi zadovoljivo prestanejo vrsto preskusov;

ker usklajevanje določb, ki urejajo dajanje takšnih eksplozivov v promet, predpostavlja usklajevanje različnih nacionalnih predpisov, da bi zagotovili prost pretok teh izdelkov brez zniževanja optimalnih ravni varnosti in zaščite;

ker so v tej direktivi določene samo bistvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati preskusi skladnosti eksplozivov; ker bi bilo za pospešitev postopka prikazovanja skladnosti z bistvenimi zahtevami zelo koristno uvesti na evropski ravni usklajene standarde, ki se med drugim nanašajo na metode preskušanja eksplozivov; ker takšnih standardov trenutno ni;

ker so na evropski ravni usklajene standarde sestavili zasebni organi in morajo obdržati status neobveznega besedila; ker je bil v zvezi s tem Evropski odbor za standardizacijo priznan kot eden od dveh organov, pristojnih za sprejemanje usklajenih standardov v skladu s splošnimi smernicami za sodelovanje med Skupnostjo, Evropskim odborom za standardizacijo (CEN) in Evropskim odborom za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC), ratificiranimi 13. novembra 1984; ker v tej direktivi "usklajeni standard" pomeni besedilo, v katerem so podrobno določene tehnične specifikacije, ki jih je sprejel Evropski odbor za standardizacijo v skladu z mandatom, ki ga je podelila Komisija, v skladu z Direktivo Sveta 83/189/EGS z dne 28. marca 1983 o določitvi postopka zagotavljanja informacij na področju tehničnih standardov in določb [4] in pri izpolnjevanju zgoraj navedenih splošnih smernic;

ker je Svet v svojem Sklepu 90/683/EGS z dne 13. decembra 1990 v zvezi z moduli za različne faze postopkov ugotavljanja skladnosti, namenjenih uporabi v direktivah o tehničnem usklajevanju [5], uvedel usklajene metode oziroma postopke ugotavljanja skladnosti; ker bo uporaba teh modulov pri eksplozivih omogočila določitev odgovornosti proizvajalcev in organov, odgovornih za uporabo postopkov ugotavljanja skladnosti ob upoštevanju narave zadevnih eksplozivov;

ker, kar zadeva varnost, predpise, ki se nanašajo na prevoz eksplozivov, vključujejo mednarodne konvencije in sporazumi; ker na mednarodni ravni obstajajo priporočila Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga (vključno z eksplozivi), katerih področje uporabe presega okvir Skupnosti; ker se posledično ta direktiva ne nanaša na predpise o prevozu;

ker pirotehnični izdelki zahtevajo ustrezne ukrepe za zagotavljanje zaščite potrošnikov in javne varnosti; ker se na tem področju načrtuje dodatna direktiva;

ker mora opredelitev izdelkov, ki jih vključuje ta direktiva, temeljiti na opredelitvi takšnih izdelkov, kakor je določena v zgoraj navedenih priporočilih;

ker področje uporabe te direktive vključuje strelivo, vendar le glede predpisov, ki urejajo nadzore prenosov in s tem povezane ureditve; ker morajo zaradi prevoza streliva po pogojih, ki so podobni tistim, po katerih se prevaža orožje, prevoze streliva urejati določbe, ki so podobne tistim, ki veljajo za orožje, kot je določeno v Direktivi 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja [6];

ker je treba zavarovati tudi zdravje in varnost delavcev, ki proizvajajo ali uporabljajo eksplozive; ker se pripravlja dodatna direktiva, ki bo, med drugim, obravnavala zdravje in varnost delavcev, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, povezanimi s proizvodnjo, skladiščenjem in uporabo eksplozivov;

ker je ob resni nevarnosti za javno varnost ali napadu nanjo zaradi nedovoljenega posedovanja ali uporabe eksplozivov ali streliva, ki so obravnavani v tej direktivi, primerno dovoliti državam članicam, da v določenih okoliščinah odstopijo od določb te direktive glede prenosa;

ker je bistveno vzpostaviti mehanizme upravnega sodelovanja; ker je v zvezi s tem ustrezno, da pristojni organi pri svojem ravnanju izhajajo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1468/81 z dne 19. maja 1981 o vzajemni podpori med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med slednjimi in Komisijo za zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje o carinah ali kmetijskih zadevah [7];

ker ta direktiva ne vpliva na pooblastilo držav članic za sprejemanje ukrepov glede preprečevanja nezakonite trgovine z eksplozivi in strelivom,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

1. Ta direktiva velja za eksplozive, ki so opredeljeni v odstavku 2.

2. "Eksplozivi" pomenijo materiale in izdelke, ki so kot takšni obravnavani v priporočilih Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga in spadajo v prvi razred teh priporočil.

3. Ta direktiva ne velja za:

- eksplozive, vključno s strelivom, ki so namenjeni za oborožene sile ali policijo v skladu z nacionalnimi predpisi,

- pirotehnične izdelke,

- strelivo, razen kakor je določeno v členu 10, 11, 12, 13, 17, 18 in 19.

4. V tej direktivi:

- "priporočila Združenih narodov" pomenijo priporočila, ki jih je določil Odbor strokovnjakov Združenih narodov za prevoz nevarnega blaga in so bila objavljena v ZN (oranžna knjiga) ter spremenjena in dopolnjena do datuma sprejetja te direktive,

- "varnost" pomeni preprečevanje nesreč, in kadar preprečevanje ni uspešno, obvladovanje njihovih učinkov,

- "zaščita" pomeni preprečevanje uporabe, ki je v nasprotju z javnim redom in mirom,

- "trgovec" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, katere poklic v celoti ali deloma vključuje proizvodnjo, izmenjavo, izposojo, popravilo ali zamenjavo strelnega orožja in streliva ali trgovanje z njima,

- "odobritev" pomeni odločbo, ki je bila sprejeta, da omogoči predviden prenos eksplozivov v Skupnosti,

- "podjetje na področju eksplozivov" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ima licenco ali dovoljenje za proizvodnjo, skladiščenje, uporabo ali prenos eksplozivov ali trgovanje z njimi,

- "dajanje v promet" pomeni vsako izročitev eksplozivov, za plačilo ali brezplačno, ki jih vključuje ta direktiva, z namenom njihove distribucije in/ali uporabe na trgu Skupnosti,

- "prenos" pomeni vsak fizičen premik eksplozivov na ozemlju Skupnosti, razen premikov znotraj enega in istega kraja.

5. Ta direktiva ne preprečuje državam članicam, da ne bi nekaterih snovi, ki jih ta direktiva ne vključuje, uvrstile med eksplozive v skladu z nacionalnimi predpisi.

POGLAVJE II

Usklajevanje zakonodaje v zvezi z eksplozivi

Člen 2

1. Države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja v promet eksplozivov, ki so obravnavani v tej direktivi in izpolnjujejo njene zahteve.

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je eksplozive, ki so zajeti v tej direktivi, mogoče dati v promet samo, če izpolnjujejo vse določbe te direktive, imajo oznako CE, opisano v členu 7, njihova skladnost pa je bila ugotovljena v skladu s postopki, navedenimi v Prilogi II.

3. Kadar so eksplozivi, ki so zajeti v tej direktivi, obravnavani v drugih direktivah, ki vključujejo druge vidike in predpisujejo pritrditev oznake CE, mora ta oznaka za navedene izdelke pomeniti, da ustrezajo tudi določbam teh drugih direktiv, ki veljajo zanje.

Člen 3

Eksplozivi, ki so obravnavani v tej direktivi, morajo izpolnjevati bistvene varnostne zahteve, določene v Prilogi I, ki veljajo zanje.

Člen 4

1. Države članice obravnavajo eksplozive, ki so zajeti v tej direktivi in skladni z ustreznimi nacionalnimi standardi, ki povzemajo usklajene standarde, katerih napotila so bila objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti, kot skladna z bistvenimi varnostnimi zahtevami, navedenimi v členu 3. Države članice objavijo napotila nacionalnih standardov, ki povzemajo usklajene standarde.

2. Komisija bo zagotovila posebne podrobnosti o delu, opravljenem na področju usklajenih standardov v okviru poročila Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Direktive 83/189/EGS, kakor je določeno v odstavku 2 člena 11 te direktive.

Člen 5

Kadar država članica ali Komisija meni, da usklajeni standardi iz člena 4 ne izpolnjujejo v celoti bistvenih zahtev iz člena 3, Komisija ali zadevna država članica predloži zadevo stalnemu odboru, ustanovljenemu z Direktivo 83/189/EGS, ob navedbi svojih razlogov. Odbor mora podati svoje mnenje brez odlašanja.

Z vidika mnenja odbora Komisija obvesti državo članico o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi s standardi in objavo iz člena 4.

Člen 6

1. Postopki ugotavljanja skladnosti eksplozivov so bodisi:

(a) tipski preskus ES (modul B), naveden v odstavku 1 Priloge II, in po izbiri proizvajalca:

- skladnost s tipom (modul C), navedena v odstavku 2 Priloge II,

- ali postopek zagotavljanja kakovosti proizvodnje (modul D), naveden v odstavku 3 Priloge II,

- ali postopek zagotavljanja kakovosti izdelka (modul E), naveden v odstavku 4 Priloge II,

- ali preverjanje izdelka (modul F), navedeno v odstavku 5 Priloge II; bodisi

(b) preverjanje enote (modul G), navedeno v odstavku 6 Priloge II.

2. Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so jih imenovale za opravljanje zgoraj navedenih postopkov ugotavljanja skladnosti, skupaj s posebnimi nalogami, za opravljanje katerih so bili ti organi imenovani, in identifikacijskimi številkami, ki jim jih je vnaprej dodelila Komisija.

Komisija v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi seznam organov za ugotavljanje skladnosti, njihovih identifikacijskih številk in nalog, za katere so bili priglašeni. Komisija zagotovi, da se ta seznam dopolnjuje z najnovejšimi podatki.

Države članice uporabljajo minimalna merila, določena v Prilogi III, za ocenjevanje organov, o katerih je treba obvestiti Komisijo. Za organe, ki izpolnjujejo ocenjevalna merila, ki jih določajo ustrezni usklajeni standardi, se predvideva, da izpolnjujejo ustrezna minimalna merila.

Država članica, ki je obvestila Komisijo o nekem organu, umakne priglasitev, če ugotovi, da organ več ne izpolnjuje v drugem pododstavku navedenih meril. O tem nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo.

Člen 7

1. Oznako skladnosti CE je treba pritrditi na eksplozive tako, da je vidna, lahko čitljiva in neizbrisna, ali če to ni mogoče, na priloženo identifikacijsko tablico, in če ni mogoče uporabiti prvih dveh metod, pa na embalažo. Identifikacijska tablica mora biti narejena tako, da ni mogoča njena vnovična uporaba.

Za oznako CE je treba uporabiti model, ki je prikazan v Prilogi IV.

2. Prepoveduje se pritrditi na eksploziv kakršno koli oznako ali napis, ki bi lahko zmedel tretje osebe glede pomena in sloga zapisa oznake CE. Na eksploziv se lahko pritrdi katera koli druga oznaka, samo da ne škoduje vidljivosti in čitljivosti oznake CE.

3. Brez vpliva na določbe člena 8:

(a) kadar država članica ugotovi, da je bila oznaka CE pritrjena nepravilno, mora proizvajalec, njegov zastopnik, sicer pa oseba, ki je odgovorna za dajanje zadevnega izdelka v promet v Skupnosti, povrniti izdelek v prejšnje stanje, da bo skladen glede na določbe o označevanju, in končati kršenje v skladu s pogoji, ki jih določajo države članice;

(b) kadar se neskladnost nadaljuje, mora država članica sprejeti vse ustrezne ukrepe, da omeji ali prepove dajanje zadevnega izdelka v promet ali zagotovi, da se izdelek umakne s trga v skladu s postopki, določenimi v členu 8.

Člen 8

1. Kadar država članica ugotovi, da eksploziv, ki ima oznako skladnosti CE in se uporablja v svoj predvideni namen, lahko ogrozi varnost, sprejme vse potrebne začasne ukrepe za umik eksploziva s trga ali prepove njegovo dajanje v promet ali njegov prost pretok.

Država članica nemudoma obvesti Komisijo o takšnih ukrepih ob navedbi razlogov zanje in zlasti, če se je neskladnost pojavila zaradi:

- neizpolnjevanja bistvenih zahtev,

- nepravilne uporabe standardov

ali

- pomanjkljivosti v standardih.

2. Komisija se čim prej posvetuje z zadevnimi stranmi. Kadar Komisija po posvetovanju ugotovi, da so ukrepi upravičeni, nemudoma obvesti državo članico, ki je dala pobudo, in druge države članice. Če Komisija po posvetovanju ugotovi, da so ukrepi neupravičeni, nemudoma obvesti državo članico, ki je ukrepe uvedla.

Izjemoma, kadar v odstavku 1 navedeni ukrepi temeljijo na pomanjkljivosti standardov, se Komisija najprej posvetuje z zadevnimi stranmi in potem v dveh mesecih zadevo predloži stalnemu odboru, ustanovljenemu z Direktivo 83/189/EGS, če namerava država članica ukrepe, ki jih je sprejela, ohraniti, in sproži postopke, navedene v členu 5.

3. Kadar ima oznako skladnosti CE eksploziv, ki ne izpolnjuje zahtev, pristojna država članica sprejme ustrezne ukrepe proti osebi, ki je oznako pritrdila, ter obvesti Komisijo in druge države članice.

POGLAVJE III

Določbe o urejanju nadzora prenosov v Skupnosti

Člen 9

1. Eksplozive, ki so obravnavani v tej direktivi, je mogoče prenašati samo v skladu z naslednjimi odstavki.

2. Nadzori, opravljeni v skladu z zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo pri prenosih eksplozivov, ki jih ureja ta člen, se ne opravljajo več kot nadzori na notranjih mejah, temveč so izključno del normalnih nadzornih postopkov na nediskriminatoren način na vsem ozemlju Skupnosti.

3. Dovoljenje za prenos eksplozivov mora prejemnik blaga dobiti pri svojem pristojnem organu. Pristojni organ potrdi, da je prejemnik blaga zakonito pooblaščen za nabavo eksplozivov in da ima potrebne licence ali dovoljenja. Oseba, ki je odgovorna za prenos, mora obvestiti pristojne organe prehodne države članice ali držav članic o gibanju eksplozivov skozi to državo ali te države, katere(-ih) dovoljenje je treba pridobiti.

4. Kadar država članica meni, da obstaja težava v zvezi s preveritvijo upravičenosti do nabave eksplozivov, navedenih v odstavku 3, pošlje razpoložljive podatke o tem Komisiji, ki zadevo brez odlašanja predloži odboru, določenemu v členu 13.

5. Kadar sprejemni pristojni organ odobri prenos, prejemniku blaga izda dokument, ki vključuje vse podatke, navedene v odstavku 7. Takšen dokument mora spremljati eksplozive, dokler ne prispejo na navedeni cilj. Predložiti ga je treba na zahtevo ustreznih pristojnih organov. Kopijo tega dokumenta obdrži prejemnik blaga in jo na zahtevo svojega pristojnega organa mora predložiti v pregled.

6. Kadar pristojni organ države članice meni, da posebne varnostne zahteve, kakršne so tiste iz odstavka 5, niso potrebne, je mogoče eksplozive na njihovem ozemlju prenašati brez predhodne zagotovitve podatkov po odstavku 7. Pristojni organ prejemnika potem izda dovoljenje za določeno obdobje, ki ga je na podlagi utemeljenega razloga mogoče kadar koli začasno razveljaviti ali umakniti. V odstavku 5 navedeni dokument, ki mora spremljati eksplozive, dokler ne prispejo na cilj, se nanaša samo na zgoraj navedeno dovoljenje.

7. Če je ob prenosu eksplozivov potreben poseben nadzor zaradi izrednih varnostnih zahtev na ozemlju ali delu ozemlja države članice, mora prejemnik blaga svojemu pristojnemu organu pred prenosom posredovati naslednje podatke:

- imena in naslove vpletenih operaterjev; ti podatki morajo biti dovolj podrobni, da omogočijo vzpostavitev stika z operaterji in pridobitev potrditve, da so zadevne osebe zakonito upravičene do prejema pošiljke,

- število in količino eksplozivov, ki se prenašajo,

- popoln opis zadevnega eksploziva in identifikacij, vključno z identifikacijsko številko Združenih narodov,

- kadar je treba eksplozive dati v promet, informacije o izpolnjevanju pogojev za dajanje v promet,

- sredstva za prenos in predpisano pot,

- pričakovane datume odhoda in prihoda,

- kadar je treba, natančne vstopne in izstopne točke v državah članicah.

Pristojni organ prejemnika mora preveriti pogoje, po katerih je mogoč prenos, še zlasti glede posebnih varnostnih zahtev. Če so posebne varnostne zahteve izpolnjene, se izda dovoljenje za prenos. Pri prenosu čez ozemlje drugih držav članic tudi te države v enakih okoliščinah preverijo in odobrijo podrobne podatke o prenosu.

8. Brez vpliva na normalne preglede, ki jih na svojem ozemlju opravi odhodna država članica, na zahtevo zadevnih pristojnih organov zadevni prejemniki blaga in prevozniki na področju eksplozivov predložijo pristojnim organom odhodne države članice in pristojnim organom prehodnih držav članic vse ustrezne podatke, ki jih imajo o prenosu eksplozivov.

9. Noben dobavitelj ne sme prenašati razstreliv, razen če ni prejemnik blaga pridobil potrebnih dovoljenj za prenos v skladu z določbami odstavkov 3, 5, 6 in 7.

Člen 10

1. Strelivo se lahko prenaša iz ene države članice v drugo le v skladu s postopkom, določenim v naslednjih odstavkih. Te določbe veljajo tudi za prenose streliva, naročenega s poštno naročilnico.

2. Kadar je treba strelivo prenesti v drugo državo članico, zadevna oseba pred vsako pošiljko sporoči državi članici, v kateri je strelivo:

- ime in naslov osebe, ki strelivo prodaja ali prenaša, osebe, ki strelivo kupuje ali ga nabavlja, in kadar je primerno, lastnika,

- naslov, na katerega je treba strelivo poslati ali prepeljati,

- količino streliva, ki ga je treba poslati ali prepeljati,

- podatke, ki omogočajo identifikacijo streliva z navedbo, da je bilo strelivo pregledano v skladu s Konvencijo z dne 1. julija 1969 o medsebojnem priznavanju žigov o preizkušanju lahkega strelnega orožja,

- sredstva prenosa,

- datum odhoda in predviden datum prihoda.

Če gre za prenos med trgovci, v zadnjih dveh alineah navedenih podatkov ni treba navesti. Država članica preuči pogoje, po katerih naj bi potekal prenos, zlasti v zvezi z varnostjo. Kadar država članica takšen prenos odobri, izda dovoljenje, ki vključuje vse podrobne podatke, navedene v prvem pododstavku. To dovoljenje spremlja strelivo, dokler ne doseže svojega cilja; predložiti ga je treba vselej, kadar to zahtevajo pristojni organi držav članic.

3. Vsaka država članica lahko trgovcem dodeli pravico do prenosa streliva z njenega ozemlja do trgovca s sedežem v drugi državi članici brez predhodnega dovoljenja iz odstavka 2. V ta namen izda dovoljenje, ki velja tri leta in ga je mogoče iz utemeljenih razlogov kadar koli začasno razveljaviti ali preklicati. Dokument, ki se nanaša na to dovoljenje, mora spremljati strelivo, dokler ne doseže svojega cilja. Predložiti ga je treba vselej, kadar to zahtevajo pristojni organi držav članic.

Pred izvedbo prenosa trgovec pristojnemu organu države članice, iz katere naj bi se prenos začel, sporoči vse podrobne podatke, navedene v prvem pododstavku odstavka 2.

4. Vsaka država članica posreduje drugi državi članici seznam streliva, katerega prenos na njeno ozemlje je mogoče odobriti brez njenega predhodnega soglasja.

Takšne sezname streliva je treba posredovati trgovcem, ki so pridobili dovoljenje za prenos streliva brez predhodnega dovoljenja v skladu s postopkom, določenim v odstavku 3.

5. Vsaka država članica sporoči vse koristne informacije, ki jih ima na voljo v zvezi z dokončnimi prenosi streliva v državo članico, na katere ozemlje je bil takšen prevoz opravljen.

Vse informacije, ki jih prejmejo države članice po postopkih, določenih v tem členu, je treba sporočiti ciljnim državam članicam najpozneje do roka ustreznih prenosov, in kadar je primerno, prehodnim državam članicam najpozneje do prenosa.

Člen 11

Z izjemo odstavkov 3, 5, 6 in 7 člena 9 in člena 10 lahko država članica pri resnih ogrožanjih javne varnosti ali napadu nanjo zaradi nezakonitega posedovanja ali uporabe eksplozivov ali streliva, ki so obravnavani v tej direktivi, sprejme vse potrebne ukrepe, ki se nanašajo na prenose eksplozivov ali streliva, da bi preprečila takšno nezakonito posedovanje ali uporabo.

Pri takih ukrepih je treba spoštovati načelo sorazmernosti. Ukrepi ne smejo pomeniti niti sredstva samovoljne diskriminacije niti prikritega omejevanja trgovine med državami članicami.

Vsaka država članica, ki sprejme takšne ukrepe, o tem nemudoma obvesti Komisijo, Komisija pa druge države članice.

POGLAVJE IV

Druge določbe

Člen 12

1. Države članice za izvajanje členov 9 in 10 vzpostavijo omrežje za izmenjavo informacij. Druge države članice in Komisijo obvestijo o državnih oblasteh, ki so odgovorne za dajanje ali sprejemanje informacij in za uporabo postopkov iz navedenih členov 9 in 10.

2. Za izvajanje te direktive se smiselno uporabljajo določbe Uredbe (EGS) št. 1468/81, zlasti tiste, ki se nanašajo na zaupnost.

Člen 13

1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

Odbor preuči vsako zadevo v zvezi z uporabo te direktive, ki jo sproži predsednik bodisi na svojo pobudo bodisi na zahtevo predstavnika države članice.

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe za sprejemanje odločitev Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način iz navedenega člena. Predsednik ne glasuje.

Komisija sprejme ukrepe, ki začnejo veljati takoj. Če ti ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora, jih mora Komisija takoj sporočiti Svetu. V takšnem primeru Komisija za tri mesece od datuma sporočila odloži uporabo ukrepov, ki jih je sprejela.

Svet lahko s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev v roku, navedenem v drugem pododstavku.

3. V odstavku 2 navedeni postopek se uporablja zlasti zaradi upoštevanja kakršnih koli sprememb priporočil Združenih narodov v prihodnosti.

Člen 14

Države članice hranijo za druge države članice in Komisijo z najnovejšimi podatki dopolnjene informacije o podjetjih na področju eksplozivov, ki imajo licence ali dovoljenja, kakor so navedeni v členu 1(4).

Države članice preverijo, ali imajo takšna podjetja sistem sledenja eksplozivov, s katerim je mogoče tiste, ki imajo eksplozive, kadar koli identificirati. Pogoje za uporabo tega pododstavka je treba sprejeti v skladu s postopkom odbora, ki je določen v členu 13.

Podjetja na področju eksplozivov morajo voditi takšno evidenco svojih transakcij, kakršna je potrebna za izpolnjevanje obveznosti, določenih v tem členu.

V tem členu navedene dokumente je treba hraniti vsaj tri leta po koncu koledarskega leta, v katerem je bila opravljena evidentirana transakcija, četudi je podjetje prenehalo trgovati. Ti morajo biti na zahtevo pristojnih organov takoj na voljo za pregled.

Člen 15

Države članice zagotovijo, da so eksplozivi primerno označeni.

Člen 16

Ko država članica izda licenco ali dovoljenje za opravljanje dejavnosti izdelave eksplozivov, še zlasti preveri, ali so odgovorne osebe sposobne izpolnjevati tehnične obveznosti, ki jih prevzamejo.

POGLAVJE V

Končne določbe

Člen 17

Vsaka država članica določi kazni, ki veljajo za kršitve določb, sprejetih pri izvajanju te direktive. Kazni morajo biti dovolj visoke, da zagotavljajo spoštovanje teh določb.

Člen 18

Vsaka država članica v okviru svoje nacionalne zakonodaje zagotovi, da pristojni organi lahko zasežejo kakršen koli izdelek s področja uporabe te direktive, če obstajajo zadostni dokazi, da bo pridobivanje ali uporaba tega izdelka ali trgovanje z njim nezakonito.

Člen 19

1. Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s členi 9, 10, 11, 12, 13 in 14, pred 30. septembrom 1993.

2. Države članice pred 30. junijem 1994 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z določbami te direktive, razen tistih iz odstavka 1. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Te določbe začnejo uporabljati 1. januarja 1995.

3. Države članice se v sprejetih predpisih iz odstavkov 1 in 2 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

4. Do 31. decembra 2002 države članice za eksplozive, ki so skladni z nacionalnimi predpisi, ki veljajo na njihovem ozemlju pred 31. decembrom 1994, dovolijo dajanje v promet.

5. Države članice sporočijo Komisiji določbe nacionalnih predpisov, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 20

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 5. aprila 1993

Za Svet

Predsednik

J. Trøjborg

[1] UL C 121, 13.5.1992, str. 19.

[2] UL C 305, 23.11.1992, str. 128 inUL C 115, 26.4.1993.

[3] UL C 313, 30.11.1992, str. 13.

[4] UL L 109, 26.4.1983, str. 8. Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 90/230/EGS (UL L 128, 18.5.1990, str. 15).

[5] UL L 380, 31.12.1990, str. 13.

[6] UL L 256, 13.9.1991, str. 51.

[7] UL L 144, 2.6.1981, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 945/87 (UL L 90, 2.4.1987, str. 4).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

BISTVENE VARNOSTNE ZAHTEVE

I. Splošne zahteve

1. Vsak eksploziv mora biti načrtovan, izdelan in dobavljen tako, da čim manj ogroža varnost človeškega življenja in zdravja ter preprečuje škodo za lastnino in okolje v normalnih, predvidljivih okoliščinah, zlasti v zvezi z varnostnimi predpisi, standardi in prakso v času njegove uporabe.

2. Vsak eksploziv mora doseči zmogljivosti in lastnosti, ki jih je določil proizvajalec, da se zagotovita čim večja varnost in zanesljivost.

3. Vsak eksploziv mora biti načrtovan in izdelan tako, da je ob uporabi primernih tehnik mogoče z njim razpolagati tako, da so vplivi na okolje čim manjši.

II. Posebne zahteve

1. Kadar je primerno, je treba upoštevati vsaj naslednje podatke in lastnosti. Vsako razstrelivo je treba preskusiti v resničnih razmerah. Če to ni mogoče v laboratoriju, je treba preskuse opraviti v okoliščinah, v katerih se bo razstrelivo uporabljalo.

(a) Sestava in značilne lastnosti, vključno s kemično sestavo, stopnjo zmesi, in kadar je primerno, velikostjo in porazdelitvijo zrnc.

(b) Fizikalna in kemijska stabilnost eksploziva v vseh okoljskih pogojih, ki mu je lahko izpostavljen.

(c) Občutljivost na udarce in trenje.

(d) Kompatibilnost vseh sestavin glede na njihovo fizikalno in kemijsko stabilnost.

(e) Kemična čistost eksploziva.

(f) Odpornost eksploziva proti vodi, kadar je namenjeno uporabi v vlagi ali mokroti in kadar bi voda lahko neugodno vplivala na njegovo varnost in zanesljivost.

(g) Odpornost proti nizkim in visokim temperaturam, kadar je eksploziv namenjen shranjevanju ali uporabi pri takšnih temperaturah in bi ohlajanje ali segrevanje sestavnega dela ali eksploziva kot celote lahko neugodno vplivalo na njegovo varnost in zanesljivost.

(h) Primernost eksploziva za uporabo v nevarnih okoljih (npr. okolju, ogroženem zaradi jamskega eksplozivnega plina, vročih snovi itd.), če je namenjeno uporabi v takšnih razmerah.

(i) Varnostne lastnosti za preprečevanje nepravočasne ali nenamerne detonacije ali vžiga.

(j) Pravilno polnjenje in delovanje eksploziva, kadar se uporablja v predvidene namene.

(k) Ustrezna navodila, in kadar je treba, oznake v zvezi z varnim ravnanjem, skladiščenjem, uporabo in odlaganjem v uradnem jeziku ali jezikih sprejemne države članice.

(l) Sposobnost eksploziva, njegova zaščitna prevleka ali drugi dodatki, ki preprečujejo kvarjenje med skladiščenjem in omogočajo uporabnost do datuma, ki ga je določil proizvajalec.

(m) Specifikacija vseh naprav in pripomočkov, potrebnih za zanesljivo in varno delovanje eksploziva.

2. Različne skupine eksplozivov morajo izpolnjevati vsaj naslednje zahteve:

A. Eksplozivi, ki detonirajo ali izgorijo

(a) Predlagana metoda vžiga mora zagotavljati varno, zanesljivo in popolno detonacijo ali izgorevanje eksploziva. Še posebej pri črnem smodniku je treba preveriti zmogljivost v zvezi z izgorevanjem.

(b) Eksplozivi v obliki patron morajo detonacijo varno in zanesljivo prenesti od ene patrone na drugo.

(c) Plini, ki nastanejo pri eksploziji eksplozivov, namenjenih za uporabo pod zemljo, lahko vsebujejo ogljikov monoksid, dušikove okside, druge pline, hlape ali trdne ostanke, ki jih nosi zrak, vendar samo v količinah, ki v normalnih razmerah delovanja ne ogrožajo zdravja.

B. Detonacijske vrvice, varnostna vžigala, vžigalne vrvice in udarne cevke

(a) Zaščitni ovoj detonacijskih vrvic, varnostnih vžigal in vžigalnih vrvic mora imeti ustrezno mehansko trdnost in primerno varovati eksplozivno polnitev, kadar je izpostavljeno normalnim mehanskim vplivom.

(b) Parametri za čas gorenja varnostnih vžigal morajo biti navedeni in zanesljivo izpolnjeni.

(c) Detonacijske vrvice morajo biti sposobne zanesljivega aktiviranja, imeti zadostno zmožnost sprožitve in izpolnjevati zahteve v zvezi s shranjevanjem celo v posebnih klimatskih razmerah.

C. Detonatorji (vključno z detonatorji z zakasnelim delovanjem) in releji

(a) Detonatorji morajo zanesljivo sprožiti detonacijo razstreliv, ki so namenjena za uporabo z njimi v vseh predvidljivih razmerah uporabe.

(b) Releji morajo biti zmožni zanesljive sprožitve.

(c) Vlažnost ne sme neugodno vplivati na zmožnost sprožitve.

(d) Časi zakasnitve detonatorjev z zakasnelim delovanjem smejo odstopati od nazivne vrednosti le toliko, da je možnost prekrivanja časovnih intervalov različnih skupin detonatorjev z zakasnelim delovanjem neznatna.

(e) Električne lastnosti električnih detonatorjev morajo biti navedene na embalaži (npr. el. tok, električni upor itd.).

(f) Ob upoštevanju njihove načrtovane uporabe morajo biti žice električnih detonatorjev dovolj izolirane in mehansko trdne, vključno s trdnostjo povezave z detonatorjem.

D. Pogonska sredstva in raketna pogonska sredstva

(a) Kadar se uporabljajo v predvidene namene, pri teh materialih ne sme priti do detonacije.

(b) Kadar je treba, morajo biti pogonska sredstva in raketna pogonska sredstva (npr. tisti, ki temeljijo na nitrocelulozi) stabilizirana, da se ne pride do kemijske razgradnje.

(c) Trdni raketna pogonska sredstva, če so v stisnjeni obliki ali obliki odlitka, ne smejo vsebovati nobenih razpok ali plinskih mehurčkov, ki bi nevarno vplivali na njihovo delovanje.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

1. MODUL B: tipski preskus ES

1. V tem modulu je opisan tisti del postopka, s katerim organ za ugotavljanje skladnosti preveri in potrdi, da vzorec nekega proizvoda izpolnjuje ustrezne določbe Direktive.

2. Vlogo za tipski preskus ES vloži proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pri organu za ugotavljanje skladnosti, katerega sam izbere.

Vloga mora vsebovati:

- ime in naslov proizvajalca, in če jo vloži pooblaščeni zastopnik, tudi ime in naslov pooblaščenega zastopnika,

- pisno izjavo, da enaka vloga ni bila vložena pri nobenem drugem organu za ugotavljanje skladnosti,

- tehnično dokumentacijo, kakor je opisano v oddelku 3.

Prosilec mora dati priglašenemu organu na voljo reprezentativni vzorec proizvoda, kateri se v nadaljevanju imenuje "tip". Če je treba, lahko organ za ugotavljanje skladnosti za izvedbo preskusnega programa zahteva nadaljnje vzorce.

3. Tehnična dokumentacija mora omogočiti ocenitev skladnosti naprave oz. proizvoda, ki jo je treba ugotoviti, z zahtevami Direktive. Če je to pomembno za takšno ugotavljanje, mora vključevati načrt, izdelavo in delovanje naprave oz. proizvoda, in če je pomembno za ugotavljanje, vsebovati:

- splošen opis tipa,

- predštudijo, izdelavne skice in diagrame sestavnih delov, podsestavov, tokokrogov itd.,

- opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje skic, diagramov in delovanja proizvoda,

- seznam standardov, navedenih v členu 4, ki so uporabljeni v celoti ali deloma, in opisov rešitev, sprejetih za izpolnitev bistvenih zahtev direktive, kadar niso bili uporabljeni v členu 5 omenjeni standardi,

- rezultate opravljenih študijskih izračunov, pregledov itd.,

- poročila o preskusih.

4. Organ za ugotavljanje skladnosti mora:

4.1 pregledati tehnično dokumentacijo, preveriti, ali je bil tip izdelan v skladu s temi dokumenti, in identificirati elemente, ki so bili oblikovani v skladu z ustreznimi določbami v členu 4 omenjenih standardov, pa tudi sestavne dele, ki so bili oblikovani brez uporabe ustreznih določb teh standardov;

4.2 opraviti ali dati opraviti ustrezne preglede in potrebne preskuse za preveritev, ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, kadar niso bili uporabljeni v členu 4 omenjeni standardi, izpolnjujejo bistvene zahteve Direktive;

4.3 opraviti ali dati opraviti ustrezne preglede in potrebne preskuse za preveritev, ali so, kadar se je proizvajalec odločil, da bo uporabil ustrezne standarde, ti standardi res bili uporabljeni;

4.4 se dogovoriti s prosilcem o kraju, v katerem se bodo opravljali pregledi in potrebni preskusi.

5. Kadar tip izpolnjuje ustrezne določbe te direktive, organ za ugotavljanje skladnosti izda prosilcu certifikat tipskega preskusa ES. Certifikat vsebuje ime in naslov proizvajalca, zaključke pregleda in potrebne podatke za identifikacijo odobrenega tipa.

Seznam ustreznih delov tehnične dokumentacije je priložen certifikatu, organ za ugotavljanje skladnosti pa hrani njegov izvod.

Če organ za ugotavljanje skladnosti zavrne izdajo tipskega certifikata, mora proizvajalcu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku navesti podrobne razloge za takšno zavrnitev.

Poskrbeti je treba za pritožbeni postopek.

6. Prosilec obvesti organ za ugotavljanje skladnosti, ki ima tehnično dokumentacijo o certifikatu tipskega preskusa ES, o vseh spremembah odobrene vloge, za katere je potrebna dodatna odobritev, kadar bi takšne spremembe lahko vplivale na skladnost z bistvenimi zahtevami ali predpisanimi pogoji uporabe izdelka. Dodatna odobritev je v obliki dodatka izvirnemu certifikatu tipskega preskusa ES.

7. Vsak organ za ugotavljanje skladnosti mora drugim organom za ugotavljanje skladnosti sporočiti ustrezne informacije o certifikatih tipskega preskusa ES ter izdanimi in umaknjenimi certifikati.

8. Drugi organ za ugotavljanje skladnosti lahko prejmejo izvode certifikatov tipskih preskusov ES in/ali njihovih dodatkov. Priloge k certifikatom je treba hraniti za druge priglašene organe.

9. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora s tehničnimi dokumenti hraniti izvode certifikatov tipskega preskusa ES in njihove dodatke še vsaj deset let od zadnjega datuma izdelave zadevnega izdelka.

Kadar niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik nima sedeža v Skupnosti, je za hranjenje tehničnih dokumentov odgovorna oseba, ki da izdelek na trg Skupnosti.

2. MODUL C: Skladnost s tipom

1. V tem modulu je opisan tisti del postopka, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti zagotovi in izjavi, da so zadevni eksplozivi skladni s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES, in izpolnjujejo zahteve te direktive, ki veljajo zanje. Proizvajalec mora pritrditi oznako CE na vsak eksploziv in sestaviti pisno izjavo o skladnosti.

2. Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvodni proces zagotavlja skladnost izdelanega izdelka s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES, in z bistvenimi varnostnimi zahtevami Direktive.

3. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora hraniti izvod izjave o skladnosti še vsaj deset let po zadnjem datumu izdelave zadevnega proizvoda.

Kadar niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik nima sedeža v Skupnosti, je za hranjenje tehničnih dokumentov odgovorna oseba, ki da izdelek na trg Skupnosti.

4. Organ za ugotavljanje skladnosti, ki ga je izbral proizvajalec, mora v naključnih časovnih razmikih opraviti ali dati opraviti preglede izdelka. Primeren vzorec končnih proizvodov, ki ga na kraju izdelave vzame organ za ugotavljanje skladnosti, se pregleda in opravi se ustrezen preskus, opredeljen v veljavnem standardu ali standardih, navedenem(-ih) v členu 4, ali enakovredni preskusi za preveritev skladnosti izdelka z zahtevami ustrezne direktive. Če eden ali več vzorcev pregledanih proizvodov ne ustrezajo, mora organ za ugotavljanje skladnosti sprejeti ustrezne ukrepe.

V skladu z odgovornostjo organa za ugotavljanje skladnosti proizvajalec med procesom proizvodnje pritrdi identifikacijski znak tega organa.

3. MODUL D: Zagotavljanje kakovosti proizvodnje

1. V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje zahteve iz oddelka 2, zagotovi in izjavi, da so zadevna eksplozivi skladni s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES, in izpolnjujejo zahteve te direktive. Proizvajalec pritrdi oznako CE na vsak eksploziv in sestavi pisno izjavo o skladnosti. Oznaka CE spremlja identifikacijski znak organa za ugotavljanje skladnosti, odgovornega za preglede, navedene v oddelku 4.

2. Proizvajalec mora upravljati odobren sistem zagotavljanja kakovosti za proizvodnjo, končni pregled izdelka in preskušanje, kot je opredeljeno v oddelku 3. Zanj veljajo pregledi, navedeni v oddelku 4.

3. Sistem kakovosti

3.1 Proizvajalec pri priglašenem organu, katerega sam izbere, vloži vlogo za oceno svojega sistema kakovosti za zadevne eksplozive.

Vloga mora vključevati:

- vse ustrezne informacije za predvideno kategorijo eksplozivov,

- dokumente, ki se nanašajo na sistem kakovosti,

- tehnično dokumentacijo odobrenega tipa in kopijo certifikata tipskega preskusa ES.

3.2 Sistem kakovosti mora zagotoviti skladnost eksplozivov s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES, in z zahtevami te direktive, ki veljajo zanje.

Vse elemente, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, je treba sistematično in metodično dokumentirati v obliki pisnih ukrepov, postopkov in navodil. Ti dokumenti sistema kakovosti morajo omogočati dosledno razlago programov, načrtov, priročnikov in zapiskov o kakovosti.

Še zlasti mora vsebovati ustrezen opis:

- ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti vodstva glede kakovosti eksplozivov,

- sistemskih ukrepov, tehnik in postopkov v proizvodnji, nadzoru in zagotavljanju kakovosti, ki bodo uporabljeni,

- pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni pred proizvodnjo, med njo in po njej, ter pogostnost njihovega izvajanja,

- evidence kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preskusih, podatki o umerjanjih opreme, poročila o strokovni usposobljenosti osebja itd.,

- sredstev za spremljanje doseganja zahtevane kakovosti eksploziva in učinkovitega delovanja sistema kakovosti.

3.3 Organ za ugotavljanje skladnosti mora oceniti sistem kakovosti, da bi določil, ali izpolnjuje zahteve iz 3.2. Predvideti mora skladnost s temi zahtevami glede sistemov kakovosti, ki izpolnjujejo ustrezni usklajeni standard. Pregledovalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri presojanju ustrezne tehnologije izdelka. Postopek ocenjevanja vključuje inšpekcijski obisk proizvajalčevih prostorov.

Proizvajalca je treba obvestiti o odločitvi. Sporočilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in primerno utemeljeno odločitev na podlagi presoje.

3.4 Proizvajalec se mora zavezati, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz sistema kakovosti, kakor je bil odobren, in ga ohranjati na ustrezni in učinkoviti ravni.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora obveščati organ za ugotavljanje skladnosti, ki je odobril sistem kakovosti, o kakršni koli predlagani spremembi sistema kakovosti.

Organ za ugotavljanje skladnosti mora presoditi o predlaganih spremembah in odločiti, ali bo spremenjen sistem kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve, navedene v 3.2, in ali je potrebna vnovična presoja.

Proizvajalca mora obvestiti o svoji odločitvi. Sporočilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev na podlagi presoje.

4. Nadzor za katerega je odgovoren organ za ugotavljanje skladnosti

4.1 Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec primerno izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2 Proizvajalec mora organ za ugotavljanje skladnosti dovoliti dostop do krajev proizvodnje, pregledovanja, preskušanja in skladiščenja zaradi inšpekcijskih namenov ter mu zagotoviti vse potrebne informacije, še zlasti:

- dokumentacije o sistemu kakovosti,

- pisna poročila o kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preskusih, podatki o umerjanju opreme, poročila o strokovni usposobljenosti osebja itd.

4.3 Organ za ugotavljanje skladnosti mora redno opravljati nadzor, da ugotovi, če proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, ter proizvajalcu posredovati poročilo o nadzoru.

4.4 Poleg tega lahko organ za ugotavljanje skladnosti nenapovedano obišče proizvajalca. Med takšnimi obiski sme organ za ugotavljanje skladnosti opraviti ali da opraviti preskuse, da preveri pravilno delovanje sistema kakovosti. Če je treba, organ za ugotavljanje skladnosti proizvajalcu zagotovi poročilo o obisku, če je bil opravljen preskus, pa tudi poročilo o preskusu.

5. Proizvajalec mora za pristojni nacionalni organ še vsaj deset let po zadnjem datumu izdelave proizvoda hraniti:

- dokument, naveden v drugi alinei 3.1,

- dopolnitve, omenjene v drugem odstavku 3.4,

- odločbe in poročila organ za ugotavljanje skladnosti, navedene v zadnjem odstavku 3.4 ter v 4.3 in 4.4.

6. Vsak organ za ugotavljanje skladnosti mora drugim organom za ugotavljanje skladnosti posredovati ustrezne informacije o izdanih in preklicanih odobritvah sistema kakovosti.

4. MODUL E: Zagotavljanje kakovosti proizvoda

1. V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje zahteve oddelka 2, zagotovi in izjavi, da so eksplozivi skladni s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES. Proizvajalec mora na vsak eksploziv pritrditi oznako CE in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Oznako CE mora spremljati identifikacijski znak organa za ugotavljanje skladnosti, odgovornega za preglede, navedene v oddelku 4.

2. Proizvajalec mora delovati po odobrenem sistemu kakovosti za končni nadzor in preskušanje eksploziva, kot je opredeljen v oddelku 3. Zanj veljajo pregledi, navedeni v oddelku 4.

3. Sistem kakovosti

3.1 Proizvajalec pri organ za ugotavljanje skladnosti, katerega sam izbere, vloži prošnjo za oceno sistema kakovosti za svoje eksplozive.

Vloga mora vključevati:

- vse ustrezne informacije za predvideno kategorijo eksplozivov,

- dokumentacijo o sistemu kakovosti,

- tehnično dokumentacijo odobrenega tipa in kopijo certifikata tipskega preskusa ES.

3.2 V skladu s sistemom kakovosti je treba vsak eksploziv pregledati in opraviti primerne preskuse, ki so določeni v ustreznem(-ih) standardu(-ih), omenjenem(-ih) v členu 4, ali enakovredne preskuse, da bi overili njegovo skladnost z ustreznimi zahtevami Direktive. Vse sestavine, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, je treba sistematično in metodično dokumentirati v obliki pisnih ukrepov, postopkov in navodil. Ta dokumentacija sistema kakovosti mora omogočati enotno razlago programov, načrtov, priročnikov in zapiskov o kakovosti.

Še zlasti mora vsebovati ustrezen opis:

- ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti vodstva glede kakovosti izdelkov,

- pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni po koncu proizvodnje,

- sredstev nadzorovanja učinkovitega delovanja sistema kakovosti,

- pisna poročila o kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preskusih, podatki o umerjanjih opreme, poročila o strokovni usposobljenosti osebja itd.

3.3 Organ za ugotavljanje skladnosti mora oceniti sistem kakovosti, da določi, ali izpolnjuje zahteve iz 3.2. Oceniti mora skladnost sistemov kakovosti s temi zahtevami, ki izpolnjujejo določbe ustreznih usklajenih standardov.

Pregledovalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri presojanju ustrezne tehnologije izdelka. Postopek ocenjevanja mora vključevati inšpekcijski obisk proizvajalčevih prostorov.

Proizvajalca je treba obvestiti o odločitvi. Sporočilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev na podlagi presoje.

3.4 Proizvajalec se mora zavezati, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz sistema kakovosti, kot je bil odobren, in ga ohranjati na ustrezni in učinkoviti ravni

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora organ za ugotavljanje skladnosti, ki je odobril sistem kakovosti, obveščati o kakršni koli predlagani spremembi sistema kakovosti.

Organ za ugotavljanje skladnosti mora presoditi o predlaganih spremembah in odločiti, ali spremenjen sistem kakovosti še vedno izpolnjuje zahteve, navedene v 3.2, in ali je potrebna vnovična ocena.

O svoji odločitvi mora obvestiti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev na podlagi presoje.

4. Nadzor za katerega je odgovoren organ za ugotavljanje skladnosti

4.1 Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec primerno izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2 Proizvajalec mora organu za ugotavljanje skladnosti omogočiti dostop do krajev pregledovanja, preskušanja in skladiščenja zaradi inšpekcijskih namenov ter mu zagotoviti vse potrebne informacije, še zlasti:

- dokumentacijo o sistemu kakovosti,

- tehnične dokumente,

- pisna poročila o kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preskusih, podatki o umerjanjih opreme, poročila o strokovni usposobljenosti osebja itd.

4.3 Organ za ugotavljanje skladnosti mora redno opravljati nadzor, da ugotovi, če proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, ter proizvajalcu posreduje poročilo o pregledu.

4.4 Poleg tega lahko organ za ugotavljanje skladnosti nenapovedano obišče proizvajalca. Med takšnimi obiski sme organ za ugotavljanje skladnosti opraviti ali da opraviti preskuse, da preveri pravilno delovanje sistema kakovosti. Če je treba, organ za ugotavljanje skladnosti proizvajalcu zagotovi poročilo o obisku, če je bil opravljen preskus, pa tudi poročila o preskusu.

5. Proizvajalec mora za pristojni nacionalni organ še vsaj deset let po zadnjem datumu izdelave proizvoda hraniti:

- dokumente, navedene v drugi alinei 3.1,

- spremembe, omenjene v drugem odstavku 3.4,

- odločbe in poročila organ za ugotavljanje skladnosti, navedene v zadnjem odstavku 3.4 ter v 4.3 in 4.4.

6. Vsak organ za ugotavljanje skladnosti mora drugim organom za ugotavljanje skladnosti posredovati ustrezne informacije o izdanih in preklicanih odobritvah sistema kakovosti.

5. MODUL F: Preverjanje proizvoda

1. V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti preveri in potrdi, da so eksplozivi, za katera veljajo določbe iz 3, skladni s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES, in izpolnjujejo ustrezne zahteve Direktive.

2. Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da s proizvodnim procesom zagotovi skladnost eksplozivov s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES, in z zahtevami Direktive, ki veljajo zanje. Na vsak eksploziv pritrdi oznako CE in sestavi izjavo o skladnosti.

3. Organ za ugotavljanje skladnosti opravi ustrezne preglede in preskuse, da preveri skladnost eksploziva z ustreznimi zahtevami direktive, tako da pregleda in preskusi vsak eksploziv, kakor je določeno v 4.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni predstavnik hrani kopijo izjave o skladnosti najmanj deset let potem, ko je bil proizveden zadnji eksploziv.

4. Preverjanje s pregledovanjem in preskušanjem vsakega eksploziva

4.1 Vsa eksplozive je treba posamič pregledati in opraviti primerne preskuse, ki so določeni v ustreznem(-ih) standardu(-ih), navedenem(-ih) v členu 4, ali enakovredne preskuse, da se preveri skladnost eksplozivov z ustreznim tipom in zahtevami Direktive.

4.2 Organ za ugotavljanje skladnosti pritrdi ali da pritrditi svoj identifikacijski znak na vsak odobren eksploziv ter sestavi pisni certifikat o skladnosti na osnovi opravljenih preskusov.

4.3 Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik zagotovi, da je na zahtevo zmožen predložiti certifikate organa za ugotavljanje skladnosti o skladnosti.

6. MODUL G: Preverjanje enote

1. V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec zagotovi in izjavi, da eksploziv, za katero je bil izdan certifikat, naveden v oddelku 2, izpolnjuje ustrezne zahteve Direktive. Proizvajalec mora na eksploziv pritrditi oznako CE in sestaviti izjavo o skladnosti.

2. Organ za ugotavljanje skladnosti mora pregledati eksploziv in opraviti ustrezne preskuse, kakor je določeno v ustreznem(-ih) standardu(-ih), navedenem(-ih) v členu 4, ali enakovredne preskuse, da zagotovi njegovo skladnost z ustreznimi zahtevami te direktive.

Organ za ugotavljanje skladnosti mora pritrditi ali dati pritrditi svoj identifikacijski znak na odobren eksploziv in sestaviti certifikat o skladnosti na osnovi opravljenih preskusov.

3. Namen tehnične dokumentacije je, da se omogočita ocenitev skladnosti z zahtevami Direktive in razumevanje zasnove, izdelave in delovanja eksploziva.

Če je potrebno za presojo, morajo dokumenti vsebovati:

- splošen opis tipa,

- zasnovo, izdelavne skice in sheme sestavnih delov, podsestavov, tokokrogov itd.,

- opise in razlage, potrebne za razumevanje omenjenih skic, shem in delovanja eksploziva ali varnostnega sistema,

- seznam standardov, navedenih v členu 4, ki so uporabljeni v celoti ali deloma, in rešitev, sprejetih za izpolnitev bistvenih zahtev Direktive, kadar niso bili uporabljeni v členu 4 omenjeni standardi,

- rezultate opravljenih projektnih izračunov, pregledov itd.,

- poročila o preskusih.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

MINIMALNA MERILA, KI JIH MORAJO UPOŠTEVATI DRŽAVE ČLANICE ZA PRIGLASITEV ORGANOV

1. Organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje preveritvenih poskusov, ne smejo biti niti načrtovalci, izdelovalci, dobavitelji ali monterji eksplozivov, ki jih pregledujejo, niti pooblaščeni zastopniki katere koli od teh strank. Niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki se ne smejo vplesti v načrtovanje, izdelavo, trženje ali vzdrževanje takšnih eksplozivov. To pa ne izključuje možnosti izmenjav tehničnih informacij med proizvajalcem in organom.

2. Organ in njegovo osebje morata opravljati preveritvene preskuse z najvišjo stopnjo strokovne integritete in tehnične usposobljenosti ter na sme biti pod pritiskom in finančno odvisnostjo, ki bi lahko vplivali na njuno presojo ali rezultate pregleda, zlasti od ljudi ali skupin ljudi, ki jim je v interesu rezultat preverjanj.

3. Organ mora imeti na voljo potrebno osebje, prostore in opremo, ki mu omogočajo pravilno opravljanje upravnih in tehničnih nalog, povezanih z preverjanjem. Imeti mora tudi dostop do opreme, ki se zahteva za posebna preverjanja.

4. Osebje, ki je odgovorno za nadzor, mora:

- biti primerno tehnično in strokovno usposobljeno,

- imeti zadostno znanje o zahtevah pri preizkušanjih, ki jih opravlja, in ustrezne izkušnje s takšnimi preskusi,

- biti sposobno sestaviti certifikate, zapiske in poročila, ki se zahtevajo za potrditev rezultatov preskusov.

5. Zagotovljena mora biti nepristranskost inšpekcijskega osebja. Njihovo nagrajevanje ne sme biti odvisno od števila opravljenih preskusov ali rezultatov takšnih preskusov.

6. Organ mora skleniti odgovornostno zavarovanje, razen če njegove odgovornosti ne prevzame država v skladu z nacionalno zakonodajo ali je za preskuse neposredno odgovorna sama država članica.

7. Osebje organa mora spoštovati varovanje poslovne tajnosti glede vseh informacij, pridobljenih pri opravljanju nalog (razen pred pristojnimi upravnimi organi države, v kateri potekajo njegove dejavnosti), v skladu s to direktivo ali katero koli določbo nacionalne zakonodaje, ki ga za to pooblašča.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

OZNAKA SKLADNOSTI

Oznaka skladnosti CE je sestavljena iz velikih črk "CE" v naslednji obliki:

+++++ TIFF +++++

Če se oznaka pomanjša ali poveča, je treba upoštevati razmerja z zgornje skice.

--------------------------------------------------