31976R3237

Uredba Sveta (EGS) št. 3237/76

z dne 21. decembra 1976

o nadaljnjem izvajanju tehničnih prilog in nadaljnji uporabi obrazca zvezka TIR Carinske konvencije o mednarodnem prevozu blaga na podlagi zvezkov TIR (Konvencija TIR) z dne 14. novembra 1975, Ženeva

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

ker je treba ukrepe za lažjo uporabo, predvidene s Konvencijo TIR, ki je bila revidirana v Ženevi leta 1975, začeti čim prej uporabljati; ker to še zlasti velja za tehnične določbe in obrazec zvezka TIR navedene konvencije,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Od 1. januarja 1977 se v Skupnosti uporabljajo priloge 1, 2, 3, 4, 5 in 7 h Konvenciji TIR iz leta 1975.

Pojasnjevalne opombe v Prilogi 6 k zgoraj navedeni konvenciji v zvezi s prilogami iz pododstavka 1 se uporabljajo od istega dne.

2. Od 1. januarja 1977 ima obrazec zvezka TIR, prikazan v Prilogi I h Konvenciji TIR iz leta 1975, enako pravno veljavo in enak učinek v Skupnosti kakor zvezek TIR v Konvenciji iz leta 1959.

3. Besedila prilog 1, 2, 3, 4, 5 in 7 h Konvenciji TIR iz leta 1975 ter pojasnjevalne opombe v Prilogi 6, ki se nanašajo na te priloge, so vsebovana v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Komisija obvesti izvršnega sekretarja Gospodarske komisije za Evropo o predpisih, sprejetih v členu 1.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 1976

Za Svet

Predsednik

A. P. L. M. M. van der Stee

--------------------------------------------------

PRILOGA 1

OBRAZEC ZVEZKA TIR

Zvezek TIR je natisnjen v francoskem jeziku razen prve strani ovitka, na katerem so posamezne točke natisnjene tudi v angleščini. "Pravila glede uporabe zvezka TIR", ki so v francoščini na drugi strani ovitka, so natisnjena tudi v angleščini na tretji strani ovitka.

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA 2

PREDPISI O TEHNIČNIH ZAHTEVAH, KI SE UPORABLJAJO ZA CESTNA VOZILA, POTRJENA ZA MEDNARODNI PROMET, ČE IMAJO CARINSKO OZNAKO

Člen 1

Temeljna načela

Potrdilo za mednarodni promet blaga, ki ima carinsko oznako, se lahko izda le vozilom, katerih prostori za tovor so zgrajeni in opremljeni tako, da:

(a) blaga ni mogoče vzeti iz dela vozila, ki je označen, ali dati vanj, ne da bi ostali vidni sledovi nedovoljenega odpiranja oziroma ne da bi poškodovali carinsko oznako;

(b) je carinske oznake mogoče enostavno in učinkovito pritrditi nanje;

(c) ne vsebujejo skritih mest, kamor bi lahko blago skrili;

(d) so vsa mesta, kjer bi lahko bilo blago, lahko dostopna za carinski pregled.

Člen 2

Zgradba prostorov za tovor (tovorišč)

1. Da bi zadovoljili potrebe iz člena 1 teh predpisov:

(a) je treba sestavne dele prostorov za tovor (stranice, tla, vrata, streho, pokončne dele, ogrodje, pregrade itd.) postaviti bodisi s pripomočki, ki jih ni mogoče odstraniti in jih nadomestiti od zunaj, ne da bi ostali vidni sledovi, ali tako, da nastane zgradba, ki je ni mogoče spremeniti, ne da bi ostali vidni sledovi. Kadar so stranice, tla, vrata in streha sestavljeni iz različnih delov, morajo izpolnjevati enake zahteve in morajo biti dovolj trdni;

(b) morajo biti vrata in vsi drugi zapiralni sistemi (vključno s pipami, pokrovi vhodnih odprtin, prirobnicami itd.) opremljeni s pripomočkom, na katerega je mogoče pritrditi carinske oznake. Ta pripomoček mora biti tak, da ga ni mogoče odstraniti in zamenjati od zunaj, ne da bi ostali vidni sledovi, vrata ali zapahi pa naj se odpirajo tako, da ni treba prelomiti carinskih oznak. Slednje je treba primerno zavarovati. Dovoljene so odprtine na strehi;

(c) so odprtine za prezračevanje in odtekanje vode opremljene s pripomočkom, ki omogoča dostop v notranjost prostora za tovor. Ta pripomoček mora biti tak, da ga ni mogoče odstraniti in zamenjati od zunaj, ne da bi obstali vidni sledovi.

2. Ne glede na določbe člena 1(c) teh predpisov so dovoljeni sestavni deli tovorišča, ki morajo iz praktičnih razlogov vsebovati prazne prostore (na primer med pregradami dvojnih sten). Da se prazni prostori ne bi uporabljali kot skrivališče blaga, je treba upoštevati naslednje:

(i) kjer je zajeta celotna višina od tal do strehe ali v drugih primerih, pri katerih je prostor med njim in zunanjo steno povsem zaprt, mora biti obloga v prostoru za tovor postavljena tako, da je ni mogoče odstraniti in zamenjati brez vidnih sledov; ter

(ii) kjer je obloga manjša od celotne višine in prazni prostori med oblogo in zunanjo steno niso povsem zaprti ter v vseh drugih primerih, pri katerih se pojavljajo prazni prostori v zgradbi prostora za tovor, je treba število teh prostorov kar se da zmanjšati, ti prostori pa morajo biti zlahka dostopni za carinski pregled.

3. Okna so dovoljena, če so izdelana iz materialov, ki so dovolj trdni in jih ni mogoče odstraniti in zamenjati od zunaj brez vidnih sledov. Steklo je kljub temu dovoljeno, vendar mora biti v tem primeru na oknu nameščena stalna kovinska rešetka, ki je od zunaj ni mogoče odstraniti; odprtine v mreži pa ne smejo biti večje od 10 mm.

4. Odprtine v tleh, izdelane v tehnične namene, kakršni so mazanje, vzdrževanje in polnjenje posode s peskom, so dovoljene le, če je nanje nameščen pokrov, ki se lahko pritrdi tako, da je prostor za tovor nedostopen z zunanje strani.

Člen 3

Vozila s ponjavo

1. Kjer je to primerno, se določbe členov 1 in 2 teh predpisov nanašajo na vozila s ponjavo. Poleg tega morajo biti ta vozila v skladu z določbami iz tega člena.

2. Ponjava mora biti bodisi iz močnega platna ali iz blaga, prevlečenega s plastično snovjo ali gumo, ter dovolj čvrsta in neraztegljiva. Biti mora v dobrem stanju in izdelana tako, da je po namestitvi zapiralne naprave nemogoče priti do prostora za tovor, ne da bi ostali vidni sledovi.

3. Če je ponjava sestavljena iz več delov, morajo biti njihovi robovi prepognjeni navznoter in sešiti skupaj s šivoma, ki sta najmanj 15 mm vsaksebi. Ta šiva morata biti narejena tako, kakor je prikazano na skici št. 1, ki je priložena k tem predpisom. Kjer pa pri nekaterih delih ponjave (kakršni so zavihki in ojačani robovi) ni mogoče sestaviti delov na ta način, zadostuje, da prepognete rob vrhnjega dela in naredite šiva tako, kakor je prikazano na skici št. 2 ali 2(a), ki sta priloženi k tem predpisom. Eden od šivov naj bo viden le od znotraj, barva niti, ki se uporablja zanj, pa naj bo povsem drugačna od barve same ponjave in od barve niti, ki se uporablja za drugi šiv. Vsi šivi naj bodo izdelani strojno.

4. Če je ponjava iz blaga, prevlečenega s plastično snovjo in sestavljena iz več delov, so deli lahko izmenično spojeni tako, kakor je prikazano na skici št. 3, ki je priložena k tem predpisom. Robovi delov naj se prekrivajo za najmanj 15 mm. Deli naj bodo spojeni po celotni širini prekrivanja. Rob zunanje ponjave naj bo prekrit s trakom plastične snovi, širokim najmanj 7 mm, ki je pritrjen z enakim postopkom spajanja. Plastični trak in ponjava na vsaki strani traku v širini najmanj 3 mm morata imeti jasno viden enotenodtisnjeni reliefni vzorec. Deli morajo biti spojeni tako, da jih ni mogoče ločiti in ponovno združiti, ne da bi ostali vidni sledovi.

5. Popravila je treba opraviti v skladu s postopkom, opisanim na skici št. 4, ki je priložena k tem predpisom; robove je treba prepogniti navznoter in jih sešiti skupaj z vidnima šivoma, ki sta najmanj 15 mm vsaksebi; barva šiva, vidnega od znotraj, mora biti drugačna od barve šiva, vidnega od zunaj, in od barve same ponjave; vsi šivi naj bodo izdelani strojno. Kadar se popravlja ponjava, ki je bila poškodovana v bližini robov, tako da se nadomesti poškodovani del z zaplato, se lahko izdela tudi šiv v skladu z določbami odstavka 3 tega člena in skico št. 1, ki je priložena k tem predpisom. Ponjave iz blaga, prekritega s plastično snovjo, je mogoče izmenično zakrpati v skladu s postopkom, opisanim v odstavku 4 tega člena, vendar pa mora biti v tem primeru plastični trak pritrjen na obeh straneh ponjave, medtem ko je zaplata nameščena na njeni notranji strani.

6. (a) Ponjavo je treba namestiti na vozilo povsem v skladu s pogoji, določenimi v členu 1(a) in (b) teh predpisov. Zagotoviti je treba naslednje vrste pritrdilnih elementov:

(i) kovinski obroči, pritrjeni na vozila;

(ii) očesca na robu ponjave;

(iii) pritrdilni element, ki poteka skozi obroče nad ponjavo in je viden od zunaj po vsej dolžini.

Ponjava naj prekriva masivne dele vozila za najmanj 250 mm, izmerjeno od sredine obročev za pritrjevanje, razen če sistem konstrukcije vozila že sam po sebi ne preprečuje vsakršnega dostopa do tovornega prostora.

(b) Kadar je treba kateri koli rob ponjave trajno pritrditi na vozilo, naj bo spoj neprekinjen in opravljen s kompaktnimi sredstvi.

7. Ponjavo naj podpira ustrezna nadgradnja (oporniki, stranice, loki, rebra itd.).

8. Razmiki med obroči in razmiki med očesci ne smejo preseči 200 mm. Očesca je treba okrepiti.

9. Uporabljati je treba naslednje pritrdilne elemente:

(a) jeklene pletenice premera najmanj 3 mm ali

(b) vrvi iz konoplje ali sisala premera najmanj 8 mm, ki jih obdajaprozorni tulec iz neraztegljive plastike.

Jeklene vrvi imajo lahko prozoren tulec iz neprožne plastike.

10. Vse vrvi naj bodo iz enega kosa in naj imajo trd kovinski končnikna vsaki strani. Pritrdilni element vsakega kovinskega končnika naj vsebuje votlo zakovico, ki poteka skozi vrv tako, da omogoča napeljavo niti ali traku carinske oznake. Vrv naj bo vidna na obeh straneh votle zakovice tako, da se je mogoče prepričati, da je iz enega kosa (glej skico št. 5, ki je dodana tem predpisom).

11. Na mestih, kjer so odprtine v ponjavi, ki se uporabljajo za natovarjanje in raztovarjanje, se morata oba robova ponjave ustrezno prekrivati. Pritrjena naj bosta tudi z:

(a) zavihkom, prišitim ali privarjenim v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena;

(b) obroči in očesci, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 8 tega člena; in

(c) jermenom, ki je iz enega kosa in izdelan iz ustrezne snovi, neraztegljivim, širokim najmanj 20 mm in debelim 3 mm, ki poteka skozi obroče in drži skupaj oba robova ponjave in zavihek; jermen jepritrjen znotraj ponjave in opremljen z očescem, skozi katero je napeljana vrv, navedena v odstavku 9 tega člena.

Zavihek ni potreben, če je nameščena posebna naprava, na primer plošča v obliki vodila, ki preprečuje dostop do prostora za tovor brez vidnih sledov.

+++++ TIFF +++++

Ponjava, ki je izdelana iz več kosov, sešitih skupaj

+++++ TIFF +++++

Ponjava iz več kosov, sešitih skupaj

+++++ TIFF +++++

Ponjava iz več kosov, sešitih skupaj

+++++ TIFF +++++

Ponjava iz več kosov, spojenih skupaj

+++++ TIFF +++++

Popravilo ponjave

+++++ TIFF +++++

Primer končnika

--------------------------------------------------

PRILOGA 3

POSTOPEK ZA IZDAJO POTRDILA O USTREZNOSTI CESTNIH VOZIL, KI SO V SKLADU S TEHNIČNIMI ZAHTEVAMI IZ PRILOGE 2

Splošno

1. Cestna vozila je mogoče potrditi z enim od naslednjih postopkov:

(a) posamično ali

(b) kot tipsko izvedbo (serija cestnih vozil).

2. Za ustrezna vozila se izda potrdilo o ustreznosti, ki je v skladu s standardnimobrazcemiz Priloge 4. To potrdilo se natisne v jeziku države, ki ga je izdala, ter v francoskem in angleškem jeziku. Kadar organ, ki je potrdilo izdal, meni, da je to potrebno, priloži potrdilu fotografije ali sheme, ki jih je ta organ overil. Zatem ta organ vnese število teh dokumentov v točko 6 potrdila o ustreznosti.

3. Potrdilo o ustreznosti se mora hraniti v cestnem vozilu.

4. Cestna vozila je treba vsaki dve leti pripeljatipristojnim organom države, v kateri je vozilo registrirano, ali, če gre za vozila, ki niso registrirana, organom države, v kateri lastnik vozila ali njegov uporabnik stalno prebiva, na inšpekcijske preglede in podaljšati dovoljenje.

5. Če cestno vozilo ne izpolnjuje več tehničnih zahtev, predpisanih za njegovo potrditev, mora biti, preden se lahko uporabi za prevoz blaga na podlagi zvezkov TIR, ponovno v stanju, ki je opravičilo njegovo potrditev, tako da znova izpolnjuje navedene tehnične zahteve.

6. Če se osnovne lastnosti cestnega vozila spremenijo, potrdilo za vozilo ne velja več in ga mora pristojni organ znova potrditi, preden se lahko uporabi za prevoz blaga na podlagi zvezkov TIR.

7. Pristojni organi države registracije vozila ali pri vozilih, za katera se registracija ne zahteva, pristojni organi države, v kateri ima lastnik ali uporabnik vozila stalno prebivališče, lahko, odvisno od primera, prekličejo ali podaljšajo potrdilo o ustreznosti ali izdajo novo potrdilo v okoliščinah, predpisanih v členu 14 Konvencije, ter v odstavkih 4, 5 in 6 te priloge.

Postopek za izdajo posameznega potrdila

8. Lastnik, upravljavec vozilaali predstavnik obeh zaprosi pristojni organ za posamezno potrdilo. Pristojni organ pregleda pripeljano cestno vozilo v skladu s splošnimi pravili, določenimi v odstavkih 1 do 7 zgoraj, in se prepriča, ali vozilo ustreza tehničnim zahtevam, predpisanim v Prilogi 2, ter po odobritvi izda potrdilo o ustreznosti, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 4.

Postopek za izdajo potrdila o ustreznosti za tipsko izvedbo vozila (serijo cestnih vozil)

9. Kjer se izdelujejo tipske serije cestnih vozil, lahko proizvajalec zaprosi pristojni organ države proizvajalke za izdajo potrdila o ustreznosti tipske izvedbe.

10. Proizvajalec mora v vlogi navesti številke ali črke istovetnosti, ki jih dodeli tipu cestnega vozila, na katero se nanaša njegova vloga za izdajo potrdila.

11. Vlogi naj bodo priložene risbe in podroben opis izvedbe tipa cestnega vozila, za katerega izdajo potrdila zaprosi.

12. Proizvajalec se pisno zaveže, da bo:

(a) pristojnemu organu pokazal tista vozila določenega tipa, ki jih ta organ želi pregledati;

(b) pristojnemu organu omogočil pregled drugih enot kadar koli med izdelavo zadevne serije tipa vozila;

(c) obvestil pristojni organ o kateri koli spremembi, naj bo še tako majhna, v izvedbi ali opisu, preden bo nadaljeval tako spremembo;

(d) cestna vozila označil na vidnem mestu s številkami ali črkami istovetnosti tipske izvedbe in z zaporedno številko vozila v tipski seriji (oznaka proizvajalca);

(e) vodil zapisnik o vozilih, izdelanih v skladu z odobreno tipsko izvedbo.

13. Pristojni organ naj navede, katere spremembe, če sploh katere, je treba opraviti v predlagani tipski izvedbi, da se lahko izda potrdilo.

14. Nobeno potrdilo o izvedbi posameznega tipa vozila se ne sme izdati, če se pristojni organ s pregledom enega ali več vozil, izdelanih v skladu z zadevno tipsko izvedbo, ni prepričal, ali so vozila tega tipa v skladu s tehničnimi zahtevami, predpisanimi v Prilogi 2.

15. Pristojni organ uradno obvesti izdelovalca o svoji odločitvi, da izda potrdilo o tipski izvedbi. To odločitev je treba datirati in oštevilčiti. Jasno je treba navesti organ, ki je sprejel odločitev.

16. Pristojni organ sprejme potrebne ukrepe za izdajo potrdila o ustreznosti, ki ga je pravilno podpisal, v zvezi z vsakim vozilom, izdelanim v skladu z odobreno tipsko izvedbo.

17. Imetnik potrdila o ustreznosti mora pred uporabo vozila za prevoz blaga na podlagi zvezka TIR navesti, kar se morda zahteva na potrdilu o ustreznosti:

- registrsko številko vozila (točka 1) ali

- pri vozilu, za katero se ne zahteva registracija, podatke o njegovem imenu in službeni naslov (točka 8).

18. Kadar se vozilo, za katero je bilo izdano potrdilo o ustreznosti tipske izvedbe, izvozi v drugo državo, ki je pogodbenica Konvencije, se ne zahteva nadaljnji postopek za izdajo potrdila v tej državi zaradi uvoza.

Postopek za izdajo potrdila o ustreznosti

19. Kadar se ugotovi, da ima vozilo, za katero je bilo izdano potrdilo in ki prevaža blago na podlagi zvezka TIR, večje napake, lahko pristojni organi pogodbenic bodisi zavrnejo dovoljenje, da vozilo nadaljuje pot po njihovem ozemlju na podlagi zvezka TIR, bodisi dovolijo, da vozilo nadaljuje pot po njihovem ozemlju na podlagi zvezka TIR, medtem ko sprejmejo vse potrebne varnostne ukrepe. Vozilo, za katero je bilo izdano dovoljenje, je treba čim prej povrniti v zadovoljivo stanje, vsekakor pa preden se znova uporabi za prevoz blaga na podlagi zvezka TIR.

20. V vsakem od teh primerov morajo carinski organi vnesti ustrezen zaznamek v točki 10 potrdila o ustreznosti vozila. Ko je bilo vozilo ponovno v stanju, ki opravičuje potrditev, ga je treba pokazati pristojnim organom pogodbenice, ki morajo ponovno oceniti potrdilo z dodatkomzaznamka v točki 11, s čimer se razveljavijo prejšnje ugotovitve. Nobeno vozilo, za katero je bilo izdano potrdilo v točki 10 v skladu z določbami prejšnjega odstavka, se ne sme znova uporabiti za prevoz blaga na podlagi zvezka TIR, dokler ni vzpostavljeno njegovo zadovoljivo stanje in dokler ni bil zaznamek v točki 10 razveljavljen, kakor je navedeno zgoraj.

21. Vsak zaznamek na potrdilu morajo carinski organi datirati in potrditi.

22. Kadar se na vozilu ugotovijo napake, za katere carinski organi menijo, da so manj pomembne in da ne vključujejo nevarnosti za tihotapljenje, se lahko odobri nadaljnja uporaba vozila za prevoz blaga na podlagi zvezka TIR. Imetnika potrdila o ustreznosti je treba obvestiti o napakah in mora v primernem času vzpostaviti zadovoljivo stanje svojega vozila.

--------------------------------------------------

PRILOGA 4

VZOREC POTRDILA O USTREZNOSTI CESTNEGA VOZILA

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA 5

TABLICE TIR

1. Velikost tablic je 250 × 400 mm.

2. Črke "TIR" z velikimi latinskimi začetnicami morajo biti visoke 200 mm in široke vsaj 20 mm. Črke naj bodo bele barve na modri podlagi.

--------------------------------------------------

PRILOGA 6

POJASNJEVALNE OPOMBE

UVOD

(i) V skladu z določbami člena 43 Konvencije pojasnjevalne opombe razlagajo nekatere določbe Konvencije in njenih prilog. Opisujejo tudi nekatere priporočene prakse.

(ii) Pojasnjevalne opombe ne spreminjajo določb v tej konvenciji ali v njenih prilogah, temveč so zaradi njih vsebina, pomen in področje uporabe teh določb bolj natančni.

(iii) pojasnjevalne opombe predvsem podrobno razlagajo, kjer je to primerno, ob upoštevanju določb iz člena 12 te konvencije in Priloge 2 v zvezi s tehničnimi predpisi za izdajo dovoljenja cestnim vozilom za prevoz blaga s carinsko oznako, načine gradnje, ki jih morajo pogodbenice sprejeti in so v skladu s temi določbami. Pojasnjevalne opombe tudi podrobno opisujejo, kjer je to primerno, kateri načini gradnje niso v skladu s temi določbami.

(iv) Pojasnjevalne opombe predpisujejo način za uporabo določb te konvencije in njenih prilog, tako da upoštevajo razvoj tehnologije in gospodarske zahteve.

2. PRILOGA 2

2.2 Člen 2

2.2.1.(a) Pododstavek 1(a) — Sestav sestavnih delov

(a) Kjer se uporabljajo vezni elementi (zakovice, vijaki, sorniki in matice itd.), je treba z zunanje strani vstaviti dovolj takih elementov, ki potekajo čez nameščene sestavne dele, segajo v notranjost in so čvrsto pritrjeni (npr. zakovičeni, privarjeni, zaklinjeni ali pritrjeni s sorniki in zakovani ali privarjeni na matico). Vendar pa so lahko običajne zakovice (npr. zakovice, namestitev katerih zahteva rokovanje na obeh straneh sklopa sestavnih delov) vstavljene z notranje strani. Ne glede na zgoraj navedeno pa so lahko tla v tovornem prostoru pritrjena s samoreznimi vijaki ali samoprebojnimi zakovicami ali zakovicami, vstavljenimi z eksplozijskim polnjenjem, kadar so nameščene od znotraj in potekajo pod pravim kotom skozi tla in kovinske prečke pod njimi, pod pogojem — razen pri samoreznih vijakih — da so nekatera njihova stebla v isti višini, kakor je ravnina zunanjega dela prečke, ali da so nanjo privarjeni.

(b) Pristojni organ mora določiti, kateri vezni elementi in koliko od njih jih mora izpolnjevati zahteve iz pododstavka (a) tega obvestila; to stori tako, da se prepriča, ali tako nameščeni sestavni deli ne morejo biti premaknjeni in postavljeni nazaj na prejšnje mesto, ne da bi ostali vidni sledovi. Za izbiro in namestitev drugih veznih elementov ni omejitev.

(c) Vezni elementi, ki jih je mogoče odstraniti in namestiti nazaj z ene strani, ne da bi ostali vidni sledovi (tj. ne da bi bilo treba rokovati z njimi na obeh straneh sestavnih delov, ki jih je treba namestiti), niso dovoljeni po pododstavku (a) te opombe. Primeri takih pripomočkov so ekspanzijske zakovice, slepe zakovice in podobno.

(d) Zgoraj opisani postopki namestitve se nanašajo na posebna vozila, na primer na izolirana vozila, hladilnike in cisterne, če so v skladu s tehničnimi predpisi, ki jih morajo izpolnjevati ta vozila glede na njihovo uporabo. Kjer iz tehničnih razlogov ni mogoče pritrditi delov tako, kakor je opisano v pododstavku (a) tega obvestila, so lahko sestavni deli spojeni s pripomočki, navedenimi v pododstavku (c) tega obvestila, pod pogojem, da pripomočki, ki se uporabljajo na notranji strani stene, niso dostopni z zunanje strani.

2.2.1.(b) Pododstavek 1(b) — Vrata in drugi zapiralni sistemi

(a) Element, na katerega se lahko pritrdi carinska oznaka, mora:

(i) biti pritrjen z varjenjem ali najmanj dvema veznima elementoma, ki sta v skladu s pododstavkom (a) v pojasnjevalnih opombah 2.2.1(a), ali

(ii) biti oblikovan tako, da ga ni mogoče odstraniti, ne da bi ostali vidni sledovi, ko je prostor za tovor zaprt in označen.

Element mora tudi:

(iii) imeti luknje premera najmanj 11 mm ali reže, dolge najmanj 1 mm in široke 3 mm, ter

(iv) zagotavljati enako varnost, ne glede na vrsto oznake, ki se uporablja.

(b) Tečaji na stik, tečaji s pasom, tečajni sorniki in drugi pripomočki za namestitev vrat in podobno morajo biti pritrjeni v skladu z zahtevami v pododstavkih (a)(i) in (ii) tega pojasnila. Poleg tega morajo biti različni sestavni deli takih pripomočkov (npr. tečajne ploščice, sorniki ali zglobi tako nameščeni, da jih ni mogoče odstraniti ali sneti, kadar je prostor za tovor zaprt in zapečaten, ne da bi ostali vidni sledovi. Kjer pa tak pripomoček ni dostopen z zunanje strani, zadošča — ko so vrata, ali podobno, zaprta in zapečatena — da ga ne moremo sneti s tečajev ali podobnih priprav, ne da bi ostali vidni sledovi. Kadar imajo vrata ali naprava za zapiranje več kakor dvoje tečajev, je treba namestiti samo tista tečaja, ki sta najbližje stranicam vrat, v skladu z zahtevami v pododstavkih (a)(i) in (ii) zgoraj.

(c) Izjemoma, če gre za vozila z izoliranimi tovornimi prostori, se lahko naprava za namestitev carinskih oznak, tečaji in pritrdilni elementi, ki bi, če bi jih odstranili, omogočili dostop v notranjost prostora za tovor ali v prostore, v katerih bi bilo blago lahko skrito, pritrdijo na vrata takih tovornih prosto rov z nastavitvenimi sorniki ali nastavitvenimi vijaki,vstavljenimi z zunanje strani, ki pa sicer ne izpolnjujejo zahtev v pojasnjevalni opombi 2.2.1(a), pododstavek (a) zgoraj, pod pogojem, da:

(i) so stebla nastavitvenih sornikov ali vijakov pritrjena v navrtano ploščo ali podoben element, ki je pritrjen za zunanjim slojem ali sloji strukture vrat, in

(ii) so glave primernega števila nastavitvenih sornikov ali vijakov tako privarjene na napravo za namestitev carinskih oznak, tečaje itd., da so povsem deformirane in da vstavljenih sornikov ali vijakov ni mogoče odstraniti, ne da bi ostali vidni sledovi nedovoljenih posegov [1].

Izraz "izoliran prostor za tovor" vključuje hladilne in izotermične tovorne prostore.

(d) Vozila, ki imajo številna zapirala, kot so ventili, pipe, pokrovi vhodnih odprtin, prirobnice in podobno, morajo biti oblikovana tako, da je potrebnih čim manj carinskih oznak. Zato morajo biti sosednja zapirala med seboj povezana s skupnim pripomočkom, na katerem je potrebna le ena carinska oznaka, oziroma morajo imeti pokrov, ki izpolnjuje isti namen.

(e) Vozila z odprtinami na strehi je treba izdelati tako, da omogočajo nameščanje oznak s čim manj carinskih oznak.

2.2.1.(c)1. Pododstavek 1(c) — Prezračevalne odprtine

(a) Njihove največje mere načelno ne smejo preseči 400 mm.

(b) Odprtine, ki omogočajo neposreden dostop v tovorni prostor, je treba zapreti z žično mrežico ali s perforiranimi kovinskimi zasloni oz. rešetkami (največja velikost odprtinic: 3 mm v obeh primerih) in jih zaščititi s privarjeno kovinsko rešetko (največja velikost odprtinic: 10 mm).

(c) Odprtine, ki ne omogočajo neposrednega dostopa v tovorni prostor (npr. pri kolenčastih dostopih ali sistemih, pri katerih so plošče v obliki vodila), morajo biti opremljene z enakimi pripomočki, v katerih je lahko velikost odprtinic največ 10 in 20 mm.

(d) Kadar so odprtine narejene v ponjavah, je treba načelno predpisati sredstva, omenjena v pododstavku (b) te opombe. Vendar pa so dovoljene zapiralne naprave v obliki perforirane kovinske plošče, nameščene na zunanji strani, in žične mrežice ali druge mreže, nameščene na notranji strani.

(e) Dovoljeni so tudi enaki nekovinski pripomočki pod pogojem, da so odprtine predpisane velikosti in je uporabljeni material dovolj močan za preprečitev, da bi se te odprtine znatno razširile brez vidne poškodbe. Poleg tega naj ne bo mogoče zamenjati prezračevalne naprave tako, da bi delovali nanjo le z ene strani ponjave.

2.2.1.(c)2. Pododstavek 1(c) — Odprtine za odtekanje vode

(a) Njihova največja velikost načelno ne sme presegati 35 mm.

(b) Odprtine, ki omogočajo neposreden dostop v tovorni prostor, morajo biti opremljene s pripomočki, opisanimi v pododstavku (b) pojasnjevalne opombe 2.2.1.(c) — 1 za prezračevalne odprtine.

(c) Kjer drenažne odprtine ne omogočajo neposrednega dostopa v tovorni prostor, sredstva, navedena v pododstavku (b) te opombe, niso predpisana, pod pogojem, da imajo odprtine zanesljiv sistem zaščitnih plošč, ki je dostopen z notranje strani tovornega prostora.

2.3 Člen 3

2.3.3. Odstavek 3 — Ponjave, izdelane iz več kosov

(a) Različni kosi, ki sestavljajo eno ponjavo, so lahko izdelani iz različnih materialov v skladu z določbami v členu 3(2) Priloge 2.

(b) Pri izdelavi ponjave je dovoljena katera koli razporeditev kosov, ki zagotavlja ustrezno varnost, pod pogojem, da so kosi sestavljeni v skladu z zahtevami v členu 3 Priloge 2.

2.3.6.(a) Pododstavek 6(a) — Vozila z drsnimi obročki

V tem odstavku so dovoljeni kovinski obročki za pritrditev, ki drsijo po kovinskih palicah, pritrjenih na vozila (glej skico št. 2, dodano tej prilogi), pod pogojem, da:

(a) so palice pritrjene na vozila v največjih razmakih 60 cm in tako, da jih ni mogoče odstraniti in zamenjati brez vidnih sledov;

(b) so obročki izdelani z dvojnim obročem ali opremljeni s palico na sredini in izdelani iz enega kosa brez varjenja in

(c) je ponjava, pritrjena na vozilo, povsem v skladu z zahtevami, navedenimi v členu 1 (a) Priloge 2 h Konvenciji.

2.3.6.(b) Pododstavek 6(b) — Trajno pritrjene ponjave

Kadar je eden ali več robov ponjave stalno pritrjenih na karoserijo vozila, je treba ponjavo pritrditi s trakom iz kovine ali drugega primernega materiala, pritrjenega na karoserijo vozila z veznimi elementi, ki so v skladu z zahtevami v pododstavku (a) pojasnjevalne opombe 2.2.1(a) te priloge.

2.3.9 Odstavek 9 — Pritrditvene jeklene pletenice s tekstilnim jedrom

V tem odstavku so dovoljene pletenice s tekstilnim jedrom, ki ga obdaja šest sukanih vrvi, sestavljenih samo iz jeklene žice in v celoti pokrivajočih jedro, pod pogojem, da imajo vrvi (ne da bi upoštevali prozorne plastične tulce, če ti obstajajo) premer najmanj 3 mm.

2.3.11.(a) Pododstavek 11(a) — Zavihki za napenjanje ponjave

Ponjave številnih vozil imajo na zunanji strani vodoravni zavihek, preboden z očesci, ki so po celotni dolžini stranice vozila. Taki zavihki, znani kot zavihki za napenjanje, se uporabljajo za napenjanje ponjave z napenjalnimi vrvmi ali podobnimi pripomočki. Ti zavihki se uporabljajo za to, da skrijejo vodoravne odprtine v ponjavah, zaradi katerih je možen nepooblaščeni dostop do blaga, ki se prevaža v vozilu. Zato priporočamo, da uporaba tovrstnih zavihkov ne bi bila dovoljena. Namesto tega se lahko uporabljajo naslednji pripomočki:

(a) zavihki za napenjanje, ki so podobne izvedbe in pritrjeni na notranjo stran ponjave; ali

(b) majhni posamezni zavihki, vsak z enim očescem, ki so pritrjeni na zunanjo površino ponjave in v takih razmakih, da omogočajo ustrezno napenjanje ponjave.

Namesto tega se je v nekaterih primerih mogoče izogniti uporabi zavihkov za napenjanje na ponjavah.

2.3.11.(c) Pododstavek 11(c) — Jermeni za ponjave

2.3.11.(c) — 1. Za izdelavo jermenov so primerni naslednji materiali:

(a) usnje;

(b) neraztegljivi tekstilni materiali, vključno s plastificiranim ali gumiranim platnom, pod pogojem, da takih materialov po ločitvi ni mogoče več združiti ali obnoviti brez vidnih sledov. Poleg tega mora biti plastični material, ki se uporablja za prekrivanje jermenov, prozoren in imeti gladko površino.

2.3.11.(c) — 2. Pripomoček, prikazan na skici št. 3, ki je dodana tej prilogi, izpolnjuje zahteve iz zadnjega dela člena 3(11) Priloge 2. Izpolnjuje tudi zahteve iz člena 3(6) v Prilogi 2.

3. PRILOGA 3

3.0.17 Postopek za izdajo

1. Priloga 3 predpisuje, da lahko pristojni organi pogodbenice izdajo potrdilo o ustreznosti za vozilo, zgrajeno na njenem ozemlju, in da se ne bodo uporabili nobeni dodatni postopki za izdajo potrdila za tovrstno vozilo v državi, v kateri je registrirano ali v kateri ima lastnik stalno prebivališče, kar je odvisno od primera.

2. amen teh določb ni omejiti pravice pristojnih organov pogodbenice, v kateri je vozilo registrirano ali v kateri ima lastnik stalno prebivališče, da bi zahtevali izdajo takega potrdila o ustreznosti bodisi ob uvozu ali pozneje za namene, povezane z registracijo ali nadzorom vozila, ali s podobnimi pravnimi zahtevami.

3.0.20 Postopek za vnose na potrdila o ustreznosti

Kadar je treba potrdilo v zvezi z napakami preklicati, potem ko je bilo vozilo povrnjeno v zadovoljivo stanje, je dovolj, da navedemo v skladu s točko 11, ki je predvidena v ta namen, "napake so bile odpravljene", čemur sledi ime, podpis in pečat ustreznega pristojnega organa.

+++++ TIFF +++++

Skica št. 1Vzorec tečaja in naprave za nameščanje carinskih oznak na vratih vozil z izoliranimi prostori za tovor

+++++ TIFF +++++

Naprava za nameščanje carinskih oznak

+++++ TIFF +++++

Vozila z drsnimi obročki, pokrita s ponjavo

+++++ TIFF +++++

Spodaj prikazani pripomoček izpolnjuje zahteve v zadnjem delu člena 3(11) Priloge 2. Izpolnjuje tudi zahteve v členu 3(6) Priloge 2.

+++++ TIFF +++++

Spodaj prikazana naprava izpolnjuje zahteve v členu 3(6)(a) Priloge 2.

[1] Glej skico št. 1, dodano tej prilogi.

--------------------------------------------------

PRILOGA 7

PRILOGA O POTRDILU O USTREZNOSTI ZABOJNIKOV

DEL I

PREDPISI O TEHNIČNIH ZAHTEVAH, KI SE UPORABLJAJO ZA ZABOJNIKE S CARINSKO OZNAKO, KI SE LAHKO SPREJMEJO V MEDNARODNEM PROMETU

Člen 1

Osnovna načela

Potrdilo za mednarodni promet blaga, ki je carinsko zapečateno, se lahko izda le zabojnikom, ki so zgrajeni in opremljeni tako, da:

(a) blaga ni mogoče vzeti iz zapečatenega dela zabojnika ali ga dati vanj, ne da bi ostali vidni sledovi nedovoljenega odpiranja oziroma ne da bi poškodovali carinsko oznako;

(b) je carinske oznake mogoče enostavno in učinkovito pritrditi nanje;

(c) ne vsebujejo skritih mest, kamor bi lahko skrili blago;

(d) so vsa mesta, kjer bi lahko bilo blago, zlahka dostopna za carinski pregled.

Člen 2

Zgradba zabojnikov

1. Da bi zadovoljili zahteve iz člena 1 teh predpisov:

(a) sestavne dele zabojnika (stranice, tla, vrata, streho, pokončne dele, ogrodja, pregrade itd.) je treba sestaviti bodisi s pripomočki, ki jih ni mogoče odstraniti in jih nadomestiti od zunaj, ne da bi ostali vidni sledovi, bodisi tako, da bo nastala zgradba (struktura), ki je ni mogoče spremeniti brez vidnih sledov. Kadar so stranice, tla, vrata in streha sestavljeni iz različnih delov, morajo ti izpolnjevati enake zahteve in morajo biti dovolj trdni;

(b) vrata in vsi drugi zapiralni sistemi (vključno s pipami, pokrovi odprtin, prirobnicamiitd.) morajo biti opremljeni s pripomočkom, na katerega je mogoče pritrditi carinske oznake. Ta pripomoček mora biti tak, da ga ni mogoče odstraniti in zamenjati z zunanje strani zabojnika, ne da bi ostali vidni sledovi, vrata ali zapahi pa se naj odpirajo tako, da ni treba prelomiti carinskih oznak. Slednje je treba primerno zavarovati. Dovoljene so odprtine v strehi;

(c) odprtine za prezračevanje in odvajanje vode naj bodo opremljene z napravo, ki onemogoča dostop v notranjost zabojnika. Ta naprava naj bo taka, da je ni mogoče odstraniti in zamenjati z zunanje strani zabojnika, ne da bi ostali vidni sledovi.

2. Ne glede na določbe v členu 1(c) teh predpisov so dovoljeni sestavni deli zabojnika, ki morajo iz praktičnih razlogov vsebovati prazne prostore (na primer med pregradami dvojnih sten). Da se navedeni prostori ne bi mogli uporabljati za skrivališče blaga, je treba upoštevati naslednje:

(i) obloge v zabojniku naj ne bo mogoče odstraniti in zamenjati brez vidnih sledov ali

(ii) število teh prostorov je treba čim bolj zmanjšati in morajo biti zlahka dostopni za carinski pregled.

Člen 3

Zabojniki, ki jih je mogoče zložiti ali razstaviti

Za zabojnike, ki jih je mogoče zložiti ali razstaviti, veljajo določbe iz členov 1 in 2 teh predpisov; poleg tega morajo biti opremljeni z vijačnim sistemom, ki zapira različne dele, po postavitvi zabojnika. Ta vijačni sistem morajo carinski organi po njegovi postavitvi zapečatiti, če je na zunanji strani zabojnika.

Člen 4

Zabojniki, pokriti s ponjavo

1. Kjer je primerno, se uporabljajo določbe členov 1, 2 in 3 teh predpisov za zabojnike, pokrite s ponjavo. Poleg tega morajo biti ti zabojniki v skladu z določbami tega člena.

2. Ponjava naj bo iz močnega platna ali plastificirane ali gumirane tkanine, ki naj bo dovolj čvrsta in neraztegljiva. Biti mora v dobrem stanju in izdelana tako, da ni mogoč dostop do tovora, ne da bi ostali vidni sledovi, potem ko je bilo zapiralo zaprto.

3. Če je ponjava izdelana iz več kosov, morajo biti njihovi robovi prepognjeni navznoter in sešiti skupaj s šivoma, ki sta vsaj 15 mm vsaksebi. Šiva morata biti narejena tako, kakor prikazuje skica št. 1, ki je dodana prilogi teh predpisov; kjer pri nekaterih delih ponjave (kakršni so zavihki na zadnji strani in ojačani robovi) ni mogoče sestaviti kosov na tak način, zadostuje, da prepognemo rob vrhnjega dela in naredimo šive, kakor kaže skica št. 2, ki je dodana prilogi teh predpisov. Eden od šivov naj bo viden le z notranje strani, barva niti, ki se uporablja za ta šiv, pa naj bo povsem drugačna od barve same ponjave in od barve niti, ki se uporablja za drugi šiv. Vse šive je treba zašiti strojno.

4. Če je ponjava iz plastificirane tkanine in izdelana iz več kosov, so ti lahko izmenično spojeni tako, kakor kaže skica št. 3, ki je dodana tem predpisom. Robovi kosov se morajo prekrivati za najmanj 15 mm. Kosi morajo biti spojeni po celi širini zavihka. Rob zunanje ponjave mora biti prekrit s trakom iz plastične snovi, širokim najmanj 7 mm in pritrjenim z enakim postopkom varjenja. Plastični trak, širok najmanj 3 mm na vsaki strani, mora imeti dobro označeno enakomerno odtisnjeno reliefno površino. Kosi morajo biti spojeni tako, da jih ni mogoče ločiti in ponovno združiti brez vidnih sledov.

5. Popravila je treba narediti v skladu s postopkom, opisanim na skici št. 4, ki je dodana tem predpisom; robove je treba prepogniti navznoter in jih zašiti skupaj z vidnima šivoma, ki sta najmanj 15 mm vsaksebi; barva niti, ki je vidna od znotraj, mora biti drugačna od barve niti, vidne od zunaj, in od barve same ponjave; vse šive je treba zašiti strojno. Kadar popravljamo ponjavo, ki je bila poškodovana blizu robov, tako da se poškodovani del nadomesti z zaplato, je lahko tudi šiv narejen v skladu z določbami v odstavku 3 tega člena in s skico št. 1, ki je priložena k tem predpisom. Ponjave iz plastificirane tkanine je mogoče izmenično zakrpati v skladu s postopkom, opisanim v odstavku 4 tega člena, vendar je treba v tem primeru narediti spoj na obeh straneh ponjave, zaplato pa namestiti na njeni notranji strani.

6. (a) Ponjavo je treba pritrditi na zabojnik docela v skladu s pogoji, navedenimi v členu 1(a) in (b) teh predpisov. Zagotoviti je treba naslednje vrste pritrdilnih elementov:

(i) kovinske obročke, pritrjene na zabojnik;

(ii) očesca na robu ponjave;

(iii) pritrdilni element, ki poteka skozi obroče nad ponjavo in je viden z zunanje strani po vsej dolžini.

Ponjava naj prekriva trdne dele zabojnika za najmanj 250 mm, izmerjeno od sredine obročkov za pritrjevanje, razen če že sam sistem gradnje zabojnika ne preprečuje dostopa do blaga.

(b) Kadar je treba rob ponjave trajno pritrditi na zabojnik, naj bo spoj neprekinjen in izveden z masivnimi elementi.

7. Razmik med obročki in očesci ne sme biti večji od 200 mm. Očesca je treba okrepiti.

8. Uporabljajo naj se naslednji pritrdilni elementi:

(a) jeklena žičnata vrv premera najmanj 3 mm ali

(b) vrv iz konoplje ali sisala premera najmanj 8 mm, vložena v prozoren, neraztegljiv plastični tulec.

Žične vrvi so lahko v prozornem neraztegljivem plastičnem tulcu.

9. Vse vrvi naj bodo iz enega kosa in naj imajo trd kovinski končnikna vsaki strani. Pritrdilni element vsakega kovinskega končnika naj vsebuje votlo zakovico, ki poteka skozi vrv tako, da omogoča napeljavo niti ali traku carinske oznake. Vrv naj bo vidna na obeh straneh votle zakovice tako, da se je mogoče prepričati, da je iz enega kosa (glej skico št. 5, ki je dodana tem predpisom).

10. Ob odprtinah v ponjavi, ki se uporabljajo za nakladanje in razkladanje, se morata oba robova ponjave zadovoljivo prekrivati. Poleg tega naj bosta pritrjena:

(a) s prišitim ali privarjenim zavihkom v skladu z določbami odstavkov 3 in 4 tega člena;

(b) z obročki in očesci, ki so v skladu z zahtevami iz odstavka 7 tega člena; in

(c) z jermenom iz ustreznega materiala, ki je iz enega kosa in neraztegljiv ter najmanj 20 mm širok in 3 mm debel, in poteka skozi obroček ter drži skupaj oba robova ponjave in zavihek; jermen je treba pritrditi na notranji strani ponjave in ga opremiti z očescem, skozi katero teče vrv, navedena v odstavku 8 tega člena.

Zavihek ni potreben, če je nameščena posebna naprava, na primer plošča v obliki vodila, ki preprečuje dostop do blaga brez vidnih sledov.

11. Ponjava nikakor ne sme prekrivati identifikacijskih oznak, ki morajo biti na zabojniku, in tablice o ustreznosti, predpisane v delu II te priloge.

Člen 5

Prehodne določbe

Končniki, ki izpolnjujejo pogoje na skici št. 5, priloženi k tem predpisom, so dovoljeni do 1. januarja 1977, čeprav vsebujejo votle zakovice tipa, ki je bil predhodno odobren z odprtinami, manjšimi od tistih, prikazanih na skici.

+++++ TIFF +++++

Ponjave, izdelane iz več kosov (sešitih s šivi)

+++++ TIFF +++++

Ponjave, izdelane iz več kosov

Opomba:

Dovoljeni so tudi kotni šivi, izdelani v skladu s postopkom, prikazanim na skici št. 2 (a) v Prilogi 2 k tej konvenciji.

+++++ TIFF +++++

Ponjave, izdelane iz več kosov (spojenih skupaj)

+++++ TIFF +++++

Popravilo ponjave

+++++ TIFF +++++

Primer končnika

DEL II

POSTOPKI ZA IZDAJO POTRDILA O USTREZNOSTI ZABOJNIKOV, KI SO V SKLADU S TEHNIČNIMI ZAHTEVAMI, PREDPISANIMI V DELU I

Splošno

1. Zabojnike je mogoče potrditi za prevoz blaga s carinsko oznako bodisi:

(a) v fazi proizvodnje kot tipsko izvedbo (postopek za izdajo potrdila v fazi proizvodnje); ali

(b) v fazi, ki sledi proizvodnji, bodisi posamično ali glede na določeno število zabojnikov istega tipa (postopek za izdajo potrdila v fazi, ki sledi proizvodnji).

Določbe, skupne obema postopkoma za izdajo

2. Pristojni organ, ki je odgovoren za izdajo potrdila, po odobritvi izda prosilcu potrdilo o ustreznosti, ki velja, glede na primer, bodisi za neomejeno serijo zabojnikov odobrenega tipaali za točno določeno število zabojnikov.

3. Prejemnik potrdila pritrdi tablico o ustreznosti na potrjeni zabojnik ali zabojnike, preden se ti uporabijo za prevoz blaga s carinsko oznako.

4. Tablico o ustreznosti je treba trajno pritrditi na dobro vidno mesto v bližini katere koli druge tablice o ustreznosti, izdane za uradne namene.

5. Tablica o ustreznosti, ki izpolnjuje zahteve v vzorcu I, model katerega je v Dodatku 1, naj ima obliko kovinske tablice velikosti najmanj 20 x 10 cm. Na njej naj bodo vtisnjeni, ali reliefno prikazani, ali označeni na njeni površini na kateri koli drug trajen in čitljiv način, vsaj v angleškem ali francoskem jeziku, naslednji podatki:

(a) besedilo "odobreno za prevoz blaga s carinsko oznako";

(b) oznaka države, v kateri je bila potrdilo izdano, bodisi po imenu ali z znakom, ki se uporablja za označevanje države, v kateri so registrirana motorna vozila v mednarodnem cestnem prometu, in številka (številke, črke itd.) v potrdilu o ustreznosti ter letnica (npr. "NL/26/73" pomeni "Nizozemska, potrdilo o ustreznosti št. 26, izdano leta 1973");

(c) zaporedna številka, ki jo proizvajalec dodeli zabojniku (oznaka proizvajalca);

(d) če je bilo izdano tipsko potrdilo zabojnika, identifikacijske številke ali črke tipa zabojnika.

6. Če zabojnikne izpolnjuje več tehničnih zahtev, predpisanih za njegovo potrditev, mora biti, preden se lahko uporabi za prevoz blaga s carinsko oznako, povrnjeno v stanje, ki je opravičilo njegovo potrditev, tako da znova izpolnjuje navedene tehnične zahteve.

7. Če se osnovne lastnosti zabojnika spremenijo, potrdilo za zabojnik ne velja več in ga mora pristojni organ znova potrditi, preden se lahko uporabi za prevoz blaga s carinsko oznako.

Posebne določbe za izdajo potrdila o ustreznosti za tipsko izvedbo zabojnika v fazi izdelave

8. Kjer se zabojniki izdelujejo serijsko po tipih, lahko proizvajalec zaprosi pristojni organ države proizvajalke za izdajo potrdila o ustreznosti tipske izvedbe.

9. Proizvajalec mora v vlogi navesti identifikacijske številke ali črke, ki jih dodeli tipu zabojnika, na katerega se nanaša njegova vloga za izdajo potrdila.

10. Vlogi naj bodo priložene risbe in podroben opis izvedbe tipa zabojnika, za katerega se zaprosi za izdajo potrdila.

11. Proizvajalec se pisno obveže, da bo:

(a) pristojnemu organu pokazal tiste zabojnike določenega tipa, ki jih ta organ morda želi pregledati;

(b) pristojnemu organu omogočil pregled drugih enot kadar koli med izdelavo zadevne tipske serije;

(c) pristojni organ obvestil o kateri koli spremembi, naj bo še tako majhna, v izvedbi ali opisu, preden bo nadaljeval tako spremembo;

(d) zabojnike označil na vidnem mestu z identifikacijskimi številkami ali črkami tipske izvedbepoleg oznak, ki se zahtevajo na tablici oustreznosti, in z zaporedno številko zabojnika v tipski seriji (oznaka proizvajalca);

(e) vodil zapisnik o zabojnikih, izdelanih v skladu z odobreno tipsko izvedbo.

12. Pristojni organ naj navede, katere spremembe, če sploh katere, je treba opraviti v predlagani tipski izvedbi, da se lahko izda potrdilo.

13. Nobeno potrdilo o tipski izvedbi se ne sme izdati, če se pristojni organ s pregledom enega ali več vozil, izdelanih v skladu z zadevno tipsko izvedbo, ni prepričal, ali so vozila tega tipa v skladu s tehničnimi zahtevami iz dela I.

14. Po odobritvi tipa zabojnika se prosilcu izda eno samo potrdilo o ustreznosti, ki je v skladu z vzorcem II, katerega model je v Dodatku 2 tega dokumenta in velja za vse zabojnike, ki so izdelani v skladu z opisi tako odobrenega tipa. Tako potrdilo daje proizvajalcu pravico, da pritrdi na vsak zabojnik tipske serije tablico o ustreznosti v obliki, ki je predpisana v odstavku 5.

Posebne določbe za izdajo potrdila o ustreznosti v fazi, ki sledi izdelavi

15. Če ni bilo zaprošeno za izdajo potrdila o ustreznosti v fazi izdelave, lahko lastnik, prevoznik ali predstavnik obeh zaprosi za odobritev pristojni organ, kateremu lahko pokaže zabojnik ali zabojnike, za katere(-ga) poskuša dobiti potrdilo.

16. V vlogi za izdajo potrdila, vloženi v skladu z odstavkom 15, mora biti navedena zaporedna številka (oznaka proizvajalca), ki jo proizvajalec pritrdi na vsak zabojnik.

17. Ko se je pristojni organ s pregledom tako veliko zabojnikov, kolikor meni, da jih je potrebno, prepričal, da je zabojnik ali zabojniki v skladu s tehničnimi zahtevami, predpisanimi v delu I, izda potrdilo o ustreznosti, ki je v skladu z vzorcem III, katerega model je v Dodatku 3 tega dokumenta, in ki velja samo za število potrjenih zabojnikov. Tako potrdilo, na katerem je zaporedna številka ali številke proizvajalca, dodeljene zabojniku ali zabojnikom, na katerega se potrdilo nanaša, daje prosilcu pravico, da pritrdi na vsak tako potrjeni zabojnik tablico o ustreznosti, predpisano v odstavku 5.

DODATEK 1 K DELU II

VZOREC I

TABLICA O USTREZNOSTI

(angleška različica)

+++++ TIFF +++++

DODATEK 1 K DELU II

VZOREC I

TABLICA O USTREZNOSTI

(francoska različica)

+++++ TIFF +++++

DODATEK 2 K DELU II

VZOREC II

CARINSKA KONVENCIJA O MEDNARODNEM PREVOZU BLAGA NA PODLAGI ZVEZKOV TIR (1975)

POTRDILO O USTREZNOSTI TIPSKE IZVEDBE

+++++ TIFF +++++

DODATEK 3 K DELU II

VZOREC III

CARINSKA KONVENCIJA O MEDNARODNEM PREVOZU BLAGA

NA PODLAGI ZVEZKOV TIR (1975)

POTRDILO O USTREZNOSTI, IZDANO V FAZI, KI SLEDI IZDELAVI

+++++ TIFF +++++

DEL III

POJASNJEVALNE OPOMBE

1. Pojasnjevalne opombe k Prilogi 2, prikazane v Prilogi 6 te konvencije, se smiselno uporabljajo za to konvencije za zabojnike, potrjene za prevoz blaga s carinsko oznako.

2. Del I — člen 4(6)(a)

Primer sistema za pritrditev ponjav okoli litih kotnih profilov zabojnikov, ki je sprejemljiv, kar zadeva carino, je prikazan na priloženi skici.

3. Del II — odstavek 5

Če združijo dva zabojnika, pokrita s ponjavo, ki sta potrjena za prevoz blaga s carinsko oznako, tako da tvorita en zabojnik, pokrit z eno samo ponjavo, ki izpolnjuje predpise za prevoz blaga s carinsko oznako, za to kombinacijo ni potrebno posebno potrdilo o ustreznosti ali tablica o ustreznosti.

Naprava za pritrditev ponjav okoli litih kotnih profilov zabojnikov

Spodaj prikazana naprava izpolnjuje zahteve v členu 4(6)(a) iz dela I:

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------