1.   Pogodbenici potrjujeta odločno podporo načelom Ustanovne listine Združenih narodov.

2.   Spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so določeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 10. decembra 1948, in drugih pomembnih mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah, h katerim sta pogodbenici pristopili, ter načel pravne države in dobrega upravljanja, ki sta temelj notranjih in mednarodnih politik obeh pogodbenic ter sta bistvena elementa tega sporazuma.

3.   Pogodbenici se strinjata, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev državnim in nedržavnim akterjem predstavlja veliko grožnjo mednarodnemu miru in varnosti.

4.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost nadaljnjemu spodbujanju trajnostnega razvoja v vseh njegovih razsežnostih in prispevanju k uresničitvi mednarodno dogovorjenih ciljev trajnostnega razvoja, vključno s sodelovanjem pri obravnavi globalnih okoljskih izzivov.

5.   Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost vključevanju načela enakosti spolov ter krepitvi vloge žensk in deklet.

6.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo podporo Deklaraciji Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, sprejeti 13. septembra 2007, ter svoje zaveze spoštovanju kulturne raznolikosti in varstvu pravic domorodnih ljudstev.

7.   Pogodbenici izvajata ta sporazum na podlagi skupnih vrednot, vključno z načeli dialoga, vzajemnega spoštovanja, enakovrednega partnerstva, multilateralizma, soglasja in spoštovanja mednarodnega prava.

1.   Pogodbenici krepita politični dialog in sodelovanje na vseh ravneh na podlagi izmenjav in posvetovanj v zvezi z dvostranskimi, regionalnimi, mednarodnimi in večstranskimi vprašanji z namenom, da bosta utrdili svoje okrepljeno partnerstvo.

2.   Cilj političnega dialoga je:

3.   Politični dialog med pogodbenicama lahko poteka v naslednjih oblikah v skladu z dogovorom med pogodbenicama:

1.   Pogodbenici menita, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev tako med državnimi kakor nedržavnimi akterji pomeni eno najresnejših groženj mednarodni stabilnosti in varnosti. Pogodbenici zato soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev v okviru popolne skladnosti in nacionalnega izvajanja obstoječih obveznosti v skladu s pogodbami in sporazumi o mednarodnem razoroževanju in neširjenju orožja ter drugimi ustreznimi mednarodnimi obveznostmi. Pogodbenici se strinjata, da je ta odstavek bistven element tega sporazuma.

2.   Pogodbenici se še strinjata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev s:

1.   Pogodbenici ohranjata reden smiseln in široko zastavljen dialog o človekovih pravicah.

2.   Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic, tudi v zvezi z ratifikacijo in izvajanjem mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah, ter pri krepitvi demokratičnih načel in pravne države, spodbujanju enakosti spolov in boju proti diskriminaciji v vseh njenih oblikah in na vseh podlagah.

3.   Tako sodelovanje lahko zajema:

1.   Pogodbenici spodbujata enakost spolov, polno uveljavljanje človekovih pravic vseh žensk in deklet ter njihovo opolnomočenje. Priznavata nujnost enakosti spolov ter opolnomočenja žensk in deklet kot samostojen cilj ter kot gonilno silo demokracije, trajnostnega in vključujočega razvoja, miru in varnosti. Pogodbenici izmenjujeta najboljše prakse in proučita nadaljnje možnosti sodelovanja ter morebitne sinergije med zadevnimi pobudami, kot so politike in programi, v skladu z mednarodnimi standardi in zavezami, kot so Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), ki jo je 18. decembra 1979 sprejela Generalna skupščina ZN, splošna priporočila Odbora ZN za odpravo diskriminacije žensk, Pekinška deklaracija in izhodišča za ukrepanje, sprejeta na četrti svetovni konferenci o ženskah, ki je potekala od 4. do 15. septembra 1995 v Pekingu, akcijski program, sprejet na Mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala od 5. do 13. septembra 1994 v Kairu, ter rezultati sklepnih konferenc o pregledu navedenih izhodišč, Agenda 2030, Resolucija Varnostnega sveta ZN št. 1325 (v nadaljnjem besedilu: RVSZN št. 1325 (2000)) ter njegove naknadne resolucije o ženskah, miru in varnosti in drugi mednarodni sporazumi, ki obravnavajo enakost spolov in človekove pravice žensk in deklet, katerih pogodbenici sta.

2.   Tako sodelovanje lahko zajema:

1.   Pogodbenici ponovno poudarjata pomen boja proti terorizmu in v skladu z mednarodnimi konvencijami ter s svojo ustrezno zakonodajo in pravno državo sodelujeta pri preprečevanju in zatiranju terorizma. Sodelujeta zlasti:

1.   Pogodbenici sodelujeta na področju varnosti državljanov. Priznavata, da varnost državljanov presega nacionalne in regionalne meje ter zahteva širši dialog in sodelovanje z regionalno in tudi dvostransko regionalno razsežnostjo.

Pogodbenici priznavata pomen boja proti organiziranemu kriminalu in nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami. Zavezani sta podpori dvostranskemu regionalnemu dialogu in sodelovanju na področju varnosti državljanov.

2.   Pogodbenici lahko izmenjujeta na dokazih temelječe izkušnje in najboljše prakse na področju oblikovanja in izvajanja politik, povezanih s preprečevanjem nasilja in kaznivih dejanj, ter tudi sistemov za merjenje in ocenjevanje nasilja, kaznivih dejanj in negotovosti.

Pogodbenici lahko izmenjujeta na dokazih temelječe najboljše prakse v zvezi z zaščito žrtev kaznivih dejanj v okviru varnosti državljanov.

3.   Kar zadeva preprečevanje, lahko pogodbenici spodbujata javne politike, usmerjene v preprečevanje nasilja, s posebnim poudarkom na mladih in spolu.

4.   Pogodbenici lahko izmenjujeta izkušnje in najboljše prakse na področjih, kot so spodbujanje kulture, v kateri se spodbujata mir in nenasilje, spoštovanje prava, rehabilitacija, ponovno vključevanje v družbo, sodno varstvo s pravnimi sredstvi. Mednarodni standardi in norme bi morali biti izraženi v pravu pogodbenic, ki ureja ustrezne kazenske sisteme.

1.   Pogodbenici se zavedata, da nedovoljena proizvodnja, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja ter drugega konvencionalnega orožja, vključno s strelivom zanj, ter pretirano kopičenje, slabo upravljanje in nenadzorovano širjenje, kot tudi neustrezno zavarovane zaloge tega orožja še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bosta izvajali svoje obveznosti v zvezi z obravnavanjem vseh vidikov nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter drugim konvencionalnim orožjem, vključno s strelivom zanj, v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi, s Protokolom ZN o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, sprejetim z Resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 55/255 z dne 31. maja 2001, in resolucijami Varnostnega sveta ZN ter svoje zaveze v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, kot je Akcijski program ZN za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje vseh oblik nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, ki je bil sprejet 20. julija 2001.

3.   Pogodbenici priznavata pomen notranjih sistemov nadzora pri prenosu konvencionalnega orožja v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi in predpisi. Pogodbenici priznavata, da je treba tak nadzor izvajati odgovorno kot prispevek k mednarodnim in regionalnim prizadevanjem za mir, varnost in stabilnost ter k zmanjševanju trpljenja ljudi in preprečevanju širjenja konvencionalnega orožja.

4.   Pogodbenici se v zvezi s tem zavezujeta, da bosta v celoti izvajali Pogodbo o trgovini z orožjem, sprejeto 2. aprila 2013 v New Yorku, ter sodelovali med seboj v okviru navedene pogodbe, tudi pri spodbujanju univerzalnosti in doslednega popolnega izvajanja navedene pogodbe s strani vseh držav članic ZN.

5.   Pogodbenici se zato zavezujeta, da bosta sodelovali in zagotovili usklajevanje, dopolnjevanje in sinergijo v svojih prizadevanjih za ureditev ali izboljšanje ureditve mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem ter preprečevanje, zatiranje in odpravo nezakonite trgovine s konvencionalnim orožjem.

1.   Pogodbenici priznavata, da najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovana, ter si prizadevata zagotoviti, da se navedena kazniva dejanja učinkovito preiskujejo in preganjajo z izvajanjem ukrepov na nacionalni ravni in okrepitvijo mednarodnega sodelovanja, tudi z Mednarodnim kazenskim sodiščem (MKS).

2.   Pogodbenici spodbujata splošno ratifikacijo Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (v nadaljnjem besedilu: Statut) ali pristop k njemu in si prizadevata za učinkovito nacionalno izvajanje Statuta s strani držav pogodbenic Statuta. Pogodbenici si izmenjata, kot je ustrezno, dobre prakse sprejemanja ustrezne zakonodaje in sprejmeta ukrepe za zaščito celovitosti Statuta.

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost sodelovanju pri spodbujanju miru in mednarodne varnosti, vključno s sodelovanjem za razvoj vprašanja spolov na področju mednarodnega miru in varnosti.

2.   Pogodbenici usklajujeta dejavnosti kriznega upravljanja, vključno s sodelovanjem v operacijah kriznega upravljanja.

3.   Pogodbenici si prizadevata za izvajanje Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Čile o vzpostavitvi okvira za sodelovanje Republike Čile v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje, podpisanega 30. januarja 2014 v Bruslju.

1.   Pogodbenici krepita obstoječe sodelovanje na področju medsebojne pravne pomoči in izročitve na podlagi zadevnih mednarodnih sporazumov. Pogodbenici utrjujeta obstoječe mehanizme in, če je primerno, proučita možnosti za razvoj novih mehanizmov za olajšanje mednarodnega sodelovanja na tem področju. Če je primerno, tako sodelovanje vključuje pristop k zadevnim mednarodnim instrumentom in njihovo izvajanje ter tesnejše sodelovanje z drugimi ustreznimi mrežami za mednarodno pravno sodelovanje.

2.   Pogodbenici razvijeta pravosodno sodelovanje zlasti v civilnih in gospodarskih zadevah glede pogajanj, ratifikacije in izvajanja večstranskih konvencij o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, vključno s konvencijami Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na področju mednarodnega pravnega sodelovanja in sodnih postopkov ter zaščite otrok.

3.   Za namene mednarodnega pravosodnega sodelovanja pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju uporabe elektronskih sredstev za pošiljanje dokumentov, če je primerno, pa tudi visokih standardov varstva osebnih podatkov.

1.   Pogodbenici sodelujeta pri zagotavljanju celovitega, uravnoteženega in na dokazih temelječega pristopa k vprašanjem, povezanim z drogami, da bi:

2.   Pogodbenici sodelujeta pri doseganju teh ciljev, po možnosti tudi s spodbujanjem tretjih držav, ki tega še niso naredile, naj ratificirajo in izvajajo obstoječe mednarodne konvencije in protokole za nadzor drog, katerih pogodbenice so. Pogodbenici ukrepata na podlagi svojih veljavnih zakonov in drugih predpisov, splošno sprejetih načel v skladu z zadevnimi konvencijami Združenih narodov za nadzor drog in priporočil iz končnega dokumenta posebnega zasedanja Generalne skupščine ZN o svetovni problematiki drog iz leta 2016 z naslovom „Skupna zaveza za učinkovito obravnavo svetovne problematike drog in boj proti njej“ kot najnovejšega mednarodnega soglasja o svetovni politiki na področju drog, da bi se ocenilo izvajanje sprejetih zavez glede skupnega obravnavanja in boja proti svetovni problematiki drog.

1.   Pogodbenici sodelujeta in si izmenjujeta mnenja v okviru ustreznih zakonov, drugih predpisov in pristojnosti na področjih migracij, vključno z dovoljenimi in nedovoljenimi migracijami, trgovino z ljudmi in tihotapljenjem migrantov, migracijami in razvojem, azilom in mednarodno zaščito, vračanjem, ponovnim sprejemom, vključevanjem in vizumi ter upravljanjem meja.

2.   Pogodbenici sodelujeta, tudi v okviru možnega tehničnega sodelovanja, pri izmenjavi informacij in dobrih praks v zvezi s politikami, predpisi, institucijami in civilno družbo, vključno z izmenjavo podatkov in statističnih podatkov o migracijah.

3.   Pogodbenici sodelujeta za preprečevanje nedovoljenih migracij in boj proti tihotapljenju migrantov. V ta namen:

4.   Pogodbenici se zavezujeta krepitvi mednarodnega sodelovanja na področju migracij v vseh njihovih razsežnostih, tudi v okviru Združenih narodov, zlasti pri obravnavanju vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja, ob hkratnem upoštevanju nacionalnih pristojnosti.

1.   Pogodbenici sodelujeta in si izmenjujeta mnenja o preprečevanju mednarodnega organiziranega, gospodarskega in finančnega kriminala, nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in trgovine s prepovedanimi drogami, trgovine z ljudmi in drugih povezanih oblik izkoriščanja, korupcije, ponarejanja, tihotapljenja in nezakonitih transakcij v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi na tem področju, tudi v zvezi z medsebojno pravno pomočjo in učinkovitim sodelovanjem pri izterjavi materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj.

2.   Pogodbenici bosta izmenjevali na dokazih temelječe izkušnje in najboljše prakse na področju oblikovanja in izvajanja politik, povezanih z bojem proti korupciji in mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

3.   Pogodbenici razvijata dialog in sodelovanje na področju kazenskega pregona, tudi na podlagi nadaljnjega strateškega sodelovanja z Europolom, ter na področju strateškega pravosodnega sodelovanja, tudi prek Eurojusta.

4.   Pogodbenici si prizadevata sodelovati na mednarodnih forumih, da bi spodbudili, kot je ustrezno, zavezanost Konvenciji ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki je bila 15. novembra 2000 sprejeta z Resolucijo ZN št. 55/25 in njenimi dopolnilnimi protokoli.

5.   Pogodbenici spodbujata izvajanje Konvencije ZN proti korupciji, ki je bila 31. oktobra 2003 sprejeta z Resolucijo ZN št. 58/4, in mehanizem za pregled izvajanja Konvencije ZN proti korupciji, vzpostavljen na konferenci držav pogodbenic Konvencije ZN proti korupciji v Dohi, ki je potekala od 9. do 13. novembra 2009 (v nadaljnjem besedilu: mehanizem pregleda), tudi z zavezo načelom preglednosti in sodelovanjem civilne družbe v mehanizmu pregleda.

6.   Pogodbenici priznavata pomen boja proti korupciji v mednarodni trgovini in naložbah ter se v ta namen dogovorita o podrobnejših določbah v Protokolu k temu sporazumu o preprečevanju korupcije in boju proti njej.

7.   Pogodbenici se v zvezi z bojem proti korupciji dogovorita, da bosta zlasti:

1.   Pogodbenici priznavata, da je kibernetska kriminaliteta globalen problem, na katerega se je treba odzvati globalno.

2.   Pogodbenici bosta okrepili sodelovanje za preprečevanje kibernetske kriminalitete in boj proti njej. V ta namen bosta izmenjevali informacije ter dobre prakse v skladu s svojimi ustreznimi zakoni in mednarodnimi zavezami, kot je Konvencija Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, sklenjena 23. novembra 2001 v Budimpešti (v nadaljnjem besedilu: Budimpeška konvencija), tako, da bosta v celoti spoštovali človekove pravice in delovali v okviru svoje odgovornosti.

3.   Pogodbenici bosta izmenjevali informacije o izobraževanju in usposabljanju preiskovalcev in drugih strokovnjakov ali tožilcev, specializiranih za računalniško kriminaliteto in digitalno forenziko, izvajata pa lahko skupne dejavnosti usposabljanja v medsebojno korist ali korist tretjih oseb.

4.   Pogodbenici si po potrebi prizadevata sodelovati, da bi zagotovili pomoč in podporo drugim državam pri razvoju ustreznih zakonov, politik, praks, izobraževanja in usposabljanja, v skladu z Budimpeško konvencijo, ter da bi jo priznale kot mednarodni standard za preprečevanje kibernetske kriminalitete in boj proti njej.

1.   Pogodbenici priznavata pomen varstva temeljnih pravic do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Pogodbenici sodelujeta pri zagotavljanju spoštovanja teh temeljnih pravic, tudi na področju kazenskega pregona, ter pri preprečevanju terorizma in drugih hudih mednarodnih kaznivih dejanj in boju proti njim.

2.   Pogodbenici sodelujeta pri zagotavljanju visoke ravni varstva osebnih podatkov. Sodelovanje na dvostranski in večstranski ravni lahko vključuje gradnjo zmogljivosti, tehnično pomoč, izmenjavo informacij in strokovnega znanja ter sodelovanje prek regulativnih kolegov v mednarodnih organih, kot se dogovorita pogodbenici.

1.   Pogodbenici vključujoče in uravnoteženo spodbujata vse tri razsežnosti trajnostnega razvoja, tj. družbeno, gospodarsko in okoljsko, z dialogom, s skupnim ukrepanjem, z izmenjavo najboljših praks, dobrim upravljanjem na vseh ravneh, s povezanimi nacionalnimi strategijami trajnostnega razvoja in z mobilizacijo finančnih virov, pri čemer čim bolj izkoriščata obstoječe in prihodnje instrumente.

2.   Pogodbenici obravnavata izzive, povezane z doseganjem ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, tako, da prednostno obravnavata potrebe obeh pogodbenic in nacionalno odgovornost, ob upoštevanju regionalnega in lokalnega konteksta, ter vzpostavljata sinergije in partnerstva z ustreznimi deležniki na tem področju, vključno s civilno družbo, lokalnimi vladami, zasebnim sektorjem ali neprofitnimi organizacijami in akademiki. Ob priznavanju osrednje vloge vlad pri spodbujanju razvoja bosta pogodbenici sodelovali tudi z namenom spodbujanja zasebnega sektorja, zlasti malih in srednjih podjetij, da pri svojih praksah upoštevajo trajnostni razvoj.

3.   Pogodbenici priznavata pomen načinov izvajanja, vključno s financiranjem, prenosom tehnologije, tehničnega sodelovanja in krepitve zmogljivosti, pri uresničevanju in spremljanju Agende 2030 z uporabo več deležnikov, vključno z vladami, civilno družbo, zasebnim sektorjem in drugimi akterji. V zvezi s tem se zavezujeta nadaljnjim prizadevanjem za krepitev mednarodnega sodelovanja, vključno s spodbujanjem uporabe inovativnih orodij za doseganje trajnostnega razvoja.

4.   Pogodbenici sodelujeta pri izboljšanju trajnostnosti načinov porabe in proizvodnje ter si prizadevata sprejeti ukrepe, usmerjene v ločitev gospodarske rasti od degradacije okolja, tudi s krožnim gospodarstvom, javnimi politikami in poslovnimi strategijami.

5.   Pogodbenici si prizadevata spodbujati odgovorno, trajnostno in učinkovito uporabo naravnih virov.

6.   Pogodbenici si prizadevata ozaveščati o ekonomskih in socialnih stroških okoljske škode in povezanih vplivih na dobro počutje ljudi, tudi z uporabo znanstvenih dokazov.

7.   Pogodbenici vzdržujeta reden strukturiran politični dialog o trajnostnem razvoju in doseganju ciljev trajnostnega razvoja, da bi izboljšali usklajevanje politike o vprašanjih skupnega interesa ter kakovost in učinkovitost navedenega usklajevanja.

8.   Pogodbenici si skupaj prizadevata za vključevanje vidika spola v različne politike in instrumente.

9.   Razvojno sodelovanje se izvaja v skladu z ustreznimi mednarodno dogovorjenimi načeli in politikami, ki sta se jim zavezali obe pogodbenici.

1.   Pogodbenici priznavata vzajemne koristi mednarodnega sodelovanja in njegove vrednosti za spodbujanje procesa trajnostnega razvoja.

2.   Pogodbenici bosta spodbujali tristransko sodelovanje s tretjimi državami pri zadevah skupnega interesa tako, da se v celoti spoštujejo strategije in prednostne naloge upravičencev. Spodbujata krepitev regionalnega povezovanja znotraj Latinske Amerike in Karibov ter priznavata strateški pomen vključujočega dvostranskega regionalnega sodelovanja.

1.   Pogodbenici soglašata s potrebo po varovanju okolja ter ohranjanju, obnovi in trajnostnem upravljanju naravnih virov.

2.   Pogodbenici bosta sodelovali zlasti pri takih zadevah, kot so pravice dostopa do okoljskih zadev, biotska raznovrstnost in zavarovana območja, zemljišča in tla, voda, kakovost zraka, spremljanje stanja okolja, presoja vplivov na okolje, ravnanje z odpadki, razširjena odgovornost proizvajalca, recikliranje in ravnanje s kemičnimi snovmi, ocena učinka prevoza in njegovo upravljanje.

3.   Pogodbenici priznavata pomen svetovnega okoljskega upravljanja, vključno z izvajanjem večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenici sta, in, če je primerno, resolucij Skupščine ZN za okolje in drugih ustreznih forumov, za obravnavanje okoljskih izzivov skupnega pomena. Vsaka pogodbenica ponovno potrjuje svojo zavezanost izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenica je.

4.   Pogodbenici krepita sodelovanje pri varovanju okolja in zdravja ljudi ter pri vključevanju okoljskih premislekov v vse sektorje sodelovanja, če je primerno, zlasti kar zadeva:

1.   Pogodbenici priznavata, da so zaradi neposredne grožnje podnebnih sprememb potrebni skupni ukrepi za razvoj z nizkimi emisijami, ki je odporen proti podnebnim spremembam.

2.   Pogodbenici priznavata pomen mednarodnih pravil in sporazumov na področju podnebnih sprememb, zlasti Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, podpisane 9. maja 1992 v New Yorku (UNFCCC), Pariškega sporazuma in Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, podpisanega 11. decembra 1997 v Kjotu.

3.   Pogodbenici si skupaj prizadevata za krepitev sodelovanja v skladu z UNFCCC, za izvajanje Pariškega sporazuma in njunih nacionalno določenih prispevkov iz tega sporazuma.

4.   Tako sodelovanje lahko zajema:

1.   Pogodbenici priznavata pomen energetskega sektorja za gospodarsko blaginjo in mednarodni mir in stabilnost ter poudarjata, da je preoblikovanje energetskega sektorja ključno za doseganje ciljev Pariškega sporazuma in Agende 2030. Strinjata se, da je treba izboljšati in diverzificirati oskrbo z energijo, spodbujati inovacije, povečati energijsko učinkovitost za zagotovitev dostopa do varne, trajnostne, okolju prijazne in cenovno dostopne energije. Pogodbenici priznavata, da bo energetski prehod povezan s stroški v regijah, in bosta podpirali pravičen prehod. Pogodbenici si prizadevata za doseganje teh ciljev.

2.   Pogodbenici vzdržujeta izmenjavo informacij o energiji ter sodelujeta dvostransko, regionalno in večstransko, da bi podprli odprte in konkurenčne trge, si izmenjali dobre prakse, spodbudili znanstveno utemeljeno pregledno zakonodajo in razpravljali o področjih sodelovanja v zvezi z energetskimi vprašanji.

3.   Sodelovanje med pogodbenicama v skladu s tem členom poteka ob ustreznem upoštevanju člena 15.14, da bi se zagotovile sinergije.

1.   Pogodbenici priznavata pomen trajnostnega upravljanja oceanov in morij, vključno z varstvom in ohranjanjem morskega okolja, s povezavo med oceani in podnebjem, z ohranjanjem in trajnostno rabo ter odgovornim upravljanjem ribištva, akvakulture in drugih pomorskih dejavnosti ter njihovega prispevka k zagotavljanju okoljskih, gospodarskih in družbenih priložnosti za sedanje in prihodnje generacije.

2.   V ta namen in na način, skladen z njunimi obveznostmi v skladu z mednarodnim pravom, zlasti s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, podpisano 10. decembra 1982 v Montego Bayu, se pogodbenici zavezujeta, da bosta:

1.   Pogodbenici priznavata potrebo po obvladovanju tveganj naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, doma in po svetu.

2.   Pogodbenici sodelujeta z namenom, da bi izboljšali ukrepe za preprečevanje, blažitev, pripravljenost, odziv in obnovo, da bi zmanjšali tveganja nesreč, spodbujali kulturo preprečevanja in povečali odpornost njunih družb, ekosistemov in infrastruktur, ter si na dvostranski, regionalni in večstranski politični ravni, kakor je ustrezno, prizadevata izboljšati zmanjšati tveganja nesreč na svetu.

3.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali izmenjavo informacij in dobrih praks na področju izvajanja in spremljanja Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030, sprejetega 18. marca 2015 na tretji svetovni konferenci Organizacije Združenih narodov v Sendaju na Japonskem, prek regionalnih in svetovnih platform sodelovanja, in zlasti na področju ocene tveganja, izvajanja načrtov za zmanjšanje tveganja nesreč na vseh ravneh, zbiranja in uporabe statističnih podatkov o nesrečah in podatkov o izgubah, tudi na področju ekonomske ocene nesreč.

1.   Pogodbenici priznavata pomen politik za spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja kot sredstva za učinkovito prispevanje k izvajanju ciljev Agende 2030 in Nove urbane agende.

2.   Pogodbenici spodbujata sodelovanje in partnerstvo, ki vključujeta vse ključne akterje na področju trajnostnega urbanega razvoja, zlasti v zvezi s celostnimi in celovitimi načini obravnavanja urbanih izzivov.

3.   Pogodbenici razvijata, kadar koli je to mogoče, konkretne priložnosti za sodelovanje med mesti pri oblikovanju trajnostnih rešitev za urbane izzive, da bi se z izmenjavo izkušenj, praks in vzajemnim učenjem izboljšala gradnja zmogljivosti.

1.   Pogodbenici sodelujeta na področju kmetijstva in razvoja podeželja s skupnim ciljem povečati odpornost in trajnostnost pridelave hrane, trajnostno kmetijstvo in upravljanje naravnih virov, kot so voda in podnebni ukrepi, krožni prehranski sistemi, vključno s preprečevanjem in zmanjšanjem izgub hrane in razmetavanja s hrano, spodbujanjem organizacij proizvajalcev, geografskih označb, raziskav in inovacij, politik razvoja podeželja in napovedi za kmetijski trg.

2.   Pogodbenici priznavata prizadevanja, sprejeta na mednarodnih forumih za krepitev svetovne prehranske varnosti in prehranjevanja ter trajnostnega kmetijstva, ter se zavezujeta, da bosta dejavno sodelovali na navedenih forumih z namenom, da bi prispevali k odpravi lakote in vseh oblik slabe prehranjenosti do leta 2030.

3.   Pogodbenici si skupaj prizadevata prispevati k uresničevanju Agende 2030 v agroživilskem sektorju, zlasti ciljev trajnostnega razvoja št. 1, 2, 12, 15, 17 in drugih ustreznih ciljev trajnostnega razvoja.

4.   Pogodbenici spodbujata in promovirata učinkovita javna in javno-zasebna partnerstva ter partnerstva civilne družbe, ki temeljijo na izkušnjah in strategijah dodeljevanja virov partnerstev, iz cilja trajnostnega razvoja št. 17. V ta namen si pogodbenici prizadevata okrepiti dvostransko sodelovanje in usklajevanje, povezano s kmetijstvom in razvojem podeželja na podlagi načela njunih ustreznih ciljev dolgoročne trajnostnosti iz evropskega zelenega dogovora, strategije Evropske unije „od vil do vilic“ in strategije Evropske unije o biotski raznovrstnosti ter na podlagi čilskih pobud za agroživilsko trajnostnost.

1.   Pogodbenici sodelujeta, da bi spodbudili ugodno okolje za razvoj in boljšo konkurenčnost malih in srednjih podjetij (MSP) ter po potrebi sodelovanje na področju industrijske politike. Tako sodelovanje sestavljajo:

2.   Pogodbenici sodelujeta, da bi olajšali ustrezne dejavnosti sodelovanja, ki so bile uvedene v javnem sektorju.

1.   Pogodbenici priznavata, da je pregleden, tržni pristop najboljši način za vzpostavitev okolja, ugodnega za naložbe v sektorje surovin.

2.   V skladu s skupnim interesom pogodbenici na podlagi ustreznih regionalnih ali večstranskih okvirov ali prek dvostranskega dialoga na zahtevo katere koli pogodbenice spodbujata sodelovanje pri vprašanjih, povezanih s surovinami. Cilj tega sodelovanja je spodbujati preglednost svetovnih trgov surovin in prispevati k trajnostnemu razvoju.

3.   Sodelovanje med pogodbenicama v skladu s tem členom poteka ob ustreznem upoštevanju člena 15.14, da bi se zagotovile sinergije.

1.   Pogodbenici podpirata razvoj in izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov za podjetništvo in človekovih pravicah, pri čemer zagotavljajo, da načrti vsebujejo in spodbujajo učinkovite določbe o potrebni skrbnosti na področju človekovih pravic.

2.   Ob upoštevanju, da je dolžnost držav varovanje človekovih pravic na njihovem ozemlju v zvezi s poslovno dejavnostjo, pogodbenici spodbujata odgovorno poslovno ravnanje v skladu z mednarodnimi standardi, ki jih pogodbenici potrjujeta ali podpirata v skladu z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalne družbe in smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, Tristransko deklaracijo Mednarodne organizacije dela (MOD) o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko ter Agendo 2030.

1.   Pogodbenici v skladu z Agendo 2030 priznavata, da je odprava revščine v vseh njenih oblikah in razsežnostih, tudi skrajne revščine, največji izziv, s katerim se srečuje svet, ter je nujna zahteva za trajnostni razvoj. V zvezi s tem soglašata z izmenjavo informacij o metodah za merjenje revščine, da bi podprli na dokazih temelječo politiko.

2.   Pogodbenici priznavata, da bi moralo biti izboljšanje življenjskih standardov, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in spodbujanje socialne zaščite ter dostojnega dela za vse, ženske in moške, v središču politike zaposlovanja in socialne politike.

3.   Pogodbenici spoštujeta, spodbujata in uresničujeta temeljna načela in pravice pri delu, določene v Deklaraciji MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu, ki je bila sprejeta 18. junija 1998 v Ženevi, ter njeni dopolnitvi, v Deklaraciji MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, ki je bila sprejeta 10. junija 2008, in v ustreznih temeljnih konvencijah MOD.

4.   Pogodbenici krepita sodelovanje, tudi med socialnimi partnerji na področju zaposlovanja in socialnih zadev, ter spodbujata izmenjave najboljših praks v zvezi z zaposlovanjem, varnostjo in zdravjem pri delu, delovnimi inšpekcijami, neprijavljenim delom, s socialnim dialogom ter socialno zaščito in zaščito delavcev, vključno z oceno učinka neformalne ekonomije in tudi upravljanjem poklicnih prehodov.

5.   Pogodbenici soglašata, da bosta vzpostavili reden dialog za spremljanje in pregledovanje napredka pri delu na teh področjih skupnega interesa ter zasnove in učinkovitosti svojih politik na teh področjih.

1.   Pogodbenici se zavezujeta, da si bosta prizadevali za blaginjo, dostojanstvo in učinkovito vključevanje ranljivih skupin v svojih družbah ter tudi tistih, ki se srečujejo z ovirami za udejstvovanje v družbi enako kot drugi, zlasti starejših in invalidov.

2.   Pogodbenici priznavata pomen spodbujanja pozitivnega staranja in dostopnosti na vseh ravneh skozi vse življenje. Pogodbenici priznavata tudi pomen izpolnjevanja obveznosti glede dostopnosti v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, sprejeto 13. decembra 2006.

3.   Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali z namenom, da:

1.   Pogodbenici priznavata pomen mladih kot gibala za rast in blaginjo. Pogodbenici bosta v zvezi s tem poudarili pomen ustvarjanja delovnih mest in dostojnih delovnih mest za mlade ter tudi razvoj projektov, namenjenih povečanju njihove državljanske udeležbe.

2.   Pogodbenici sodelujeta, da bi:

3.   V tem okviru bosta izvajali skupna prizadevanja za boj proti ustrahovanju in nasilju v izobraževalnih ustanovah.

1.   Pogodbenici sodelujeta v ustreznih mednarodnih forumih, zlasti Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), da bi uresničevali skupne cilje in spodbujali kulturno raznolikost, tudi z izvajanjem Konvencije Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, sprejete 20. oktobra 2005 v Parizu.

2.   Pogodbenici spodbujata tesnejši dialog in sodelovanje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tudi v zvezi z nastajajočimi in novimi tehnologijami ter avdiovizualnimi mediji, pri čemer upoštevata obstoječe dvostranske sporazume med Čilom in državami članicami, da bi med drugim izboljšali vzajemno razumevanje in znanje o njunih zadevnih kulturah in izmenjave na tem področju.

3.   Pogodbenici si prizadevata za sprejetje ustreznih ukrepov za spodbujanje kulturnih izmenjav in izvajata skupne pobude na različnih kulturnih področjih, vključno s soustvarjanjem v medijih, industriji filma in televizije z uporabo razpoložljivih instrumentov in okvirov sodelovanja.

4.   Pogodbenici spodbujata medkulturni dialog med organizacijami civilne družbe in med posamezniki iz obeh pogodbenic.

1.   Pogodbenici sodelujeta na področju znanstvenih raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij na podlagi skupnega interesa in vzajemnih koristi ter v skladu s svojimi notranjimi pravili in določbami. Cilj tega sodelovanja je spodbujati socialni in gospodarski razvoj, obravnavati svetovne družbene izzive, doseči znanstveno odličnost, izboljšati regionalno konkurenčnost in okrepiti odnose med pogodbenicama, kar je osnova za dolgoročna partnerstva. Pogodbenici pospešujeta politični dialog in na dopolnjujoče se načine uporabljata svoje različne instrumente, kot je Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Republiko Čile, sklenjen 23. septembra 2002 v Bruslju.

2.   Pogodbenici si prizadevata:

3.   Pogodbenici spodbujata naslednje dejavnosti, ki vključujejo vladne organizacije, javna in zasebna raziskovalna središča, visokošolske institucije, agencije za inovacije in omrežja, pa tudi druge deležnike, vključno z MSP:

1.   Pogodbenici priznavata, da informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) izboljšujejo gospodarski, izobrazbeni in socialni razvoj. Pogodbenici izmenjujeta mnenja o svojih zadevnih politikah na tem področju.

2.   Pogodbenici sodelujeta na področju politik IKT. Tako sodelovanje lahko zajema:

1.   Pogodbenici sodelujeta na področju izobraževanja, da bi podprli razvoj človeškega kapitala, zlasti na ravni visokošolskega izobraževanja.

2.   Da bi podprli kakovost in posodobitev sistemov visokošolskega izobraževanja, pogodbenici:

1.   Pogodbenici priznavata, da vesoljske dejavnosti pozitivno vplivajo na gospodarski, socialni in trajnostni razvoj okolja ter industrijsko konkurenčnost.

2.   Pogodbenici v skladu z mednarodnimi konvencijami in svojo ustrezno zakonodajo sodelujeta pri zadevah skupnega interesa na področju civilnih vesoljskih dejavnosti, kot so:

1.   Pogodbenici sodelujeta na področju turizma, da bi izboljšali izmenjavo informacij in vzpostavili najboljše prakse za zagotovitev uravnoteženega in trajnostnega razvoja turizma ter podprli ustvarjanje delovnih mest, gospodarski razvoj in izboljšali kakovost življenja.

2.   Pogodbenici se zlasti osredotočata na:

1.   Pogodbenici sodelujeta na področju statističnih podatkov.

2.   Tako sodelovanje lahko zajema:

1.   Pogodbenici sodelujeta na ustreznih področjih prometne politike, vključno s politiko povezanih prevoznih storitev, da bi razvili in podprli učinkovite, trajnostne, varne, zanesljive in okolju prijazne prometne sisteme za potnike in tudi blago.

2.   Cilj takega sodelovanja je spodbujati:

1.   Pogodbenici priznavata pomen politik namenjenih spodbujanju uravnoteženega in trajnostnega regionalnega in teritorialnega razvoja. Pogodbenici priznavata pomen regij in sodelovanja s podnacionalnimi vladami in načina, kako lahko te prispevajo pomembno dodatno znanje o javnih politikah v skladu z zahtevami prihodnje decentralizacije Čila.

2.   Pogodbenici bosta, kadar koli je to mogoče, sodelovali, da bi izboljšali upravljanje na različnih ravneh, krepili zmogljivosti z izmenjavami izkušenj in praks ter vzajemnim učenjem o trajnostnih rešitvah izzivov trajnostnega in regionalnega razvoja, o politikah, namenjenih spodbujanju socialne, ekonomske in teritorialne kohezije, vključno s čezmejnim sodelovanjem, o vzpostavitvi in izvajanju regionalne politike ter organizaciji strategij teritorialnega razvoja ter o partnerskih vprašanjih, postopkih in metodah načrtovanja in ocenjevanja, regionalnih strategijah inovacij in pametne specializacije.

3.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta, kadar koli je to mogoče, z oblikovanjem in izvajanjem skupnih programov in projektov, namenjenih razvoju, med drugim tudi regionalnemu in teritorialnemu razvoju, krepili in razširili dinamiko in priložnosti za sodelovanje med regijami Evropske unije in regijami Čila.

4.   Pogodbenici si bosta prizadevali izmenjati izkušnje in primere dobrih praks v zvezi s povezavami med izvajanjem decentralizacije in izvajanjem regionalne politike.

1.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali in olajšali tesnejši dialog in sodelovanje med zadevnimi institucijami na katerem koli področju, ki ga zajema ta sporazum. Pogodbenici bosta v ta namen spodbujali stike med vladnimi institucijami Čila in javnim sektorjem ter drugimi ustreznimi institucijami Čila z njihovimi sogovorniki v Evropski uniji, da bi obravnavali čim širše sektorsko sodelovanje, ki lahko vključuje:

2.   Pogodbenici lahko na podlagi medsebojnega dogovora prispevata k drugim področjem ukrepanja poleg tistih iz odstavka 1.

1.   Če v tem sporazumu ni določeno drugače, vsaka pogodbenica zniža ali odpravi carine za blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s seznamom iz Priloge 9.

2.   V odstavku 1 je osnovna stopnja carin osnovna stopnja, določena za posamezno blago na seznamih iz Priloge 9.

3.   Če pogodbenica zniža uporabljeno carinsko stopnjo po načelu države z največjimi ugodnostmi (v nadaljnjem besedilu: MFN stopnja), se za znižane stopnje uporablja seznam iz Priloge 9 navedene pogodbenice. Če država zniža uporabljeno MFN stopnjo na raven, ki ne presega osnovne stopnje v zvezi s posamezno tarifno postavko, navedena pogodbenica izračuna veljavno preferencialno stopnjo, s katero se izvede tarifno znižanje, glede na znižano uporabljeno MFN stopnjo, pri čemer ohrani relativno maržo preferenciala za to določeno tarifno postavko, če je uporabljena MFN stopnja nižja od osnovne stopnje. Relativna marža preferenciala za vsako posebno tarifno postavko v vsakem obdobju postopnega zniževanja carin ustreza razliki med osnovno stopnjo s seznama iz Priloge 9 navedene pogodbenice in uporabljeno carinsko stopnjo za navedeno tarifno postavko v skladu z navedenim seznamom, deljeno z navedeno osnovno stopnjo in izraženo kot odstotni delež.

4.   Pogodbenici se na zahtevo ene od pogodbenic posvetujeta, da bi proučili pospešitev znižanja ali odprave carin s seznamov iz Priloge 9. Skupni svet lahko ob upoštevanju takega posvetovanja sprejme sklep o spremembi Priloge 9 za pospešitev znižanja ali odprave tarif.

1.   Če v tem delu tega sporazuma ni določeno drugače, pogodbenica ne zviša carine, ki je določena kot osnovna stopnja v Prilogi 9, ali sprejme nove carine na blago s poreklom iz druge pogodbenice.

2.   Pojasniti je treba, da lahko pogodbenica po enostranskem znižanju carine zviša carino na raven iz Priloge 9 za zadevno obdobje postopnega zniževanja carin.

1.   Pogodbenica ne uvede ali ohrani nobenih dajatev, davkov ali drugih taks, ki se naložijo za izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v zvezi z njim, in nobenih notranjih davkov ali drugih taks na blago, izvoženo v drugo pogodbenico, ki presegajo davek ali takso, ki bi se naložila na podobno blago, kadar je namenjeno domači potrošnji.

2.   Nobena določba tega člena pogodbenici ne preprečuje, da bi za izvoz blaga uvedla pristojbino ali takso, ki je dovoljena v skladu s členom 9.8.

1.   Pristojbine in druge takse, ki jih pogodbenica naloži za uvoz blaga druge pogodbenice ali izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v zvezi z njima, so omejene na znesek približnih stroškov opravljenih storitev in ne pomenijo posredne zaščite domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.

2.   Pogodbenica ne zaračunava pristojbin ali drugih taks za uvoz ali izvoz ali v zvezi z njima na podlagi ad valorem.

3.   Vsaka pogodbenica lahko zaračuna takse ali zahteva povrnitev stroškov le, kadar so opravljene posebne storitve, vključno z naslednjim:

4.   Vsaka pogodbenica nemudoma objavi vse pristojbine in takse, ki jih nalaga v zvezi z uvozom ali izvozom, in sicer tako, da vladam, trgovcem in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da se z njimi seznanijo.

5.   Pogodbenica ne zahteva transakcij v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, vključno s plačili povezanih pristojbin in taks, v zvezi z uvozom blaga druge pogodbenice.

1.   Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki ponovno vstopi na njeno carinsko območje, potem ko je z njenega carinskega območja začasno izvoženo na carinsko območje druge pogodbenice zaradi popravila.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za blago, uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom, ki se potem izvozi zaradi popravila in ni ponovno uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom.

3.   Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki je začasno uvoženo s carinskega območja druge pogodbenice zaradi popravila (8).

1.   Če v tem delu tega sporazuma ni določeno drugače, pogodbenica ne obravnava predelanega blaga druge pogodbenice manj ugodno, kot obravnava podobno novo blago.

2.   Pojasniti je treba, da se člen 9.11 uporablja za uvozne in izvozne prepovedi ali omejitve za predelano blago. Če pogodbenica sprejme ali ohrani uvozne in izvozne prepovedi ali omejitve za rabljeno blago, se ti ukrepi ne uporabljajo za predelano blago.

3.   Vsaka pogodbenica lahko zahteva, da se predelano blago opredeli kot tako za distribucijo ali prodajo na njenem ozemlju in da izpolnjuje vse veljavne tehnične zahteve, ki veljajo za enakovredno novo blago.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj, ki se uporabljajo za blagovno menjavo med pogodbenicama, uporabljajo nevtralno ter se izvajajo pošteno, pravično, nediskriminatorno in pregledno.

2.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj kot pogoj za uvoz na svoje ozemlje z ozemlja druge pogodbenice le, kadar pod razumnimi pogoji ni na voljo noben drug ustrezen postopek za dosego upravnega namena.

3.   Pogodbenica ne sprejme ali ohrani neavtomatskih postopkov za izdajanje uvoznih dovoljenj kot pogoj za uvoz na svoje ozemlje z ozemlja druge pogodbenice, razen če je to potrebno za izvajanje ukrepa, ki je v skladu s tem delom tega sporazuma. Pogodbenica, ki sprejme tak neavtomatski postopek za izdajanje uvoznih dovoljenj, drugi pogodbenici jasno navede ukrep, ki se izvaja z navedenim postopkom.

4.   Vsaka pogodbenica sprejme in upravlja vse postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj v skladu s členi 1, 2 in 3 Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj. V ta namen so členi 1, 2 in 3 navedenega sporazuma smiselno vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

5.   Pogodbenica, ki sprejme nove postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj ali spremeni obstoječe postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico v 60 dneh po objavi takega novega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj ali takih sprememb obstoječega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj. Uradno obvestilo vključuje informacije iz odstavka 3 tega člena in člena 5(2) Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj. Šteje se, da pogodbenica to določbo izpolnjuje, če o ustreznem novem postopku za izdajanje uvoznih dovoljenj ali o spremembi obstoječega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj, vključno z informacijami iz člena 5(2) Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj, uradno obvesti Odbor za izdajanje uvoznih dovoljenj, ustanovljen v skladu s členom 4 navedenega sporazuma.

6.   Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice nemudoma zagotovi vse ustrezne informacije, vključno z informacijami iz člena 5(2) Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj, v zvezi s katerim koli postopkom za izdajanje uvoznih dovoljenj, ki ga namerava sprejeti, ga je sprejela ali ga ohranja, ali o vseh spremembah obstoječega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj.

1.   Vsaka pogodbenica objavi vse nove postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj ali vse spremembe obstoječih postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj, in sicer tako, da vladam, trgovcem in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da se z njimi seznanijo. Če je to izvedljivo, se taka objava opravi 30 dni pred začetkom veljavnosti postopka ali spremembe, vsekakor pa najpozneje na datum začetka veljavnosti takega postopka ali spremembe.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da objava postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj vključuje naslednje informacije:

3.   Vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o svojih obstoječih postopkih za izdajanje izvoznih dovoljenj v 30 dneh od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. Pogodbenica, ki sprejme nove postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj ali spremeni obstoječe postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj, o takem sprejetju ali spremembi uradno obvesti drugo pogodbenico v 60 dneh od datuma objave teh novih postopkov ali sprememb obstoječih postopkov. Uradno obvestilo vključuje sklic na vir ali vire, v katerem so objavljene informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 2, in po potrebi naslov ustreznega vladnega spletišča ali ustreznih vladnih spletišč.

4.   Pojasniti je treba, da se nobena določba tega člena ne razlaga tako, da od pogodbenice zahteva, da izda izvozno dovoljenje, ali pogodbenici preprečuje izpolnjevanje njenih obveznosti ali zavez iz resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov ali večstranskih ureditev neširjenja orožja in dogovorov o nadzoru izvoza.

1.   Za namene spremljanja delovanja tega dela tega sporazuma in izračuna stopenj uporabe preferencialov si pogodbenici vsako leto izmenjata statistične podatke o uvozu za obdobje, ki se začne eno leto po začetku veljavnosti tega sporazuma in konča 10 let po zaključku odprave tarif za vse blago v skladu s seznami iz Priloge 9. Če Skupni odbor ne odloči drugače, se navedeno obdobje samodejno podaljša za pet let. Skupni odbor lahko odloči, da ga bo še podaljšal.

2.   Izmenjava statističnih podatkov o uvozu iz odstavka 1 zajema podatke, ki se nanašajo na zadnje razpoložljivo leto, vključno z vrednostjo in po potrebi obsegom, na ravni tarifnih postavk za uvoz blaga druge pogodbenice, ki je upravičeno do preferencialne obravnave po tem delu tega sporazuma, in uvoz tistega blaga, ki je bilo deležno nepreferencialne obravnave.

1.   Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju in odkrivanju kršitev carinske zakonodaje v zvezi s preferencialno obravnavo, odobreno na podlagi tega poglavja, v skladu z njunimi obveznostmi na podlagi poglavja 10 ter Protokola k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah ter v boju proti tem kršitvam.

2.   Pogodbenica lahko v skladu s postopkom iz odstavka 3 začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnega blaga, če na podlagi objektivnih, prepričljivih in preverljivih informacij ugotovi, da je druga pogodbenica obsežno sistematično kršila carinsko zakonodajo, da bi pridobila preferencialno obravnavo, odobreno na podlagi tega poglavja, ter ugotovi, da:

3.   Pogodbenica, ki je ugotovila kršitev iz odstavka 2, o tem nemudoma uradno obvesti Skupni odbor in v okviru tega odbora začne posvetovanja z drugo pogodbenico, da bi dosegla rešitev, sprejemljivo za obe pogodbenici.

Če se pogodbenici v treh mesecih od datuma uradnega obvestila ne sporazumeta o obojestransko sprejemljivi rešitvi, lahko pogodbenica, ki je ugotovila kršitev, odloči, da začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnega blaga. Pogodbenica o začasni opustitvi nemudoma obvesti Skupni odbor.

Začasne opustitve se uporabljajo samo za obdobje, potrebno za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice, in najdlje šest mesecev, vendar pa kadar pogoji, ki so bili razlog za prvotno opustitev, po izteku šestmesečnega obdobja še vedno obstajajo, se lahko zadevna pogodbenica odloči za podaljšanje opustitve. O vsaki začasni opustitvi potekajo redna posvetovanja v okviru Skupnega odbora.

4.   Vsaka pogodbenica v skladu z notranjimi postopki objavi obvestila uvoznikom o vseh uradnih obvestilih ali odločitvah v zvezi z začasnimi opustitvami iz odstavka 3.

1.   Pogodbenici priznavata pomen carine in olajševanja trgovine v razvijajočem se svetovnem trgovinskem okolju.

2.   Pogodbenici priznavata, da bi morali pri svojih uvoznih, izvoznih in tranzitnih zahtevah in postopkih upoštevati mednarodne trgovinske in carinske instrumente in standarde.

3.   Pogodbenici priznavata, da so njuni carinski zakoni in drugi predpisi nediskriminatorni ter da carinski postopki temeljijo na uporabi sodobnih metod in učinkovitih kontrol za boj proti goljufijam, zaščito zdravja in varnosti potrošnikov ter spodbujanje zakonite trgovine. Vsaka pogodbenica bi morala redno pregledovati svoje carinske zakone, druge predpise in postopke. Pogodbenici priznavata tudi, da njuni carinski postopki trgovine upravno ne obremenjujejo ali omejujejo bolj, kot je potrebno za doseganje legitimnih ciljev, ter da se uporabljajo na predvidljiv, dosleden in pregleden način.

4.   Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje za zagotovitev, da ustrezni carinski zakoni, drugi predpisi in postopki ter upravna zmogljivost ustreznih uprav izpolnjujejo cilje spodbujanja olajševanja trgovine in hkrati zagotavljajo učinkovit carinski nadzor.

1.   Pogodbenici sodelujeta pri carinskih zadevah med svojimi carinskimi organi, da bi se dosegli cilji iz člena 11.1.

2.   Pogodbenici razvijata sodelovanje, ki vključuje:

3.   Za vsako izmenjavo informacij med pogodbenicama v skladu s tem poglavjem se smiselno uporabljajo zahteve glede zaupnosti informacij in varstva osebnih podatkov iz člena 12 Protokola k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah ter vse zahteve glede zaupnosti in zasebnosti, določene v zakonih in drugih predpisih pogodbenic.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski zakoni, drugi predpisi in postopki:

2.   Za izboljšanje delovnih metod ter zagotovitev nediskriminacije, preglednosti, učinkovitosti, neoporečnosti in odgovornosti postopkov vsaka pogodbenica:

1.   Vsaka pogodbenica za gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo določena merila, vzpostavi ali ohranja program partnerstva za olajševanje trgovine (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni gospodarski subjekti).

2.   Določena merila za status pooblaščenega gospodarskega subjekta se nanašajo na skladnost ali tveganje neskladnosti z zahtevami, določenimi v zakonih in drugih predpisih ali postopkih vsake pogodbenice. Ta merila so objavljena in lahko vključujejo:

3.   Določena merila iz odstavka 2 se ne oblikujejo ali uporabljajo tako, da omogočajo ali ustvarjajo samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med gospodarskimi subjekti, kadar prevladujejo enaki pogoji, ter omogočajo sodelovanje malih in srednjih podjetij.

4.   Program partnerstva za olajševanje trgovine iz odstavka 1 vključuje naslednje koristi:

5.   Program partnerstva za olajševanje trgovine iz odstavka 1 lahko med drugim vključuje tudi naslednje koristi:

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so uvozne, izvozne in tranzitne formalnosti ter zahteve glede podatkov in dokumentacije:

2.   Vsaka pogodbenica uporablja skupne carinske postopke in enotno carinsko dokumentacijo za sprostitev blaga na celotnem carinskem ozemlju.

1.   Vsaka pogodbenica uporablja informacijske tehnologije, ki pospešujejo postopke za sprostitev blaga, da se olajša trgovina med pogodbenicama.

2.   Vsaka pogodbenica:

3.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, ki omogočajo možnost elektronskega plačila carin, davkov, pristojbin in taks, ki jih carinski organi pobirajo ob uvozu in izvozu.

1.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani sistem obvladovanja tveganja za carinske kontrole.

2.   Vsaka pogodbenica zasnuje in uporablja postopke obvladovanja tveganja tako, da prepreči samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.

3.   Vsaka pogodbenica osredotoči carinske kontrole in druge pomembne vrste kontrol na mejah na pošiljke z visokim tveganjem ter pospeši sprostitev pošiljk z nizkim tveganjem. Poleg tega lahko vsaka pogodbenica v okviru obvladovanja tveganja naključno izbere pošiljke za navedene kontrole.

4.   Vsaka pogodbenica izvaja obvladovanje tveganja na podlagi ocene tveganja z uporabo ustreznih meril za izbiro.

1.   Da se pospeši sprostitev blaga, vsaka pogodbenica uvede ali ohrani revizije po carinjenju za zagotovitev skladnosti s svojimi carinskimi ter drugimi povezanimi zakoni in predpisi.

2.   Vsaka pogodbenica izvaja revizije po carinjenju na podlagi ocene tveganja.

3.   Vsaka pogodbenica izvaja revizije po carinjenju na pregleden način. Če se revizija izvede in so bili doseženi prepričljivi rezultati, pogodbenica nemudoma uradno obvesti osebo, katere evidenca je bila revidirana, o rezultatih, razlogih za rezultate ter njenih pravicah in obveznostih.

4.   Pogodbenici priznavata, da se informacije, pridobljene pri reviziji po carinjenju, lahko uporabijo v nadaljnjih upravnih ali sodnih postopkih.

5.   Kadar je to izvedljivo, vsaka pogodbenica rezultate revizije po carinjenju uporabi pri obvladovanju tveganja.

1.   Pogodbenici priznavata pomen pravočasnih posvetovanj s trgovinskimi predstavniki o zakonodajnih predlogih in splošnih postopkih v zvezi s carinskimi in trgovinskimi vprašanji. V ta namen vsaka pogodbenica omogoči ustrezna posvetovanja med upravami in poslovno skupnostjo.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni ustrezni carinski ter s carino povezani zahteve in postopki še naprej izpolnjujejo potrebe poslovne skupnosti, upoštevajo dobre prakse in čim manj omejujejo trgovino.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi redna posvetovanja med mejnimi agencijami in trgovci ali drugimi deležniki na svojem ozemlju.

4.   Vsaka pogodbenica nemudoma na nediskriminatoren in lahko dostopen način, tudi na spletu in pred uporabo, objavi nove zakone in druge predpise, povezane z vprašanji olajševanja carine in trgovine, ter njihove spremembe in razlage. Taki zakoni in drugi predpisi ter njihove spremembe in razlage vključujejo zakone in druge predpise ter njihove spremembe in razlage, ki se nanašajo na:

5.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da preteče razumno obdobje med objavo (11) in začetkom veljavnosti novih ali spremenjenih zakonov, drugih predpisov in postopkov in pristojbin ali taks.

6.   Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohranja eno ali več informacijskih točk, da lahko v razumnem roku odgovori na poizvedbe vlad, subjektov in drugih zainteresiranih strani o carinah in drugih zadevah, povezanih s trgovino. Informacijske točke odgovorijo na poizvedbe v razumnem roku, ki ga določi vsaka pogodbenica in se lahko razlikuje glede na naravo ali zapletenost poizvedbe. Pogodbenica ne zahteva plačila pristojbine za odgovarjanje na poizvedbe ali zagotavljanje zahtevanih obrazcev in dokumentov.

1.   V tem členu „vnaprejšnje davčno stališče“ pomeni pisno odločbo, ki jo prejme vložnik pred uvozom blaga, zajetega v zahtevku, ki določa obravnavo, ki jo pogodbenica zagotovi za blago ob uvozu v zvezi s:

2.   Vsaka pogodbenica izda vnaprejšnje davčno stališče prek svojih carinskih organov. To vnaprejšnje davčno stališče se v razumnem in časovno omejenem obdobju izda vložniku, ki je predložil pisno zahtevo, tudi v elektronski obliki, ki vsebuje vse potrebne informacije v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice izdajateljice.

3.   Vnaprejšnje davčno stališče velja najmanj tri leta od datuma začetka veljavnosti, razen če so se spremenili zakonodaja, dejstva ali okoliščine, ki podpirajo prvotno vnaprejšnje davčno stališče.

4.   Pogodbenica lahko zavrne izdajo vnaprejšnjega davčnega stališča, če so dejstva in okoliščine, na katerih to stališče temelji, predmet upravnega ali sodnega pregleda ali če se zahtevek ne nanaša na nobeno nameravano uporabo vnaprejšnjega davčnega stališča. Če pogodbenica odkloni izdajo vnaprejšnjega davčnega stališča, o tem nemudoma v pisni obliki uradno obvesti vložnika, pri tem pa navede ustrezna dejstva in razloge za svojo odločitev.

5.   Vsaka pogodbenica objavi vsaj:

6.   Kadar pogodbenica vnaprejšnje davčno stališče prekliče, spremeni ali razveljavi, vložniku pošlje pisno obvestilo, v katerem navede ustrezna dejstva in razloge za svojo odločitev. Pogodbenica lahko vnaprejšnje davčno stališče prekliče, spremeni ali razveljavi z učinkom za nazaj le, če je stališče temeljilo na nepopolnih, nepravilnih, napačnih ali zavajajočih informacijah, ki jih je predložil vložnik.

7.   Vnaprejšnje davčno stališče, ki ga izda pogodbenica, je za navedeno pogodbenico zavezujoče v zvezi z vložnikom. Vnaprejšnje davčno stališče je tudi zavezujoče za vložnika.

8.   Vsaka pogodbenica na pisno zahtevo vložnika pregleda vnaprejšnje davčno stališče ali odločitev za njegov preklic, spremembo ali razveljavitev.

9.   Vsaka pogodbenica si ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti v svojih zakonih in drugih predpisih prizadeva, da vsebinske elemente vnaprejšnjih davčnih stališč objavi, tudi na spletu.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi olajševanje in učinkovit nadzor tranzita in pretovarjanja prek svojega ozemlja.

2.   Vsaka pogodbenica spodbuja in izvaja regionalne tranzitne ureditve za olajšanje trgovine.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da zadevni organi in ustrezne agencije sodelujejo in se usklajujejo, da se olajša tranzitni promet.

4.   Vsaka pogodbenica dovoli, da se blago, namenjeno uvozu, giblje na njenem ozemlju pod carinsko kontrolo od carinskega urada vstopa do drugega carinskega urada na njenem ozemlju, od koder bi bilo blago sproščeno ali kjer bi bilo carinjeno, če so izpolnjene vse regulativne zahteve.

1.   Pogodbenica za subjekte ne uvede zahteve po obvezni uporabi carinskih deklarantov za izpolnjevanje njihovih obveznosti v zvezi z uvozom, izvozom in tranzitom blaga.

2.   Vsaka pogodbenica objavi svoje ukrepe v zvezi z uporabo carinskih deklarantov.

3.   Pogodbenici uporabljata pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna pravila, kadar izdajata dovoljenja carinskim deklarantom.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovite, hitre, nediskriminatorne in lahko dostopne postopke za zagotovitev pravice do pritožbe zoper upravne ukrepe, odločbe in sklepe carinskih ali drugih pristojnih organov, ki vplivajo na uvoz ali izvoz blaga ali blago v tranzitu.

2.   Postopki pritožbe lahko vključujejo upravni pregled, ki ga opravi nadzorni organ, in sodni pregled odločitev, sprejetih na upravni ravni, v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice.

3.   Pravico do pritožbe ima tudi vsaka oseba, ki je pri carinskih ali drugih pristojnih organih vložila zahtevek za odločbo in odločbe o tem zahtevku ni prejela v ustreznem roku.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski ali drugi pristojni organi osebam, ki so jim izdane upravne odločbe, navedejo razloge zanje in jim omogočijo, da po potrebi uporabijo postopke pritožbe.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski zakoni in drugi predpisi določajo, da so kazni, naložene za kršitve carinskih zakonov in drugih predpisov ali postopkovnih zahtev, sorazmerne in nediskriminatorne.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se kazen, naložena za kršitev njenih carinskih zakonov in drugih predpisov ali postopkovnih zahtev, naloži le osebi, ki je pravno odgovorna za kršitev.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da naložena kazen temelji na dejstvih in okoliščinah primera ter je sorazmerna s stopnjo in resnostjo kršitve. Vsaka pogodbenica se pri ocenjevanju in pobiranju kazni izogiba spodbudam ali navzkrižju interesov.

4.   Vsaka pogodbenica se spodbuja, naj razmisli o tem, da carinskim organom vnaprej razkrije okoliščine kršitve carinskih zakonov in drugih predpisov ali postopkovnih zahtev, kar se pri določanju kazni obravnava kot morebitni olajševalni dejavnik.

5.   Če pogodbenica naloži kazni za kršitev carinskih zakonov in drugih predpisov ali postopkovnih zahtev osebi, ki ji je naložena kazen, predloži pisno pojasnilo z navedbo narave kršitve in veljavnega zakona, drugega predpisa ali postopka, v skladu s katerim je bil naložen znesek ali razpon kazni za kršitev.

1.   Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu (v nadaljnjem besedilu: pododbor) se ustanovi v skladu s členom 8.8(1).

2.   Pododbor zagotovi pravilno izvajanje tega poglavja, uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na mejah s strani pristojnih organov v skladu s poglavjem 32, oddelek C, pododdelek 2, Protokola k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah in vseh dodatnih carinskih določb, o katerih se dogovorita pogodbenici, ter prouči vse zadeve, ki izhajajo iz njihove uporabe.

3.   Pododbor ima naslednje naloge:

4.   Pododbor lahko pripravi priporočila o zadevah iz odstavka 2. Skupni svet ali Skupni odbor je pooblaščen za sprejemanje sklepov o vzajemnem priznavanju tehnik obvladovanja tveganja, standardov tveganja, varnostnih kontrol in programov partnerstva za olajševanje trgovine, vključno z vidiki, kot so prenos podatkov in medsebojno dogovorjene koristi.

1.   V tem členu „začasni uvoz“ pomeni carinski postopek, po katerem se lahko določeno blago, vključno s prevoznimi sredstvi, vnese na carinsko območje, pri čemer je pogojno oproščeno plačila uvoznih dajatev in davkov ter se zanj ne uporabljajo uvozne prepovedi ali omejitve gospodarskega značaja. Blago mora biti uvoženo za poseben namen in biti namenjeno za ponovni izvoz v določenem obdobju, ne da bi se spremenilo, razen običajnega zmanjšanja vrednosti zaradi njegove rabe.

2.   Vsaka pogodbenica odobri začasni uvoz s popolno pogojno oprostitvijo uvoznih dajatev in davkov ter brez uporabe uvoznih omejitev ali prepovedi gospodarskega značaja (12), kot je določeno v njenih zakonih in drugih predpisih, za naslednje blago:

3.   Vsaka pogodbenica v skladu svojimi zakoni in drugimi predpisi (13) za začasni uvoz blaga iz odstavka 2 in ne glede na njegovo poreklo sprejme zvezke ATA, ki so bili izdani v drugi pogodbenici v skladu s Konvencijo o začasnem uvozu, sklenjeno v Istanbulu 26. junija 1990, ter za katere jamči združenje, ki je del mednarodne verige jamstev, so jih potrdili pristojni organi in so veljavni na ozemlju pogodbenice uvoznice.

1.   V tem členu pojem „popravilo“ pomeni vsak postopek obdelave, ki se opravi na blagu za odpravo operativnih okvar ali materialne škode in obnovitev prvotne funkcije blaga ali za zagotovitev skladnosti blaga s tehničnimi zahtevami glede njegove uporabe, brez katerega ne bi bilo več mogoče uporabljati blaga na običajen način in za predvidene namene. Popravilo vključuje obnovo in vzdrževanje, ne vključuje pa operacije ali postopka, ki:

2.   Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki ponovno vstopi na njeno carinsko območje, potem ko je z njenega carinskega območja začasno izvoženo na carinsko območje druge pogodbenice zaradi popravila.

3.   Odstavek 2 se ne uporablja za blago, uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom, ki se potem izvozi zaradi popravila in ni ponovno uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom.

4.   Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki je začasno uvoženo s carinskega območja druge pogodbenice zaradi popravila.

1.   Pristojbine in druge takse, ki jih pogodbenica naloži za uvoz blaga druge pogodbenice ali izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v zvezi z njima, so omejene na znesek približnih stroškov opravljenih storitev in ne pomenijo posredne zaščite domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.

2.   Pogodbenica ne zaračunava pristojbin in drugih taks za uvoz ali izvoz ali v zvezi z njima na podlagi ad valorem.

3.   Vsaka pogodbenica lahko zaračuna takse ali zahteva povrnitev stroškov le, kadar so opravljene posebne storitve, vključno z naslednjim:

4.   Vsaka pogodbenica nemudoma objavi vse pristojbine in takse, ki bi jih lahko naložila v zvezi z uvozom ali izvozom, in sicer tako, da vladam, trgovcem in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da se z njimi seznanijo.

5.   Pogodbenica ne zahteva transakcij v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, vključno s plačili povezanih pristojbin in taks, v zvezi z uvozom blaga druge pogodbenice.