22013A0817(01)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 22013A0817(01) - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 22013A0817(01)

Help

Protokol o spremembi Dunajske konvencije iz leta 1963 o civilni odgovornosti za jedrsko škodo

UL L 220, 17.8.2013, pp. 3–11 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document Date of entry into force unknown (pending notification) or not yet in force.

ELI: http://data.europa.eu/eli/prot/2013/434/oj

Related Council decision

HTML

PDF

Official Journal

17.8.2013

Uradni list Evropske unije

L 220/3

PROTOKOL

o spremembi Dunajske konvencije iz leta 1963 o civilni odgovornosti za jedrsko škodo

DRŽAVE POGODBENICE TEGA PROTOKOLA SO SE –

GLEDE NA TO, da bi bilo treba spremeniti Dunajsko konvencijo o civilni odgovornosti za jedrsko škodo z dne 21. maja 1963, da se razširi področje njene uporabe, poveča znesek za odgovornost uporabnika jedrske naprave ter izboljšajo načini za zagotavljanje ustrezne in pravične odškodnine –

DOGOVORILE o naslednjem:

Člen 1

Konvencija, ki jo določbe tega protokola spreminjajo, je Dunajska konvencija o civilni odgovornosti za jedrsko škodo z dne 21. maja 1963 (v nadaljnjem besedilu: Dunajska konvencija iz leta 1963).

Člen 2

Člen I Dunajske konvencije iz leta 1963 se spremeni:

odstavek 1(j) se spremeni:

(a)	na koncu pododstavka (ii) se beseda „in“ nadomesti z vejico, na koncu pododstavka (iii) pa se pika nadomesti z besedo „in“;

(b)

doda se nov pododstavek (iv):

„(iv)

druge takšne naprave, v katerih so jedrsko gorivo ali radioaktivni proizvodi ali odpadki, kot jih občasno določi Svet guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo.“;

odstavek 1(k) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(k)

‚jedrska škoda‘ pomeni:

(i)	smrt ali osebno poškodbo;

(ii)	izgubo ali poškodbo premoženja; in vse spodaj našteto v obsegu, ki ga določa pravo pristojnega sodišča:

(iii)

gospodarsko izgubo, ki nastane zaradi izgube ali škode iz pododstavkov (i) ali (ii), kolikor ni vključena v navedena pododstavka, če jo je utrpela oseba, upravičena zahtevati odškodnino zaradi takšne izgube ali škode;

(iv)	stroške ukrepov za vzpostavitev prvotnega stanja onesnaženega okolja, razen če je tako onesnaženje nepomembno, če so bili taki ukrepi dejansko sprejeti ali bodo sprejeti, in kolikor niso vključeni v pododstavek (ii);

(v)	izgubo dohodka, ki izvira iz gospodarskega interesa pri kakršni koli uporabi ali uživanju okolja, do katere pride zaradi znatnega poslabšanja tega okolja, kolikor ni vključena v pododstavek (ii);

(vi)	stroške preventivnih ukrepov in nadaljnjo izgubo ali škodo, ki jo povzročijo taki ukrepi;

(vii)

kakršno koli drugo gospodarsko izgubo, razen kakršne koli gospodarske izgube zaradi onesnaženja okolja, če to dopušča splošno pravo pristojnega sodišča o civilni odgovornosti;

za pododstavke (i) do (v) in (vii) zgoraj, kolikor izguba ali škoda nastane zaradi ionizirajočega sevanja ali pa je posledica takega sevanja, ki ga oddaja kakršen koli vir sevanja znotraj jedrske naprave ali jedrsko gorivo ali radioaktivni proizvodi ali odpadki v jedrskih napravah ali jedrski material, ki prihaja ali izvira iz jedrskih naprav ali pa se tja pošilja, ne glede na to, ali izvirajo iz radioaktivnih lastnosti take snovi ali kombinacije radioaktivnih lastnosti ter toksičnih, eksplozivnih ali drugih nevarnih lastnosti take snovi.“;

odstavek 1(l) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(l)	‚jedrska nesreča‘ pomeni vsak dogodek ali vrsto dogodkov istega izvora, ki povzročijo jedrsko škodo ali, samo v zvezi s preventivnimi ukrepi, ki povzročijo hudo in neposredno nevarnost za nastanek take škode;“;

za odstavkom 1(l) se dodajo štirje novi odstavki 1(m), 1(n), 1(o) in 1(p):

„(m)

‚ukrepi za vzpostavitev prvotnega stanja‘ pomenijo vse razumne ukrepe, ki jih odobrijo pristojni organi države, v kateri so bili sprejeti, in katerih cilj je vzpostaviti prvotno stanje poškodovanih ali uničenih sestavin okolja ali uvesti, kjer je to smiselno, enakovredne sestavine v okolje. S pravom države, v kateri je nastala škoda, se določi, kdo je upravičen za sprejetje takih ukrepov;

(n)

‚preventivni ukrepi‘ pomenijo vse razumne ukrepe, ki jih po jedrski nesreči sprejme katera koli oseba, da se prepreči ali kar najbolj zmanjša škoda iz pododstavkov (k)(i) do (v) ali (vii), s pridržkom kakršne koli odobritve pristojnih organov, ki jo zahteva pravo države, v kateri so bili ukrepi sprejeti;

(o)

‚razumni ukrepi‘ pomenijo ukrepe, za katere se po pravu pristojnega sodišča ugotovi, da so ustrezni in sorazmerni ob upoštevanju vseh okoliščin, na primer:

(i)	vrste in obsega nastale škode ali, v primeru preventivnih ukrepov, vrste in obsega tveganja za nastanek take škode;

(ii)	obsega verjetne učinkovitosti ukrepov v času njihovega sprejetja ter

(iii)

primernega znanstvenega in tehničnega strokovnega znanja;

(p)	‚posebna pravica črpanja‘ pomeni obračunsko enoto v skladu z opredelitvijo Mednarodnega denarnega sklada, ki jo ta uporablja za svoje operacije in transakcije.“;

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Država, v kateri je jedrska naprava, lahko v primeru, da so tveganja dovolj neznatna, iz uporabe te konvencije izvzame katero koli jedrsko napravo ali manjše količine jedrskega materiala, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	kar zadeva jedrske naprave, je merila za tako izvzetje določil Svet guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo in država, v kateri je jedrska naprava, pri vsakem izvzetju spoštuje taka merila ter

(b)	kar zadeva manjše količine jedrskega materiala, je zgornje meje za izvzetje takih količin določil Svet guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo in država, v kateri je jedrska naprava, pri vsakem izvzetju spoštuje tako določene omejitve.

Svet guvernerjev redno pregleduje merila za izvzetje jedrskih naprav in zgornje meje za izvzetje manjših količin jedrskega materiala.“

Člen 3

Za členom I Dunajske konvencije iz leta 1963 se dodata dva nova člena I A in I B:

„Člen I A

1. Ta konvencija se uporablja za jedrsko škodo, ne glede na to, kje je nastala.

2. Vendar pa se lahko z zakonodajo države, v kateri je jedrska naprava, iz uporabe te konvencije izvzame škoda, nastala:

(a)	na ozemlju države, ki ni pogodbenica konvencije, ali

(b)	v kateri koli pomorski coni, ki jo država, ki ni pogodbenica konvencije, vzpostavi v skladu z mednarodnim pomorskim pravom.

3. Izvzetje v skladu z odstavkom 2 tega člena se lahko uporablja samo za državo, ki ni pogodbenica konvencije in ki v času nesreče:

(a)	ima jedrsko napravo na svojem ozemlju ali v kateri koli pomorski coni, ki jo vzpostavi v skladu z mednarodnim pomorskim pravom, ter

(b)	ne nudi enakovrednih vzajemnih koristi.

4. Nobeno izvzetje v skladu z odstavkom 2 tega člena ne vpliva na pravice iz pododstavka (a) odstavka 2 člena IX, in nobeno izvzetje v skladu z odstavkom 2(b) tega člena ni mogoče za škodo, ki nastane na krovu ali na ladji ali letalu.

Člen I B

Ta konvencija se ne uporablja za jedrske naprave, ki se uporabljajo v nemiroljubne namene.“

Člen 4

Člen II Dunajske konvencije iz leta 1963 se spremeni:

1.	na koncu odstavka 3(a) se doda naslednje besedilo: „Država, v kateri je jedrska naprava, lahko omeji znesek razpoložljivih javnih sredstev za posamezno nesrečo na morebitno razliko med tukaj določenimi zneski in zneskom, določenim v skladu z odstavkom 1 člena V.“;

2.	na koncu odstavka 4 se doda naslednje besedilo: „Država, v kateri je jedrska naprava, lahko omeji višino razpoložljivih javnih sredstev, kot je določeno v pododstavku (a) odstavka 3 tega člena.“;

3.	odstavek 6 se nadomesti z naslednjim besedilom: „6. Nihče ni odgovoren za kakršno koli izgubo ali škodo, ki ni jedrska škoda v skladu s pododstavkom (k) odstavka 1 člena I, vendar bi bila lahko določena kot taka v skladu z določbami navedenega pododstavka.“

Člen 5

Za prvim stavkom člena III Dunajske konvencije iz leta 1963 se vstavi naslednje besedilo:

„Vendar pa lahko država, v kateri je jedrska naprava, iz te obveznosti izvzame prevoz, ki poteka v celoti na njenem ozemlju.“

Člen 6

Člen IV Dunajske konvencije iz leta 1963 se spremeni:

1.	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom: „3. Uporabnik po tej konvenciji ni odgovoren za jedrsko škodo, če dokaže, da je jedrska škoda neposredna posledica oboroženega spopada, sovražnosti, državljanske vojne ali vstaje.“;

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„5. Uporabnik po tej konvenciji ni odgovoren za jedrsko škodo:

(a)	na sami jedrski napravi in na nobeni drugi jedrski napravi na mestu, kjer je ta naprava, vključno z jedrskimi napravami, ki so v gradnji, ter

(b)	na nobenem premoženju, ki je na istem mestu in se uporablja ali se bo uporabljalo v zvezi s tako napravo.“;

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„6. Odškodnina za škodo, povzročeno na prevoznih sredstvih, na katerih je bil jedrski material v trenutku jedrske nesreče, ne more zmanjšati odgovornosti uporabnika za drugo jedrsko škodo na znesek, ki je nižji od 150 milijonov posebnih pravic črpanja ali od kakršnega koli višjega zneska, ki ga določa zakonodaja pogodbenice, ali od zneska, določenega v skladu s pododstavkom (c) odstavka 1 člena V.“;

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„7. Nič v tej konvenciji ne vpliva na odgovornost posameznika, ki je z dejanjem ali opustitvijo dejanja z namenom povzročitve škode povzročil jedrsko škodo, za katero na podlagi odstavka 3 ali 5 tega člena v skladu s to konvencijo ni odgovoren uporabnik.“

Člen 7

1. Besedilo člena V Dunajske konvencije iz leta 1963 se nadomesti z naslednjim besedilom:

1.„1. Država, v kateri je jedrska naprava, lahko omeji odgovornost uporabnika za vsako jedrsko nesrečo, in sicer:

(a)	na znesek, ki ni nižji od 300 milijonov posebnih pravic črpanja, ali

(b)	na znesek, ki ni nižji od 150 milijonov posebnih pravic črpanja, pod pogojem, da ta država zagotovi javna sredstva za povrnitev jedrske škode v višini, ki ustreza razliki med tem zneskom in ni nižja od 300 milijonov posebnih pravic črpanja, ali

(c)

za obdobje največ 15 let od datuma začetka veljavnosti tega protokola na prehodni znesek, ki ni nižji od 100 milijonov posebnih pravic črpanja, kar zadeva jedrsko nesrečo, ki se zgodi v tem obdobju. Določi se lahko znesek, nižji od 100 milijonov posebnih pravic črpanja, pod pogojem, da ta država zagotovi javna sredstva za povrnitev jedrske škode v višini, ki ustreza razliki med tem nižjim zneskom in 100 milijoni posebnih pravic črpanja.

2. Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko država, v kateri je jedrska naprava, ob upoštevanju narave jedrske naprave ali uporabljenih jedrskih snovi in verjetnih posledic jedrske nesreče, ki bi lahko nastale, določi nižji znesek, za katerega odgovarja uporabnik, pod pogojem, da kateri koli tako določen znesek v nobenem primeru ni nižji od 5 milijonov posebnih pravic črpanja, in pod pogojem, da država, v kateri je jedrska naprava, zagotovi razpoložljiva državna sredstva za povrnitev škode do zneska, določenega v skladu z odstavkom 1.

3. Zneski, ki jih za odgovornega uporabnika določi država, v kateri je jedrska naprava, v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena ter odstavkom 6 člena IV, se uporabljajo ne glede na to, kje se zgodi jedrska nesreča.“

2. Za členom V se vstavijo štirje novi členi V A, V B, V C in V D:

„Člen V A

1. Obresti in stroški, ki jih v odškodninskih tožbah za jedrsko škodo prisodi sodišče, se plačajo poleg zneskov iz člena V.

2. Zneski iz člena V in odstavka 6 člena IV se lahko pri pretvorbi v domačo valuto zaokrožijo.

Člen V B

Vsaka pogodbenica zagotovi, da osebe, ki so utrpele škodo, lahko uveljavijo svoje pravice do odškodnine, ne da bi morale začeti več ločenih postopkov glede na izvor sredstev, predvidenih za tako odškodnino.

Člen V C

1. Če so pristojna sodišča pogodbenice, ki ni država, v kateri je jedrska naprava, lahko javna sredstva, zahtevana v skladu s pododstavkoma (b) in (c) odstavka 1 člena V ter odstavkom 1 člena VII, ter obresti in stroške, ki jih prisodi sodišče, zagotovi prvoimenovana pogodbenica. Država, v kateri je jedrska naprava, tej drugi pogodbenici povrne vse tako plačane zneske. Ti pogodbenici se dogovorita o načinu povračila.

2. Če so pristojna sodišča pogodbenice, ki ni država, v kateri je jedrska naprava, sprejme pogodbenica, katere sodišča so pristojna, vse potrebne ukrepe, da državi, v kateri je jedrska naprava, omogoči sodelovanje v postopkih in poravnavi glede odškodnine.

Člen V D

1. Na željo tretjine pogodbenic generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo skliče konferenco pogodbenic za spremembo omejitve odgovornosti iz člena V.

2. Spremembe se sprejemajo z dvotretjinsko večino prisotnih glasujočih pogodbenic, pod pogojem, da je v času glasovanja prisotna vsaj polovica pogodbenic.

3. Pri odločanju o spremembi omejitev konferenca pogodbenic med drugim upošteva tveganje za nastanek škode zaradi jedrske nesreče, spremembe denarne vrednosti in zmogljivosti zavarovalniškega trga.

2.4.

(a)

Generalni direktor MAAE o kakršnih koli spremembah, sprejetih v skladu z odstavkom 2 tega člena, uradno obvesti vse pogodbenice, da jih odobrijo. Sprememba velja za odobreno 18 mesecev po tem, ko so bile pogodbenice o njej uradno obveščene, pod pogojem, da je vsaj ena tretjina pogodbenic v času, ko je konferenca pogodbenic sprejela spremembe, generalnemu direktorju MAAE sporočila, da je odobrila spremembo. Sprememba, odobrena v skladu s tem odstavkom, začne veljati 12 mesecev po odobritvi za tiste pogodbenice, ki so jo odobrile.

(b)

Če sprememba v 18 mesecih od datuma obvestila ni bila odobrena v skladu s pododstavkom (a), velja za zavrnjeno.

5. Za vsako pogodbenico, ki odobri spremembo, potem ko je že bila odobrena, ni pa še začela veljati, ali po začetku njene veljavnosti v skladu z odstavkom 4 tega člena, začne ta sprememba veljati 12 mesecev po tem, ko jo je odobrila.

2.6. Država, ki postane pogodbenica te konvencije, potem ko začne v skladu z odstavkom 4 tega člena veljati katera od sprememb, se, če ne izjavi drugače:

(a)	šteje za pogodbenico te konvencije, kot je bila spremenjena, ter

(b)	šteje za pogodbenico nespremenjene konvencije v odnosu do vsake države pogodbenice, ki je sprememba ne zavezuje.“

Člen 8

Člen VI Dunajske konvencije iz leta 1963 se spremeni:

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.

(a)

Pravica do odškodnine v skladu s to konvencijo preneha, če tožba ni vložena v:

(i)	30 letih od dneva jedrske nesreče v zvezi z izgubo življenja in telesno poškodbo;

(ii)	10 letih od dneva jedrske nesreče v zvezi z drugo škodo.

(b)

Če pa je odgovornost uporabnika po pravu države, v kateri je jedrska naprava, krita z zavarovanjem ali drugim finančnim jamstvom, vključno z državnimi sredstvi, za daljše obdobje, lahko pravo pristojnega sodišča določa, da pravice do odškodnine od uporabnika jedrske naprave prenehajo šele po izteku takega daljšega obdobja, ki ne presega obdobja, v katerem je odgovornost uporabnika krita po pravu države, v kateri je jedrska naprava.

(c)

Odškodninske tožbe v primeru izgube življenja in osebne poškodbe ali, v skladu s podaljšanjem na podlagi pododstavka (b) tega odstavka, v primeru druge škode, vložene po poteku 10-letnega roka od dneva jedrske nesreče, v nobenem primeru ne vplivajo na pravico do odškodnine v skladu s to konvencijo, ki jo ima katera koli oseba, ki je vložila tožbo zoper uporabnika pred pretekom tega roka.“;

2.	odstavek 2 se črta;

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3. Pravica do odškodnine po tej konvenciji zastara ali preneha, kot to določa pravo pristojnega sodišča, če tožba ni vložena v treh letih od dneva, ko je oseba, ki je utrpela škodo, izvedela ali se lahko upravičeno pričakuje, da je izvedela za škodo in za uporabnika, odgovornega zanjo, pod pogojem, da niso prekoračeni roki iz pododstavkov (a) in (b) odstavka 1 tega člena.“

Člen 9

Člen VII se spremeni:

na koncu odstavka 1 se dodata naslednja stavka, tako spremenjeni odstavek pa postane pododstavek (a) navedenega odstavka:

„Kadar je odgovornost uporabnika neomejena, lahko država, v kateri je jedrska naprava, določi omejitev za finančno jamstvo odgovornega uporabnika, pod pogojem, da taka omejitev ni nižja od 300 milijonov posebnih pravic črpanja. Država, v kateri je jedrska naprava, zagotovi plačilo odškodninskih zahtevkov za jedrsko škodo, ki jo je dolžan plačati uporabnik, kolikor finančno jamstvo ne zadostuje za kritje takega zahtevka, vendar samo do zneska finančnega jamstva, ki se določi v skladu s tem odstavkom.“;

odstavku 1 se doda nov pododstavek (b):

„(b)

Kadar je odgovornost uporabnika neomejena, lahko država, v kateri je jedrska naprava, ne glede na pododstavek (a) tega odstavka ob upoštevanju narave jedrske naprave ali uporabljenih jedrskih snovi in verjetnih posledic nesreče, ki bi lahko nastale v zvezi z jedrsko napravo, določi nižji znesek finančnega jamstva uporabnika, pod pogojem, da kakršen koli tako določen znesek v nobenem primeru ne sme biti nižji od 5 milijonov posebnih pravic črpanja, in pod pogojem, da država, v kateri je jedrska naprava, zagotovi plačilo odškodninskih zahtevkov za jedrsko škodo, ki jih je dolžan plačati uporabnik, z zagotovitvijo potrebnih sredstev, kolikor zavarovanje ali drugo finančno jamstvo ne zadostuje za kritje takih odškodninskih zahtevkov, ter do omejitve, določene v pododstavku (a) tega odstavka.“;

3.	v odstavku 3 se za besedami „tega člena“ vstavijo besede „ali pododstavkoma (b) in (c) odstavka 1 člena V“.

Člen 10

Člen VIII Dunajske konvencije iz leta 1963 se spremeni:

1.	besedilo člena VIII postane odstavek 1 navedenega člena;

vstavi se nov odstavek 2:

„2. Kadar odškodnina za škodo po tej konvenciji v primeru zahtevkov zoper uporabnika presega najvišji znesek, ki se zagotovi v skladu z odstavkom 1 člena V, ali je verjetno, da ga bo presegla, imajo s pridržkom uporabe pravila iz pododstavka (c) odstavka 1 člena VI pri dodeljevanju odškodnine prednost zahtevki v zvezi z izgubo življenja ali osebno poškodbo.“

Člen 11

Na koncu člena X Dunajske konvencije iz leta 1963 se doda nov stavek:

„Regresna pravica iz tega člena se lahko razširi na državo, v kateri je jedrska naprava, kolikor je ta zagotovila javna sredstva v skladu s to konvencijo.“

Člen 12

Člen XI Dunajske konvencije iz leta 1963 se spremeni:

vstavi se nov odstavek 1a:

„1a. Kadar se jedrska nesreča zgodi na območju izključne ekonomske cone pogodbenice ali, če taka cona ni bila vzpostavljena, na območju, ki ne bi presegalo mej izključne ekonomske cone, če bi bila ta vzpostavljena, so za tožbe glede jedrske škode, ki jo je povzročila jedrska nesreča, po tej konvenciji pristojna samo sodišča te pogodbenice. Predhodni stavek se uporablja, če je ta pogodbenica o takem območju uradno obvestila depozitarja še pred jedrsko nesrečo. Nič v tem odstavku se ne razlaga tako, kot da je dovoljeno izvajanje pristojnosti na način, ki bi bil v nasprotju z mednarodnim pomorskim pravom, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.“;

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Kadar se nesreča ne zgodi na ozemlju nobene od pogodbenic ali na ozemlju, uradno priglašenem v skladu z odstavkom 1a, ali če kraja jedrske nesreče ni mogoče določiti z gotovostjo, so za take tožbe pristojna sodišča države, v kateri je jedrska naprava odgovornega uporabnika.“;

3.	v prvi vrstici odstavka 3 in v pododstavku (b) se za številko „1“ vstavi „1a“;

4.	vstavi se nov odstavek 4: „4. Pogodbenica, katere sodišča so pristojna, zagotovi, da je za katero koli posamezno jedrsko nesrečo pristojno samo eno od njenih sodišč.“

Člen 13

Za členom XI se doda nov člen XI A:

„Člen XI A

Pogodbenica, katere sodišča so pristojna, zagotovi, da v zvezi z odškodninskimi tožbami za jedrsko škodo:

(a)	lahko vsaka država vloži tožbo v imenu oseb, ki so utrpele jedrsko škodo in ki so njeni državljani ali pa imajo svoje stalno ali začasno prebivališče na njenem ozemlju in ki soglašajo s tožbo, ter

(b)	lahko vsaka oseba vloži tožbo za uveljavitev pravic po tej konvenciji, pridobljenih s subrogacijo ali odstopom.“

Člen 14

Besedilo člena XII Dunajske konvencije iz leta 1963 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen XII

1. Sodba pristojnega sodišča pogodbenice, ki je ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, se prizna, razen:

(a)	če je bila dosežena z goljufijo;

(b)	če stranka, zoper katero je bila izdana sodba, ni imela ustrezne možnosti zastopati svojega stališča, ali

(c)	če je sodba v nasprotju z javnim redom pogodbenice, na ozemlju katere se zahteva priznanje, ali ni skladna s temeljnimi načeli pravičnosti.

2. Sodba, ki se prizna v skladu z odstavkom 1 tega člena in katere izvršitev se zahteva po postopku, ki ga določa pravo pogodbenice, v kateri se zahteva izvršitev, je izvršljiva, kot da bi bila sodba sodišča te pogodbenice. Vsebinska presoja zahtevka, na katerega se sodba nanaša, v nadaljnjem postopku ni mogoča.“

Člen 15

Člen XIII Dunajske konvencije iz leta 1963 se spremeni:

1.	besedilo člena XIII postane odstavek 1 navedenega člena;

vstavi se nov odstavek 2:

„2. Če odškodnina za jedrsko škodo presega 150 milijonov posebnih pravic črpanja, lahko zakonodaja države, v kateri je jedrska naprava, ne glede na odstavek 1 tega člena odstopa od določb te konvencije, kar zadeva jedrsko škodo na ozemlju ali v kateri koli pomorski coni, vzpostavljeni v skladu z mednarodnim pomorskim pravom, druge države, ki je v času nesreče na tem ozemlju imela jedrsko napravo, kolikor ta država ne nudi vzajemnih koristi v enakovrednem znesku.“

Člen 16

Besedilo člena XVIII Dunajske konvencije iz leta 1963 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Ta konvencija ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenice v skladu s splošnimi pravili mednarodnega javnega prava.“

Člen 17

Za členom XX Dunajske konvencije iz leta 1963 se doda nov člen XX A:

„Člen XX A

1. V primeru spora med pogodbenicami glede razlage ali uporabe te konvencije se stranke v sporu posvetujejo, da bi spor rešile s pogajanji ali na kakršen koli drug miroljuben način, ki je za njih sprejemljiv.

2. Če tovrstnega spora iz odstavka 1 tega člena ni mogoče rešiti v šestih mesecih od zahteve za posvetovanje v skladu z odstavkom 1 tega člena, se na zahtevo katere koli stranke v takem sporu primer predloži v arbitražo ali v odločitev Meddržavnemu sodišču. Kadar se spor predloži v arbitražo in se stranke v sporu v šestih mesecih od datuma zahteve ne morejo sporazumeti o organizaciji arbitraže, lahko ena od strank od predsednika Meddržavnega sodišča ali generalnega sekretarja Združenih narodov zahteva, da imenuje enega ali več arbitrov. V primerih, ko imajo pogodbenice v sporu nasprotujoče si zahteve, ima prednost zahteva, naslovljena na generalnega sekretarja Združenih narodov.

3. Po ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi te konvencije ali pristopu k njej lahko država izjavi, da je ne zavezuje eden ali nobeden od postopkov za reševanje sporov iz odstavka 2 tega člena. Druge pogodbenice v odnosu do pogodbenice, za katero velja taka izjava, ne zavezuje postopek za reševanje sporov iz odstavka 2 tega člena.

4. Država pogodbenica, ki je dala izjavo v skladu z odstavkom 3 tega člena, lahko to izjavo kadar koli prekliče z uradnim obvestilom depozitarju.“

Člen 18

1. Členi XX do XXV, odstavka 2 in 3 ter številka odstavka „1.“ člena XXVI, člena XXVII in XXIX Dunajske konvencije iz leta 1963 se črtajo.

2. Dunajska konvencija iz leta 1963 in ta protokol se med pogodbenicami bereta in razlagata kot eno samo besedilo, na katerega se sklicuje kot na Dunajsko konvencijo iz leta 1997 o civilni odgovornosti za jedrsko škodo.

Člen 19

1. Državo, ki je pogodbenica tega protokola, toda ni pogodbenica Dunajske konvencije iz leta 1963, v razmerju do drugih držav pogodbenic protokola zavezujejo določbe navedene konvencije, kot je bila spremenjena s tem protokolom, in če ta država ob deponiranju listine iz člena 20 ni izrazila drugačnega namena, jo določbe Dunajske konvencije iz leta 1963 zavezujejo v razmerju do držav, ki so samo pogodbenice navedene konvencije.

2. Nič v tem protokolu ne vpliva na obveznosti države, ki je pogodbenica Dunajske konvencije iz leta 1963 in tega protokola, v odnosu do države pogodbenice Dunajske konvencije iz leta 1963, ki ni pogodbenica tega protokola.

Člen 20

1. Ta protokol je na voljo za podpis vsem državam od 29. septembra 1997 do začetka njegove veljavnosti na sedežu Mednarodne agencije za atomsko energijo na Dunaju.

2. Države, ki podpišejo ta protokol, ga ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo.

3. Po začetku veljavnosti tega protokola lahko k njemu pristopi katera koli država, ki ga ni podpisala.

4. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri generalnem direktorju Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki je depozitar tega protokola.

Člen 21

1. Ta protokol začne veljati tri mesece po datumu deponiranja pete listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

2. Za vsako državo, ki ta protokol ratificira, sprejme ali odobri ali pristopi k njemu po deponiranju pete listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, začne ta protokol veljati tri mesece po datumu, ko ta država deponira ustrezno listino.

Člen 22

1. Vsaka pogodbenica lahko odpove ta protokol, tako da o tem pisno uradno obvesti depozitarja.

2. Odpoved začne učinkovati eno leto po datumu, ko je depozitar prejel uradno obvestilo.

3. Med pogodbenicami tega protokola se odpoved Dunajske konvencije iz leta 1963 v skladu s členom XXVI navedene konvencije s strani katere koli izmed njih v nobenem primeru ne šteje za odpoved Dunajske konvencije iz leta 1963, kot je bila spremenjena s tem protokolom.

4. Ne glede na odpoved tega protokola s strani pogodbenice v skladu s tem členom, se določbe tega protokola še naprej uporabljajo za vsako jedrsko škodo, povzročeno z jedrsko nesrečo, ki se je zgodila pred začetkom učinkovanja odpovedi.

Člen 23

Depozitar države pogodbenice in vse druge države takoj uradno obvesti o:

(a)	vsakem podpisu tega protokola;

(b)	vsakem deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

(c)	začetku veljavnosti tega protokola;

(d)	prejemu kakršnega koli uradnega obvestila v skladu z odstavkom 1a člena XI;

(e)	zahtevah za sklic konference o reviziji v skladu s členom XXVI Dunajske konvencije iz leta 1963 ter konference pogodbenic v skladu s členom V D Dunajske konvencije iz leta 1963, kot je bila spremenjena s tem protokolom;

(f)	prejetih uradnih obvestilih o odpovedi v skladu s členom 22 in drugih relevantnih uradnih obvestilih v zvezi s tem protokolom.

Člen 24

1. Izvirnik tega protokola, katerega besedila v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri depozitarju.

2. Mednarodna agencija za atomsko energijo pripravi prečiščeno besedilo Dunajske konvencije iz leta 1963, kot je bila spremenjena s tem protokolom, v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, kot je določeno v Prilogi k temu protokolu.

3. Depozitar vsem državam pošlje overjene izvode tega protokola, skupaj s prečiščenim besedilom Dunajske konvencije iz leta 1963, kot je bila spremenjena s tem protokolom.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani, ki so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

Na Dunaju, dne dvanajstega septembra leta tisoč devetsto sedemindevetdeset.

Top

Choose the experimental features you want to try