Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 02014D0573-20210101

Consolidated text: Sklep št. 573/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje (JZZ) (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.

Access initial legal act
(

Legal status of the document In force

)

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2014/573(2)/2021-01-01

02014D0573 — SL — 01.01.2021 — 001.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

SKLEP št. 573/2014/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. maja 2014

o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje (JZZ)

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 159 28.5.2014, str. 32)

spremenjen z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

SKLEP (EU) 2020/1782 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 25. novembra 2020

  L 400

7

30.11.2020



▼B

SKLEP št. 573/2014/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. maja 2014

o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje (JZZ)

(Besedilo velja za EGP)



Člen 1

Vzpostavitev mreže

▼M1

Mreža javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ) po vsej Uniji (v nadaljnjem besedilu: mreža) se vzpostavi za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. Mreža izvaja pobude iz člena 4.

▼B

Mrežo sestavljajo:

(a) 

JZZ, ki jih določijo države članice;

(b) 

Komisija.

Odbor za zaposlovanje ima status opazovalca.

Države članice z avtonomnimi JZZ na podnacionalni ravni zagotovijo njihovo ustrezno zastopanost v posebnih pobudah mreže.

Člen 2

Opredelitev primerjalnega učenja

Za namene tega sklepa in dejavnosti mreže „primerjalno učenje“ pomeni proces vzpostavljanja sistematične in integrirane povezave med primerjalnimi analizami in dejavnostmi vzajemnega učenja, in sicer s prepoznavanjem dobrih rezultatov prek sistemov primerjalnih analiz na podlagi kazalnikov, vključno z zbiranjem podatkov, potrjevanjem podatkov, konsolidacijo podatkov in ocenami, z ustrezno metodologijo ter z uporabo ugotovitev za izvedbo konkretnih, z dejstvi podprtih dejavnosti vzajemnega učenja, vključno z modeli dobrih ali najboljših praks.

Člen 3

Cilji

▼M1

Cilj tega sklepa je prek mreže spodbuditi sodelovanje med državami članicami na področju zaposlovanja, in sicer na področjih, za katera so odgovorni JZZ, da bi prispevali k izvajanju politik zaposlovanja Unije. S tem se bo pripomoglo tudi k izvajanju načel iz evropskega stebra socialnih pravic, prispevalo k ciljem evropskega zelenega dogovora in skušalo uresničiti cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj ter tako podpiralo:

(a) 

vse ranljive družbene skupine, za katere so značilne visoke stopnje brezposelnosti, zlasti starejše delavce ter mlade, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter invalide in osebe, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo;

▼B

(b) 

dostojno in trajnostno zaposlitev;

▼M1

(c) 

boljše delovanje in večja inkluzivnost trgov dela;

(ca) 

enakost spolov;

(d) 

zaznavanje pomanjkanja strokovno usposobljene delovne sile in zagotavljanje informacij o obsegu in lokaciji takega pomanjkanja ter izboljšanje usklajenosti znanj in spretnosti iskalcev zaposlitve s potrebami delodajalcev, med drugim z ugotavljanjem potreb po poklicnem usposabljanju, pa tudi izboljšanje zaposljivosti iskalcev zaposlitve in preprečevanje brezposelnosti, na primer s poklicnim svetovanjem in usposabljanjem;

▼B

(e) 

boljše povezovanje trgov dela;

(f) 

večjo pravično prostovoljno geografsko in poklicno mobilnost kot odziv na posebne potrebe trgov dela;

(g) 

vključevanje oseb, ki so izključene iz trga dela, kot del boja proti socialni izključenosti;

(h) 

vrednotenje in ocenjevanje aktivnih pobud na trgu dela ter njihovega uspešnega in učinkovitega izvajanja.

Člen 4

Pobude mreže

1.  

Mreža na področjih, za katera so odgovorni JZZ, izvaja zlasti naslednje pobude:

(a) 

razvoj in izvajanje primerjalnega učenja po vsej Uniji na podlagi dejstev, s katerimi JZZ z ustrezno metodologijo primerjajo uspešnost svojih dejavnosti na naslednjih področjih:

▼M1

(i) 

prispevanje k zmanjševanju brezposelnosti vseh starostnih skupin, spolov in ranljivih skupin;

▼B

(ii) 

prispevanje k zmanjševanju trajanja brezposelnosti in zmanjševanju neaktivnosti, da bi se odzvali na problem dolgoročne in strukturne brezposelnosti ter socialne izključenosti;

(iii) 

zapolnjevanje prostih delovnih mest (tudi s prostovoljno mobilnostjo delovne sile);

(iv) 

zadovoljstvo strank s storitvami JZZ;

(b) 

zagotavljanje vzajemne pomoči v obliki medsebojne strokovne pomoči ali skupinskih dejavnosti, s sodelovanjem ter izmenjavo informacij, izkušenj in osebja med člani mreže, vključno s podporo pri izvajanju priporočil za posamezno državo v zvezi z JZZ, ki jih je izdal Svet, in sicer na zahtevo zadevne države članice ali JZZ;

▼M1

(c) 

prispevanje k posodobitvi in krepitvi JZZ na ključnih področjih glede na politike zaposlovanja in socialne politike Unije ter ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, evropskega zelenega dogovora in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, pa tudi izzivov, povezanih z digitalizacijo, spreminjajočim se svetom dela in vzorci dela ter demografskimi spremembami;

▼B

(d) 

priprava poročil na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo;

(e) 

prispevanje k izvajanju ustreznih pobud politike;

▼M1

(f) 

sprejetje in izvajanje svojega letnega delovnega programa, v katerem določi svoje delovne metode, rezultate, ki jih mora doseči, in podrobnosti v zvezi z izvajanjem primerjalnega učenja ter strategije za razširjanje in sodelovanje;

(g) 

spodbujanje in izmenjava najboljših praks za prepoznavanje mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter za razvoj pobud, s katerimi se zagotovi, da ti mladi pridobijo znanja, potrebna za vstop in obstanek na trgu dela, pa tudi za vključitev dolgotrajno brezposelnih in drugih ranljivih skupin na trg dela.

▼B

Kar zadeva pobudo iz točke (a) prvega pododstavka se pri primerjalnih analizah uporabljajo kazalniki, določeni v Prilogi. Mreža prav tako aktivno sodeluje pri izvajanju teh dejavnosti z izmenjavo podatkov, znanja in praks. Države članice ohranijo pristojnosti, da same odločajo, ali bodo prostovoljno sodelovale pri dodatnih dejavnostih primerjalnega učenja na področjih, ki niso tista iz točk (i) do (iv) točke (a).

2.  
Mreža vzpostavi mehanizem za poročanje v zvezi s pobudami iz odstavka 1. V okviru uporabe tega mehanizma člani mreže vsako leto poročajo upravnemu odboru.

▼M1

Člen 5

Sodelovanje

Mreža razvija sodelovanje z deležniki na trgu dela, vključno z drugimi ponudniki storitev na področju zaposlovanja in socialnih storitev ter socialnimi partnerji ter, kadar je primerno, agencijami Unije na področjih zaposlovanja, socialne politike in enakosti spolov, pa tudi organizacijami za izobraževanje in usposabljanje, ki zastopajo brezposelne osebe ali druge ranljive skupine, organi za enakost, organizacijami za poklicno usposabljanje, nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju zaposlovanja in pravičnega prehoda, ter regionalnimi in lokalnimi organi, tako da jih vključuje v ustrezne dejavnosti in sestanke mreže ter z njimi izmenjuje informacije in podatke. Kadar je primerno, lahko mreža izmenjuje najboljše prakse z ustreznimi javnimi zavodi za zaposlovanje iz tretjih držav.

▼B

Člen 6

Delovanje mreže

1.  
Mrežo upravlja upravni odbor. Države članice izmed vodstvenega kadra svojega zadevnega JZZ v upravni odbor določijo enega člana in enega nadomestnega člana. Enega člana in enega nadomestnega člana upravnega odbora imenuje tudi Komisija. Člane upravnega odbora po potrebi nadomeščajo njihovi nadomestni člani.

Odbor za zaposlovanje v skladu s svojim poslovnikom izmed svojih članov v upravni odbor določi predstavnika, ki ima v njem status opazovalca, razen na sejah upravnega odbora v ožji sestavi. Upravni odbor se lahko sestane na sejah v ožji sestavi, na katerih sodeluje en član iz posamezne države članice in en član iz Komisije, razen pri točkah dnevnega reda, ki zadevajo letni delovni program. V poslovniku upravnega odbora bi morala biti določena nadaljnja pravila v zvezi s sklici sej v ožji sestavi.

2.  
Upravni odbor svojega predsednika in dva podpredsednika imenuje izmed vrst svojih članov, ki jih določijo države članice. Predsednik zastopa mrežo. Predsednika po potrebi nadomešča podpredsednik.
3.  
Upravni odbor soglasno sprejme svoj poslovnik. Ta poslovnik med drugim vsebuje ureditve glede sprejemanja odločitev upravnega odbora ter določbe o imenovanju in mandatu predsednika ter podpredsednikov upravnega odbora.
4.  

Upravni odbor z večino glasov sprejme:

(a) 

letni delovni program mreže, vključno z vzpostavitvijo delovnih skupin in jezikovno ureditvijo na sejah v okviru mreže;

(b) 

tehnični okvir za izvajanje primerjalnih analiz in dejavnosti vzajemnega učenja kot del letnega delovnega programa mreže, vključno z metodologijo primerjalnih analiz na podlagi kazalnikov primerjalnih analiz, navedenih v Prilogi k temu sklepu, za primerjavo uspešnosti JZZ, kontekstualnimi spremenljivkami, zahtevami za zagotavljanje podatkov in učnimi instrumenti integriranega programa vzajemnega učenja;

(c) 

letno poročilo mreže. To poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu ter se objavi.

▼M1

5.  
Upravnemu odboru pomaga sekretariat, ki ga zagotovi Komisija in deluje v okviru Komisije. Sekretariat v sodelovanju s predsednikom in podpredsednikoma pripravlja seje upravnega odbora, letni delovni program in letno poročilo mreže. Sekretariat tesno sodeluje s sekretariatom Odbora za zaposlovanje z namenom usklajevanja pobud in okrepitve sodelovanja med mrežo in odborom.

Člen 7

Finančna podpora

Globalni viri, potrebni za izvajanje tega sklepa, se dajo na voljo v skladu z večletnim finančnim okvirom 2021–2027, katerega letne odobritve odobrita Evropski parlament in Svet v mejah finančnega okvira.

▼B

Člen 8

Sprememba Priloge v zvezi s kazalniki primerjalnih analiz

Na Komisijo se v skladu s členom 9 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spreminjanje Priloge, v kateri so določeni kazalniki primerjalnih analiz.

Člen 9

Izvajanje pooblastila

1.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

▼M1

2.  
Pooblastilo iz člena 8 se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.

▼B

3.  
Pooblastilo iz člena 8 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  
Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5.  
Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 8, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

▼M1

Člen 10

Pregled

Komisija do 30. septembra 2026 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o oceni uporabe tega sklepa. V poročilu med drugim oceni, v kolikšni meri je mreža prispevala k uresničevanju ciljev iz člena 3.

▼B

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 12

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.



PRILOGA

KAZALNIKI PRIMERJALNIH ANALIZ

A. 

Kvantitativni kazalniki za področja iz točke (a)(i) do (iv) člena 4(1):

1. 

Prispevanje k zmanjševanju brezposelnosti vseh starostnih skupin in ranljivih skupin:

(a) 

prehod iz brezposelnosti v zaposlenost po starostnih skupinah, spolu in stopnji izobrazbe kot delež števila prijavljenih brezposelnih oseb;

(b) 

število oseb, črtanih iz evidenc JZZ o brezposelnosti, kot delež števila prijavljenih brezposelnih oseb.

2. 

Prispevanje k zmanjševanju trajanja brezposelnosti in zmanjševanju neaktivnosti, da bi se odzvali na problem dolgoročne in strukturne brezposelnosti ter socialne izključenosti:

(a) 

prehod v zaposlenost po, na primer, 6 in 12 mesecih brezposelnosti po starostnih skupinah, spolu in stopnji izobrazbe kot delež vseh prehodov v zaposlenost, zabeleženih v evidencah JZZ;

(b) 

vnosi v evidence JZZ o predhodno neaktivnih osebah kot delež vseh vnosov v te evidence JZZ po starostnih skupinah in spolu.

3. 

Zapolnjevanje prostih delovnih mest (tudi s prostovoljno mobilnostjo delovne sile):

(a) 

zapolnjena prosta delovna mesta;

(b) 

odgovori iz raziskave Eurostata o delovni sili glede prispevka JZZ k temu, da je anketiranec našel trenutno zaposlitev.

4. 

Zadovoljstvo strank s storitvami JZZ:

(a) 

splošna stopnja zadovoljstva iskalcev zaposlitve;

(b) 

splošna stopnja zadovoljstva delodajalcev.

B. 

Področja primerjalnih analiz s kvalitativnim notranjim in zunanjim ocenjevanjem dejavnikov za področja iz točke (a)(i) do (iv) člena 4(1):

1. 

strateško upravljanje uspešnosti delovanja;

2. 

oblikovanje operativnih postopkov, na primer učinkovitega usmerjanja/zbiranja podatkov o iskalcih zaposlitve in prilagojene uporabe aktivnih instrumentov trga dela;

3. 

trajnostno aktiviranje in upravljanje prehodov;

4. 

odnosi z delodajalci;

5. 

oblikovanje in izvajanje storitev JZZ na podlagi dejstev;

6. 

učinkovito upravljanje partnerstev z zainteresiranimi stranmi;

7. 

dodeljevanje sredstev JZZ.

Top