2014A2520 — SL — 01.08.2015 — 001.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	PROSTOVOLJNI SPORAZUM O PARTNERSTVU med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo (UL L 150 20.5.2014, str. 252)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	SKLEP št. 3/2015 SKUPNEGA ODBORA ZA IZVAJANJE, USTANOVLJENEGA S PROSTOVOLJNIM SPORAZUMOM O PARTNERSTVU MED EVROPSKO UNIJO NA ENI STRANI IN REPUBLIKO INDONEZIJO NA DRUGI STRANI, z dne 8. julija 2015	L 213	11	12.8.2015

---

▼B

PROSTOVOLJNI SPORAZUM O PARTNERSTVU

med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo

Člen 1

Cilj

1.  Cilj tega sporazuma, ki je skladen s skupno zavezo pogodbenic za trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, je vzpostaviti pravni okvir, katerega namen je zagotavljati, da so vsi lesni proizvodi iz tega sporazuma, ki se iz Indonezije uvažajo v Unijo, proizvedeni zakonito, in tako spodbujati trgovanje z lesnimi proizvodi.

2.  Ta sporazum tudi zagotavlja podlago za dialog in sodelovanje med pogodbenicama, namenjeno pospeševanju in spodbujanju celovitega izvajanja tega sporazuma ter okrepitvi izvrševanja zakonodaje in upravljanja na področju gozdov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

Člen 3

Shema izdajanja dovoljenj FLEGT

1.  Med pogodbenicama tega sporazuma se vzpostavi shema izdajanja dovoljenj za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (v nadaljnjem besedilu: shema izdajanja dovoljenj FLEGT). Z njo se vzpostavlja niz postopkov in zahtev, katerih cilj je na podlagi dovoljenj FLEGT preveriti in potrditi zakonitost proizvodnje lesnih proizvodov, odpremljenih v Unijo. Unija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 take pošiljke iz Indonezije za uvoz v Unijo sprejme samo, če so bila zanje izdana dovoljenja FLEGT.

2.  Shema izdajanja dovoljenj FLEGT se uporablja za lesne proizvode iz Priloge IA.

3.  Lesni proizvodi iz Priloge IB se ne smejo izvažati iz Indonezije niti se zanje ne smejo izdajati dovoljenja FLEGT.

4.  Pogodbenici se strinjata, da bosta sprejeli vse ukrepe, potrebne za izvajanje sheme izdajanja dovoljenj FLEGT v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 4

Organi za izdajanje dovoljenj

1.  Organ za izdajanje dovoljenj preveri, ali so bili lesni proizvodi proizvedeni ali pridobljeni zakonito v skladu z zakonodajo iz Priloge II. Organ za izdajanje dovoljenj izda dovoljenja FLEGT, ki zajemajo pošiljke zakonito proizvedenih lesnih proizvodov, namenjene za izvoz v Unijo.

2.  Dovoljenj FLEGT ne izda za lesne proizvode, ki so sestavljeni iz lesnih proizvodov ali vključujejo lesne proizvode, uvožene v Indonezijo iz tretje države v obliki, v kateri predpisi navedene tretje države izvoz prepovedujejo ali za katero obstajajo dokazi, da so bili navedeni lesni proizvodi proizvedeni v nasprotju s predpisi države, v kateri so bila drevesa posekana.

3.  Organ za izdajanje dovoljenj vodi in objavi postopke za izdajanje dovoljenj FLEGT. Vodi tudi evidenco vseh pošiljk, za katere so bila izdana dovoljenja FLEGT, v skladu z nacionalno zakonodajo o varstvu podatkov pa te evidence predloži za namene neodvisnega spremljanja, pri čemer upošteva zaupnost pravno zaščitenih informacij izvoznikov.

4.  Indonezija vzpostavi enoto za informacije o dovoljenjih, ki bo delovala kot kontaktna točka za komuniciranje med pristojnimi organi in organi za izdajanje dovoljenj, kot je določeno v prilogah III in V.

5.  Indonezija sporoči kontaktne podatke organa za izdajanje dovoljenj in enote za informacije o dovoljenjih Evropski komisiji. Pogodbenici te podatke objavita.

Člen 5

Pristojni organi

1.  Pristojni organi pred sprostitvijo posamezne pošiljke v prosti promet v Uniji preverijo, ali je bilo za navedeno pošiljko izdano veljavno dovoljenje FLEGT. Kadar obstajajo dvomi o veljavnosti dovoljenja FLEGT, je mogoče sprostitev pošiljke začasno ustaviti, pošiljko pa zadržati.

2.  Pristojni organi vodijo in letno objavljajo evidenco prejetih dovoljenj FLEGT.

3.  Pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo o varstvu podatkov osebam ali organom, imenovanim za neodvisne opazovalce trga, omogočijo vpogled v zadevno dokumentacijo in podatke.

4.  Pristojni organi postopka iz člena 5(1) ne izvedejo v primeru pošiljke lesnih proizvodov, pridobljenih iz drevesnih vrst, naštetih v dodatkih h konvenciji CITES, saj za te proizvode veljajo določbe o preverjanju iz Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi.

5.  Evropska komisija Indoneziji sporoči kontaktne podatke pristojnih organov. Pogodbenici te podatke objavita.

Člen 6

Dovoljenja FLEGT

1.  Dovoljenja FLEGT izdaja organ za izdajanje dovoljenj, s čimer potrdi, da so bili lesni proizvodi proizvedeni zakonito.

2.  Dovoljenja FLEGT so v angleščini in se v tem jeziku tudi izpolnjujejo.

3.  Pogodbenici lahko sporazumno uvedeta elektronski sistem za izdajanje, pošiljanje in prejemanje dovoljenj FLEGT.

4.  Tehnične specifikacije tega dovoljenja so določene v Prilogi IV. Postopek za izdajanje dovoljenj FLEGT je opredeljen v Prilogi V.

Člen 7

Preverjanje zakonito proizvedenega lesa

1.  Indonezija vzpostavi sistem TLAS za preverjanje, ali so bili lesni proizvodi za pošiljko proizvedeni zakonito, in zagotavljanje, da se v Unijo izvažajo samo pošiljke, ki so bile potrjene kot take.

2.  Sistem za preverjanje, ali so bile pošiljke lesnih proizvodov proizvedene zakonito, je določen v Prilogi V.

Člen 8

Sprostitev pošiljk, za katere je bilo izdano dovoljenje FLEGT

1.  V Prilogi III so opisani postopki, s katerimi se ureja sprostitev pošiljk, za katere je bilo izdano dovoljenje FLEGT, v prosti promet v Uniji.

2.  Kadar imajo pristojni organi utemeljene razloge za sum, da dovoljenje ni veljavno ali verodostojno oziroma ni v skladu s pošiljko, za katero naj bi bilo izdano, se lahko uporabijo postopki iz Priloge III.

3.  V primeru trajnih nesoglasij ali težav pri posvetovanjih o dovoljenjih FLEGT se lahko zadeva predloži v presojo skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma.

Člen 9

Nepravilnosti

Pogodbenici se medsebojno obveščata, če sumita ali najdeta dokaze o kakršnem koli nespoštovanju predpisov ali nepravilnostih v shemi izdajanja dovoljenj FLEGT, vključno v zvezi z:

Člen 10

Uporaba indonezijskega sistema TLAS in drugi ukrepi

1.  Indonezija z uporabo sistema TLAS preverja zakonitost lesa, ki se izvaža na trge zunaj Unije, in lesa, ki se prodaja na domačih trgih, ter si prizadeva preverjati zakonitost uvoženih lesnih proizvodov, če je to mogoče, z uporabo sistema, razvitega za izvajanje tega sporazuma.

2.  Unija v podporo tem prizadevanjem spodbuja uporabo zgoraj navedenega sistema za trgovanje na drugih mednarodnih trgih in s tretjimi državami.

3.  Unija izvaja ukrepe za preprečevanje dajanja nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov iz takega lesa na trg Unije.

Člen 11

Vključevanje zainteresiranih strani v izvajanje Sporazuma

1.  Indonezija organizira redna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi o izvajanju tega sporazuma in v zvezi s tem spodbuja ustrezne posvetovalne strategije, postopke in programe.

2.  Unija organizira redna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi o izvajanju tega sporazuma, pri čemer upošteva svoje obveznosti na podlagi Konvencije iz leta 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija).

Člen 12

Zaščitni ukrepi na področju socialnega varstva

1.  Da bi pogodbenici čim bolj zmanjšali morebitne negativne učinke tega sporazuma, si prizadevata za boljše razumevanje učinkov na lesno industrijo ter načine življenja domorodnih in lokalnih skupnosti, ki bi lahko bile prizadete, kot je opisano v njunih zadevnih nacionalnih zakonih in drugih predpisih.

2.  Pogodbenici spremljata učinke tega sporazuma na navedene skupnosti in druge akterje iz odstavka 1, pri čemer sprejemata ustrezne ukrepe za ublažitev negativnih učinkov. Dogovorita se lahko o dodatnih ukrepih za odpravo negativnih učinkov.

Člen 13

Spodbujevalni ukrepi v zvezi s trgi

Unija ob upoštevanju svojih mednarodnih obveznosti spodbuja ugoden položaj lesnih proizvodov iz tega sporazuma na trgu Unije. Taka prizadevanja vključujejo zlasti ukrepe v podporo:

Člen 14

Skupni odbor za izvajanje Sporazuma

1.  Pogodbenici vzpostavita skupni mehanizem (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor za izvajanje Sporazuma ali JIC) za obravnavo vprašanj v zvezi z izvajanjem in pregledom tega sporazuma.

2.  Vsaka pogodbenica imenuje svoje predstavnike v odboru JIC, ki odločitve sprejema soglasno. Odboru JIC sopredsedujeta visoka uradnika; eden iz Unije in eden iz Indonezije.

3.  JIC sprejme poslovnik.

4.  Sestaja se najmanj enkrat letno, in sicer na dan in z dnevnim redom, o katerih se pogodbenici dogovorita vnaprej. Na zahtevo katere koli pogodbenice se lahko skličejo dodatni sestanki.

5.  Organ JIC:

Člen 15

Spremljanje in ocenjevanje

Pogodbenici se dogovorita, da za oceno izvajanja in učinkovitosti tega sporazuma uporabita poročila in ugotovitve naslednjih dveh mehanizmov:

Člen 16

Spremljevalni ukrepi

1.  Zagotovitev sredstev, potrebnih za ukrepe v podporo izvajanju tega sporazuma, opredeljene v skladu s členom 14(5)(f) zgoraj, se določi v okviru načrtovanja programov Unije in njenih držav članic za sodelovanje z Indonezijo.

2.  Pogodbenici zagotovita, da se dejavnosti v zvezi z izvajanjem tega sporazuma uskladijo z obstoječimi in prihodnjimi razvojnimi programi in pobudami.

Člen 17

Poročanje in javno razkrivanje informacij

1.  Pogodbenici zagotovita, da JIC deluje čim bolj pregledno. Poročila s področja njegovega delovanja pripravljata skupaj in jih objavita.

2.  JIC vsako leto objavi poročilo, ki med drugim vključuje podatke o:

3.  Da bi pogodbenici dosegli cilj izboljšanega upravljanja in preglednosti v gozdarskem sektorju ter spremljali izvajanje in učinke tega sporazuma v Indoneziji in Uniji, se strinjata, da se informacije, kot so opisane v Prilogi IX, objavijo.

4.  Pogodbenici se strinjata, da v skladu s svojima zadevnima zakonodajama ne bosta razkrili zaupnih informacij, izmenjanih na podlagi tega sporazuma. Javnosti ne razkrijeta in svojim organom ne dovolita razkritja informacij, izmenjanih na podlagi tega sporazuma, ki se nanašajo na poslovne skrivnosti, ali zaupnih poslovnih informacij.

Člen 18

Obveščanje o izvajanju

1.  Predstavnika pogodbenic, odgovorna za uradno obveščanje o izvajanju tega sporazuma, sta:

2.  Pogodbenici si pravočasno sporočata informacije, potrebne za izvajanje tega sporazuma, vključno s spremembami odstavka 1.

Člen 19

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se uporablja na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji iz navedene pogodbe, in na ozemlju Indonezije.

Člen 20

Reševanje sporov

1.  Pogodbenici si prizadevata vsak spor glede uporabe ali razlage tega sporazuma rešiti s čimprejšnjimi posvetovanji.

2.  Če se spor ne reši s posvetovanji v dveh mesecih od datuma prvotne zahteve za posvetovanje, lahko katera koli od pogodbenic spor predloži v reševanje odboru JIC, ki si prizadeva za rešitev spora. Odboru JIC se predložijo vse ustrezne informacije za poglobljeno preučitev zadeve, da se poišče sprejemljiva rešitev. Odbor JIC mora v ta namen preučiti vse možnosti za nadaljnje učinkovito izvajanje tega sporazuma.

3.  Če JIC ne more rešiti spora v dveh mesecih, lahko pogodbenici skupaj zaprosita za pomoč ali posredovanje tretje osebe.

4.  Če spora ni mogoče rešiti v skladu z odstavkom 3, lahko vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o imenovanju arbitra; druga pogodbenica mora nato v 30 koledarskih dneh po imenovanju prvega arbitra imenovati drugega arbitra. Pogodbenici skupaj imenujeta tretjega arbitra v dveh mesecih po imenovanju drugega arbitra.

5.  Arbitražne odločitve se z večino glasov sprejmejo v šestih mesecih po imenovanju tretjega arbitra.

6.  Odločitev je za pogodbenici zavezujoča, nanjo pa se ni mogoče pritožiti.

7.  Odbor JIC določi delovne postopke za arbitražo.

Člen 21

Začasna prekinitev

1.  Pogodbenica, ki želi odstopiti od tega sporazuma, pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri. O zadevi bosta pogodbenici nato razpravljali.

2.  Vsaka pogodbenica lahko začasno prekine izvajanje tega sporazuma. Odločitev o začasni prekinitvi in razlogi zanjo se drugi pogodbenici sporočijo v pisni obliki.

3.  Pogoji iz tega sporazuma prenehajo veljati 30 koledarskih dni po datumu takega uradnega obvestila.

4.  Ta sporazum začne spet veljati 30 koledarskih dni po tem, ko pogodbenica, ki je začasno prekinila njegovo izvajanje, obvesti drugo pogodbenico, da razlogi za začasno prekinitev ne veljajo več.

Člen 22

Spremembe

1.  Pogodbenica, ki želi spremeniti ta sporazum, to predlaga vsaj tri mesece pred naslednjim sestankom odbora JIC. Odbor JIC predlog preuči in v primeru soglasja izda priporočilo. Če se pogodbenici strinjata s priporočilom, ga odobrita v skladu z zadevnimi notranjimi postopki.

2.  Vsaka sprememba, ki jo tako odobrita pogodbenici, začne veljati prvi dan meseca, ki sledi datumu, ko se pogodbenici uradno obvestita, da so končani postopki, ki so za to potrebni.

3.  Odbor JIC lahko sprejme spremembe prilog k temu sporazumu.

4.  Uradno obvestilo o kakršni koli spremembi se po diplomatski poti pošlje generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije in ministru za zunanje zadeve Republike Indonezije.

Člen 23

Začetek veljavnosti, trajanje in prenehanje

1.  Ta sporazum začne veljati prvi dan v mesecu, ki sledi datumu, ko se pogodbenici pisno uradno obvestita, da so končani postopki, ki so za to potrebni.

2.  Uradno obvestilo se po diplomatski poti pošlje generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije in ministru za zunanje zadeve Republike Indonezije.

3.  Ta sporazum velja pet let. Podaljšuje se za zaporedna petletna obdobja, če nobena od pogodbenic vsaj dvanajst mesecev pred iztekom tega sporazuma pisno ne obvesti druge pogodbenice, da ga ne bo podaljšala.

4.  Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove s pisnim uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati dvanajst mesecev po datumu takega uradnega obvestila.

Člen 24

Priloge

Priloge k temu sporazumu so sestavni del Sporazuma.

Člen 25

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in indonezijskem jeziku (Bahasa Indonesia), pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Pri razlikah v razlagi prevlada angleško besedilo.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

Съставено в Брюксел на тридесети септември две хиляди и тринадесета година.

Hecho en Bruselas, el treinta de septiembre de dos mil trece.

V Bruselu dne třicátého září dva tisíce třináct.

Udfærdiget i Bruxelles den tredivte september to tusind og tretten.

Geschehen zu Brüssel am dreißigsten September zweitausenddreizehn.

Kahe tuhande kolmeteistkümnenda aasta septembrikuu kolmekümnendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις τριάντα Σεπτεμβρίου δύο χιλιάδες δεκατρία.

Done at Brussels on the thirtieth day of September in the year two thousand and thirteen.

Fait à Bruxelles, le trente septembre deux mille treize.

Sastavljeno u Bruxellesu tridesetog rujna dvije tisuće trinaeste.

Fatto a Bruxelles, addì trenta settembre duemilatredici.

Briselē, divi tūkstoši trīspadsmitā gada trīsdesmitajā septembrī.

Priimta du tūkstančiai tryliktų metų rugsėjo trisdešimtą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenharmadik év szeptember havának harmincadik napján.

Magħmul fi Brussell, fit-tletin jum ta’ Settembru tas-sena elfejn u tlettax.

Gedaan te Brussel, de dertigste september tweeduizend dertien.

Sporządzono w Brukseli dnia trzydziestego września roku dwa tysiące trzynastego.

Feito em Bruxelas, em trinta de setembro de dois mil e treze.

Întocmit la Bruxelles la treizeci septembrie două mii treisprezece.

V Bruseli tridsiateho septembra dvetisíctrinásť.

V Bruslju, dne tridesetega septembra leta dva tisoč trinajst.

Tehty Brysselissä kolmantenakymmenentenä päivänä syyskuuta vuonna kaksituhattakolmetoista.

Som skedde i Bryssel den trettionde september tjugohundratretton.

Dibuat di Brussel, pada tanggal tiga puluh bulan September tahun dua ribu tiga belas.

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Untuk Uni Eropa

За Република Индонезия

Por la República de Indonesia

Za Indonéskou republiku

For Republikken Indonesien

Für die Republik Indonesien

Indoneesia Vabariigi nimel

Για τη Δημοκρατία της Ινδονησίας

For the Republic of Indonesia

Pour la République d'Indonésie

Za Republiku Indoneziju

Per la Repubblica di Indonesia

Indonēzijas Republikas vārdā –

Indonezijos Respublikos vardu

Az Indonéz Köztársaság részéről

Għar-Repubblika tal-Indoneżja

Voor de Republiek Indonesië

W imieniu Republiki Indonezji

Pela República da Indonésia

Pentru Republica Indonezia

Za Indonézsku republiku

Za Republiko Indonezijo

Indonesian tasavallan puolesta

För Republiken Indonesien

Untuk Republik Indonesia

▼M1

PRILOGA I

SEZNAM PROIZVODOV

Seznam v tej prilogi se navezuje na harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem poimenovanju in šifrskih oznakah blaga Svetovne carinske organizacije.

PRILOGA IA

HARMONIZIRANE TARIFNE OZNAKE BLAGA ZA LES IN LESNE PROIZVODE, ZAJETE V SHEMI IZDAJANJA DOVOLJENJ FLEGT

Poglavje 44:

Poglavje 47:

Poglavje 48:

Poglavje 94:

Poglavje 97:

PRILOGA IB

HARMONIZIRANE TARIFNE OZNAKE BLAGA ZA LES, KI GA JE V SKLADU Z INDONEZIJSKO ZAKONODAJO PREPOVEDANO IZVAŽATI

Poglavje 44:

PRILOGA II

OPREDELITEV ZAKONITOSTI

UVOD

Indonezijski les se šteje za zakonit, kadar je za njegovo poreklo in postopek proizvodnje ter nadaljnjo predelavo, prevoz in trgovino potrjeno, da so v skladu z vsemi veljavnimi indonezijskimi zakoni in predpisi.

Indonezija ima pet standardov zakonitosti, izraženih z vrstami načel, meril, kazalnikov in dokazil, ki temeljijo na temeljnih zakonih, predpisih in postopkih. Ti standardi se lahko nadalje razdelijo v podstandarde, kot je opisano v smernicah sistema TLAS.

Indonezijski pravni okvir vsebuje tudi standarde trajnostnega upravljanja gozdov, opredeljene za imetnike dovoljenj, ki delujejo na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti. Vsi imetniki dovoljenja morajo izpolnjevati merila zakonitosti, kot so določena v standardih zakonitosti. Imetniki dovoljenj, ki delujejo na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti, morajo najpozneje do datuma, ko poteče njihovo prvo potrdilo o zakonitosti, izpolnjevati tako standard zakonitosti kot tudi standard trajnostnega upravljanja gozdov, kot je določeno v smernicah sistema TLAS.

Indonezija se je zavezala, da bo redno pregledovala in izboljševala standarde zakonitosti v okviru postopka z več deležniki.

Pet standardov zakonitosti je:

—	Standard zakonitosti 1 : standard za koncesije na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti: naravni gozdovi, gozdni nasadi, obnova ekosistemov, pravica do upravljanja gozdov (Hak pengelolaan),

—	Standard zakonitosti 2 : standard za gozdne nasade skupnosti in gozdove skupnosti na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti,

—	Standard zakonitosti 3 : standard za gozdove v zasebni lasti,

—	Standard zakonitosti 4 : standard za pravice do izkoriščanja lesa na negozdnih območjih ali od gozdov, katerih namembnost je mogoče spremeniti, na zemljiščih v državni lasti,

—	Standard zakonitosti 5 : standard za primarno in industrijo na koncu proizvodne verige, temelječo na gozdarstvu, ter trgovce.

Navedenih pet standardov zakonitosti se uporablja za različne tipe dovoljenj v zvezi z lesom, kot prikazuje spodnja preglednica:

STANDARD ZAKONITOSTI 1: STANDARDI ZA KONCESIJE NA OBMOČJIH LESNOPROIZVODNIH GOZDOV

STANDARD ZAKONITOSTI 2: STANDARD ZA GOZDNE NASADE SKUPNOSTI IN GOZDOVE SKUPNOSTI NA OBMOČJIH LESNOPROIZVODNIH GOZDOV

STANDARD ZAKONITOSTI 3: STANDARD ZA GOZDOVE V ZASEBNI LASTI

STANDARD ZAKONITOSTI 4: STANDARD ZA PRAVICE DO IZKORIŠČANJA LESA NA NEGOZDNIH OBMOČJIH ALI IZ GOZDOV, KATERIH NAMEMBNOST JE MOGOČE SPREMENITI

STANDARD ZAKONITOSTI 5: STANDARD ZA PRIMARNO INDUSTRIJO IN INDUSTRIJO NA KONCU PROIZVODNE VERIGE, TEMELJEČO NA GOZDARSTVU, TER TRGOVCE

▼B

PRILOGA III

POGOJI ZA SPROSTITEV LESNIH PROIZVODOV IZ INDONEZIJE Z DOVOLJENJEM FLEGT V PROSTI PROMET V UNIJI

1.   PREDLOŽITEV DOVOLJENJA

2.   PRIZNANJE DOVOLJENJA

3.   PREVERJANJE VELJAVNOSTI IN VERODOSTOJNOSTI DOVOLJENJA

4.   PREVERJANJE UJEMANJA DOVOLJENJA S POŠILJKO

5.   RAZNO

6.   CARINSKA DEKLARACIJA EU

7.   SPROSTITEV V PROSTI PROMET

PRILOGA IV

ZAHTEVE IN TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA DOVOLJENJA FLEGT

1.   SPLOŠNE ZAHTEVE ZA DOVOLJENJA FLEGT

2.   TEHNIČNE SPECIFIKACIJE DOVOLJENJ FLEGT V PAPIRNI OBLIKI

3.   IZVODI DOVOLJENJ FLEGT

4.   IZGUBLJENO, UKRADENO ALI UNIČENO DOVOLJENJE FLEGT

5.   TEHNIČNE SPECIFIKACIJE DOVOLJENJ FLEGT V ELEKTRONSKI OBLIKI

Dodatka

Dodatek 1

OBRAZEC DOVOLJENJA

Dodatek 2

NAVODILA

Splošno:

▼M1

PRILOGA V

INDONEZIJSKI SISTEM ZA ZAGOTAVLJANJE ZAKONITOSTI LESA

1.    Uvod

Cilj: zagotoviti, da so sečnja, prevoz, predelava in prodaja okroglega lesa in predelanih lesnih proizvodov v skladu z vsemi zadevnimi indonezijskimi zakoni in drugimi predpisi.

Indonezija, ki je znana po pionirski vlogi v boju proti nezakoniti sečnji ter trgovini z nezakonito pridobljenim lesom in lesnimi proizvodi, je septembra 2001 na Baliju gostila vzhodnoazijsko ministrsko konferenco o izvrševanju zakonodaje in upravljanju na področju gozdov (FLEG), ob koncu katere je bila sprejeta Deklaracija o izvrševanju zakonodaje in upravljanju na področju gozdov (Balijska deklaracija). Od takrat Indonezija še vedno vodi mednarodno sodelovanje v boju proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini.

V okviru mednarodnih prizadevanj za rešitev teh vprašanj se vse več držav porabnic obvezuje, da bodo sprejele ukrepe za preprečevanje trgovine z nezakonitim lesom na svojih trgih, medtem ko se države proizvajalke obvezujejo, da bodo zagotovile mehanizem za zagotavljanje zakonitosti svojih lesnih proizvodov. Pomembno je vzpostaviti verodostojen sistem za zagotavljanje zakonitosti sečnje, prevoza, predelave lesa in trgovine z njim ter predelanih lesnih proizvodov.

Indonezijski sistem za zagotavljanje zakonitosti lesa (v nadaljnjem besedilu: TLAS) zagotavlja, da so les in lesni proizvodi, izdelani in predelani v Indoneziji, iz zakonitih virov ter popolnoma v skladu z zadevnimi indonezijskimi zakoni in drugimi predpisi, kot je bilo potrjeno z neodvisno revizijo in kar spremlja civilna družba.

1.1   Indonezijski zakoni in drugi predpisi kot temelj sistema TLAS

Z indonezijsko uredbo o standardih in smernicah za oceno uspešnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in preverjanju zakonitosti lesa v gozdovih v državni in zasebni lasti (Uredba ministra za gozdarstvo P.38/Menhut-II/2009) je vzpostavljen sistem TLAS. Sistem TLAS vključuje tudi indonezijski trajnostni sistem in cilje za izboljšanje upravljanja gozdov, odpravo nezakonite sečnje in z njo povezane trgovine z lesom ter zagotavljanje verodostojnosti in izboljšanje ugleda indonezijskih lesnih proizvodov.

Sistem TLAS vključuje naslednje elemente:

TLAS je osnovni sistem, ki se uporablja za zagotavljanje zakonitosti lesa in lesnih proizvodov, izdelanih v Indoneziji za izvoz v Unijo in na druge trge.

1.2   Razvoj sistema TLAS: sodelovanje z več deležniki

Od leta 2003 številni indonezijski deležniki v gozdarstvu dejavno sodelujejo pri razvoju, izvajanju in ocenjevanju sistema TLAS, s čimer zagotavljajo boljši nadzor, preglednost in verodostojnost v postopku. Leta 2009 je bila s pomočjo sodelovanja z več deležniki izdana Uredba ministra za gozdarstvo P.38/Menhut-II/2009, ki so ji sledile tehnične smernice generalnega direktorata za rabo gozdov št. 6/VI-SET/2009 in št. 02/VI-BPPHH/2010, ki so bile spremenjene z uredbami ministra za gozdarstvo P.68/Menhut-II/2011, P.45/Menhut-II/2012, P.42/Menhut-II/2013, ter tehnične smernice generalnega direktorata za rabo gozdov P.8/VI-SET/2011 in P.8/VI-BPPHH/2012.

Na podlagi izkušenj iz začetnega izvajanja sistema TLAS, rezultatov skupne ocene v skladu s Prilogo VIII k temu sporazumu in priporočil različnih deležnikov so bili predpisi ponovno spremenjeni s sodelovanjem z več deležniki, tako da sta bili sprejeti uredbi ministra za gozdarstvo P.43/Menhut-II/2014, in sicer junija 2014, in P.95/Menhut-II/2014 decembra 2014, čemur so sledile tehnične smernice generalnega direktorata za rabo gozdov št. P.14/VI-BPPHH/2014 decembra 2014 in št. P.1/VI-BPPHH/2015 januarja 2015 (v nadaljnjem besedilu: smernice sistema TLAS).

Proces sodelovanja z vsemi deležniki se bo nadaljeval med izvajanjem sistema TLAS.

2.    Področje uporabe sistema TLAS

Gozdne vire za indonezijsko proizvodnjo je mogoče okvirno razdeliti glede na dve vrsti lastništva: na državne gozdove in na gozdove/zemljišča v zasebni lasti. Državni gozdovi vključujejo lesnoproizvodne gozdove za dolgoročno trajnostno proizvodnjo lesa na podlagi različnih vrst dovoljenj in gozdna območja, katerih namembnost je mogoče spremeniti za negozdarske namene, na primer za naseljevanje ali kmetijske nasade. Uporaba sistema TLAS za državne gozdove in gozdove/zemljišča v zasebni lasti je določena v Prilogi II.

Sistem TLAS zajema les in lesne proizvode iz vseh vrst dovoljenj ter postopke vseh trgovcev z lesom, predelovalcev nižje v proizvodni verigi, izvoznikov in uvoznikov.

Sistem TLAS zajema lesne proizvode, namenjene za domači in mednarodni trg. Zakonitost se preverja pri vseh indonezijskih proizvajalcih, predelovalcih in trgovcih, vključno s tistimi, ki oskrbujejo domači trg.

Sistem TLAS zahteva, da se uvoženi les in lesni proizvodi ocarinijo ter da so v skladu z indonezijskimi predpisi o uvozu. Navedeni predpisi zahtevajo, da morajo biti uvoženemu lesu in lesnim proizvodom priloženi dokumenti in druga dokazila, ki zagotavljajo zakonitost lesa v državi sečnje. Vse vrste lesa in lesnih proizvodov, uvoženih v Indonezijo, morajo biti zajete v dobavni verigi, nadzor nad katero je v celoti skladen z vsemi zadevnimi indonezijskimi predpisi.

Nekateri lesni proizvodi lahko vsebujejo reciklirane materiale. Posebne zakonske zahteve za recikliran les so opisane v standardih zakonitosti in smernicah sistema TLAS.

Zaseženi les se lahko prodaja izključno za uporabo na domačem trgu, z izjemo zasežanega lesa, ki je bil posekan v zaščitenih gozdovih in ki ga je treba uničiti. Izvajalci kakršnih koli dejavnosti, ki prejemajo zaseženi les, morajo izvajati ukrepe za ločevanje tega lesa od drugega blaga in obvestiti organ za ugotavljanje skladnosti (OUS), ki bo takoj opravil posebne revizije, da se zagotovi, da ta les ne vstopi v izvozno dobavno verigo. Zaseženi les ne sme biti zajet v izvoznem dovoljenju.

Spremembe v postopkih za izkoriščanje in/ali upravljanje lesa iz tradicionalnih gozdov, s katerimi bi se obravnavalo izvajanje Odločbe ustavnega sodišča (MK) št. 35/PUU-X/2012, se uvedejo po sprejetju ustrezne izvedbene zakonodaje.

Les in lesni proizvodi v tranzitu so izrecno izvzeti iz določenih glavnih carinskih območij. Zato ta les v tranzitu ne vstopa v glavna carinska območja in tudi ne bo vključen v dobavne verige lesa iz Indonezije. Za les v tranzitu ne bo izdano nobeno izvozno dovoljenje.

2.1   Standardi zakonitosti sistema TLAS

Sistem TLAS temelji na posebnih standardih zakonitosti lesa, ki zajema vse vrste lesnih virov (dovoljenj in gospodarskih subjektov) ter vse dejavnosti gospodarskih subjektov. Ti standardi in smernice za njihovo preverjanje so določeni v Prilogi II.

Sistem TLAS vključuje tudi „Standard in smernice za oceno uspešnosti trajnostnega upravljanja gozdov (TGG)“. Pri oceni trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na podlagi standarda TGG se preveri tudi, ali revidirani subjekt ravna v skladu z zadevnimi merili zakonitosti sistema TLAS. Imetniki dovoljenj, ki delujejo na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti (trajno gozdno območje), morajo izpolnjevati zadevni standard zakonitosti in standarde TGG. Za izpolnjevanje standardov zakonitosti se lahko sprva odločijo sami, vendar morajo najpozneje do datuma, ko preneha veljati njihovo prvotno potrdilo o zakonitosti, izpolnjevati tako standarde zakonitosti kot tudi standarde za trajnostno gospodarjenje z gozdovi.

3.    Nadzor nad lesno dobavno verigo

Imetnik dovoljenja (v primeru koncesij), ali lastnik zemljišča (v primeru zasebnega zemljišča), ali podjetje (v primeru trgovcev, predelovalcev in izvoznikov) dokaže, da je vsak člen njegove dobavne verige nadzorovan in dokumentiran, kot je določeno v uredbah ministra za gozdarstvo P.30/Menhut-II/2012, P.41/Menhut-II/2014 in P.42/Menhut-II/2014 (v nadaljnjem besedilu: uredbe). S temi uredbami se zahteva, da pokrajinski in okrožni gozdarski uradniki opravijo preverjanje na terenu in potrdijo dokumente, ki jih predložijo imetniki dovoljenj, lastniki zemljišč ali predelovalci v vsakem členu dobavne verige.

Ključni dokumenti za operativni nadzor na vsaki točki dobavne verige so povzeti v diagramu 1.

Vsem pošiljkam v dobavni verigi morajo biti priložene ustrezne prevozne listine, v katerih se navede, ali je material zajet v veljavnem spričevalu SVLK ali razglašen za zakonitega z uporabo dobaviteljeve izjave o skladnosti ali izhaja iz zaseženih virov. Lastnik ali skrbnik kakršne koli pošiljke lesa ali lesnih proizvodov v vsaki točki v dobavni verigi mora zabeležiti, ali ima ta pošiljka potrdilo SVLK ali je razglašena za zakonito z uporabo dobaviteljeve izjave o skladnosti ali izhaja iz zaseženih virov. Če pošiljka vključuje zasežen les, mora lastnik ali skrbnik pošiljke uporabiti učinkovit sistem za ločevanje lesa in lesnih proizvodov iz preverjenih zakonitih virov, zaseženega lesa ali lesnih proizvodov ter voditi evidence, ki razlikujejo med temi viri.

Gospodarski subjekti v dobavni verigi morajo voditi popolne evidence o prejetem, skladiščenem, predelanem in dostavljenem lesu in lesnih proizvodih. Te evidence morajo omogočati poznejše usklajevanje podatkov o količinah med posameznimi členi dobavne verige. Taki podatki se predložijo pokrajinskim in okrožnim gozdarskim uradnikom, ki izvedejo usklajevanje. Glavne dejavnosti in postopki, vključno z usklajevanjem, za vsako fazo dobavne verige in vloga organov za ugotavljanje skladnosti pri ocenjevanju celovitosti dobavne verige so dodatno pojasnjeni v Dodatku k tej prilogi.

Diagram 1

Nadzor nad dobavno verigo s prikazom ključnih dokumentov, ki so potrebni na vsaki točki v dobavni verigi, kjer poteka usklajevanje podatkov

4.    Institucionalna ureditev preverjanja zakonitosti in izdajanja izvoznih dovoljenj

4.1   Uvod

Indonezijski sistem TLAS temelji na pristopu, znanem kot „izdajanje dovoljenj po posameznih gospodarskih subjektih“, ki ima veliko skupnega s sistemom za potrjevanje proizvodov ali sistemom gospodarjenja z gozdovi. Indonezijsko ministrstvo za gozdarstvo imenuje vrsto organov za ugotavljanje skladnosti (Lembaga Penilai/LP in Lembaga Verifikasi/LV), ki jih pooblasti za revidiranje zakonitosti postopkov proizvajalcev lesa, trgovcev z lesom, predelovalcev in izvoznikov lesa (v nadaljnjem besedilu: gospodarski subjekti).

Organe za ugotavljanje skladnosti (OUS) akreditira indonezijski nacionalni akreditacijski organ (KAN). OUS najamejo gospodarski subjekti, ki želijo, da bi bili njihovi postopki potrjeni kot zakoniti. OUS morajo delovati v skladu s standardom ISO/IEC 17065. OUS o rezultatih revizij obvestijo revidirani subjekt in ministrstvo za gozdarstvo. Povzetki poročil so na voljo javnosti.

OUS preveri, ali revidirani subjekt deluje v skladu z indonezijsko opredelitvijo zakonitosti, kot je navedena v Prilogi II, vključno z učinkovitim izvajanjem nadzora za preprečevanje vstopa materiala iz neznanih virov v njegove dobavne verige. Kadar je revidirani subjekt, ki deluje v državnih gozdovih ali veliki industriji (primarna industrija z zmogljivostjo nad 6 000 m3 na leto, sekundarna industrija z naložbo nad 500 milijonov IDR), skladen, se zanj izda potrdilo o zakonitosti SVLK, ki velja 3 (tri) leta. V tem obdobju OUS izvaja letne nadzorne obiske za preverjanje vzdrževanja skladnosti. Za revidirane subjekte, ki delujejo v majhni industriji (primarna industrija z zmogljivostjo, manjšo od 6 000 m3/leto, sekundarna industrija z naložbo pod 500 milijonov IDR), potrdilo o zakonitosti velja 6 (šest) let, 10 (deset) let pa za gospodarske subjekte v gozdovih/na zemljiščih v zasebni lasti. V teh primerih potekajo nadzorni obiski OUS vsako drugo leto (vsaki dve leti).

Gospodarski subjekti v gozdovih/na zemljiščih v zasebni lasti, domače obrti, obrtniki/rokodelci, primarna industrija, ki predeluje izključno les iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti in ne more neposredno izvažati, registrirana skladišča (za trgovanje z lesom ali predelanim lesom, ki izhaja izključno iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti ali po sistemu SVLK preverjenih dejavnosti v okviru Perum Perhutani) in uvozniki lahko za dokazovanje zakonitosti svojega lesa in lesnih proizvodov uporabljajo izjave dobaviteljev o skladnosti in jih zato OUS ne pregledujejo (glej oddelek 5.3).

Organi LV delujejo tudi kot organi za izdajanje izvoznih dovoljenj. Preverjajo veljavnost potrdil SVLK izvoznikov in izvozno registracijo ter usklajenost izvoznikovih izjav o podatkih (mesečne bilance), preden izdajo izvozna dovoljenja v obliki dokumentov V-Legal ali dovoljenj FLEGT. Tako je izvoz lesnih proizvodov, ki so zajeti v Prilogi I in so brez izvoznega dovoljenja, prepovedan. Blagu, ki se izvaža v Evropsko unijo in ki izpolnjuje te pogoje, se izda dovoljenje FLEGT, blagu za izvoz v druge namembne kraje pa se izdajo dokumenti V-Legal.

Smernice TLAS določajo, da imajo indonezijske skupine civilne družbe, posamezniki in skupnosti pravico spremljati izvajanje sistema TLAS v praksi. Taki neodvisni opazovalci lahko ocenijo skladnost poslovanja z zahtevami iz opredelitve zakonitosti in skladnost postopkov revizije in izdaje licenc z zahtevami sistema TLAS ter lahko vložijo pritožbe OUS, organom za izdajanje dovoljenj, KAN in ministrstvu za gozdarstvo.

Diagram 2

Razmerje med različnimi subjekti, vključenimi v izvajanje sistema TLAS

4.2   Organi za ugotavljanje skladnosti in enote za izdajanje dovoljenj

Organi za ugotavljanje skladnosti (OUS) imajo v indonezijskem sistemu ključno vlogo. Pooblaščeni so s strani ministrstva za gozdarstvo, najamejo pa jih posamezni gospodarski subjekti, in sicer za preverjanje zakonitosti proizvodnih, lesnopredelovalnih in trgovinskih dejavnosti posameznih gospodarskih subjektov v dobavni verigi, vključno s celovitostjo dobavne verige.

Obstajata dve vrsti organov OUS: (i) organi za ocenjevanje (Lembaga Penilai/LP), ki revidirajo delovanje enot za gospodarjenje z gozdovi (FMU) v državnih gozdovih na podlagi standardov trajnosti in zahtev iz standarda zakonitosti; in (ii) organi za preverjanje (Lembaga Verifikasi/LV), ki revidirajo delovanje FMU, industrije, temelječe na gozdarstvu, trgovcev in izvoznikov na podlagi standardov zakonitosti.

Organi LP in LV morajo za zagotovitev najboljše kakovosti navedenih revizij, s katerimi se preverjajo standardi zakonitosti, kot so določeni v Prilogi II, razviti potrebne sisteme upravljanja, v katerih so obravnavane pristojnost, doslednost, nepristranskost, preglednost in zahteve glede postopka ocenjevanja, kot so določene v standardu ISO/IEC 17065. Te zahteve so opredeljene v smernicah sistema TLAS. Organe za ugotavljanje skladnosti (OUS) akreditira indonezijski nacionalni akreditacijski organ (KAN).

Organi LV lahko delujejo tudi kot organi za izdajanje dovoljenj. V takem primeru izdajajo izvozna dovoljenja za lesne proizvode, namenjene na mednarodne trge. Za trge, ki niso v Uniji, organi za izdajanje dovoljenj izdajo dokumente V-Legal, za trg Unije pa dovoljenja FLEGT v skladu z zahtevami iz Priloge IV. Podrobni postopki za izdajanje dokumentov V-Legal in dovoljenj FLEGT za izvozne pošiljke so opisani v smernicah TLAS. Organi LP ne morejo delovati kot organi za izdajanje dovoljenj in ne izdajajo izvoznih dovoljenj.

Vsi revizorji, ki delajo v OUS ali organih, pristojnih za izdajo dovoljenj, morajo biti registrirani in morajo imeti veljavno potrdilo o usposobljenosti od organa za poklicno certifikacijo (Lembaga Sertifikasi Profesi – LSP). LSP bo ocenil vsakršno domnevno neustrezno ravnanje revizorjev, na katero bo opozorjen, in lahko zadevnemu revizorju prekliče potrdilo o usposobljenosti.

4.3   Akreditacijski organ

Indonezijski nacionalni akreditacijski organ (Komite Akreditasi Nasional – KAN) je neodvisen akreditacijski organ, ustanovljen na podlagi Vladne uredbe (Peraturan Pemerintah/PP) 102/2000 o nacionalni standardizaciji in Predsedniškega odloka (Keputusan Presiden/Keppres) 78/2001 o nacionalnem akreditacijskem odboru. Deluje na podlagi standarda ISO/IEC 17011 (Splošne zahteve za akreditacijske organe, ki akreditirajo organe za ugotavljanje skladnosti). Posebej za sistem TLAS je izdelal notranjo podporno dokumentacijo za akreditacijo organov LP in LV.

Organ KAN na mednarodni ravni priznavata Pacific Accreditation Cooperation (Pacifiško združenje za akreditacijo – PAC) in International Accreditation Forum (Mednarodni akreditacijski forum – IAF) za akreditacijo certifikacijskih organov za sisteme upravljanja kakovosti, sisteme ravnanja z okoljem in certificiranje proizvodov. Priznavata ga tudi Asia Pacific Laboratory Accreditation Cooperation (Azijsko-pacifiško združenje za akreditacijo laboratorijev – APLAC) in International Laboratory Accreditation Cooperation (Mednarodno združenje za akreditacijo laboratorijev – ILAC).

Organ KAN je 14. julija 2009 z ministrstvom za gozdarstvo podpisal memorandum o soglasju o zagotavljanju akreditacijskih storitev za sistem TLAS. Zato je odgovoren za akreditacijo OUS za zagotovitev njihove stalne skladnosti s standardom ISO/IEC 17065.

Pritožbe o delovanju LP ali LV lahko organu KAN predloži katera koli zainteresirana stranka, vključno z gospodarskimi subjekti in neodvisnimi opazovalci.

4.4   Revidirani subjekti

Revidirani subjekti so gospodarski subjekti, pri katerih se opravi preverjanje zakonitosti. To so enote za gospodarjenje z gozdovi (koncesionarji ali imetniki dovoljenja za izkoriščanje lesa, imetniki dovoljenja za gospodarjenje z gozdovi v lokalnih ali vaških skupnostih, lastniki zasebnih gozdov/zemljišč), registrirana skladišča lesa, industrije, temelječe na gozdarstvu, in registrirani izvozniki, ki niso proizvajalci. Enote za gospodarjenje z gozdovi in industrije, temelječe na gozdarstvu, morajo ravnati v skladu z veljavnim standardom zakonitosti. Za izvoz morajo industrije, temelječe na gozdarstvu, in registrirani izvozniki, ki niso proizvajalci, izpolnjevati zahteve za izdajanje izvoznih dovoljenj. TLAS revidiranim subjektom omogoča, da organom LP ali LV predložijo pritožbe glede izvajanja ali rezultatov revizij.

4.5   Neodvisni opazovalec

Civilna družba ima ključno vlogo pri neodvisnem spremljanju sistema TLAS. Skupine civilne družbe, posamezniki in skupnosti, ki delujejo kot neodvisni opazovalci, imajo pravico podati oceno in pripraviti poročilo o skladnosti različnih dejavnosti z zahtevami zakonitosti ter o dejavnostih v zvezi z akreditacijo, preverjanjem in izdajo dovoljenj. Ugotovitve neodvisnega opazovalca se lahko uporabijo tudi kot del redne ocene, ki se zahteva na podlagi tega sporazuma (Priloga VI).

V primeru nepravilnosti v zvezi z zakonitostjo gospodarskega subjekta se pritožbe neodvisnega opazovalca predložijo neposredno zadevnemu organu LP ali LV. Če meni, da je odgovor organa LP ali LV na pritožbo nezadovoljiv, lahko neodvisni nadzornik to prijavi organu KAN in vladi. V primeru pritožb o izdajanju izvoznih dovoljenj lahko neodvisni opazovalec predloži pritožbe organu za izdajanje dovoljenj ali ministrstvu za gozdarstvo.

4.6   Vlada

Ministrstvo za gozdarstvo (od oktobra 2014 je ministrstvo za gozdarstvo združeno z ministrstvom za okolje, tako da je zdaj ministrstvo za okolje in gozdarstvo) ureja sistem TLAS in pooblašča akreditirane organe LP za opravljanje ocene TGG, organe LV pa za preverjanje zakonitosti.

Ministrstvo za gozdarstvo pooblašča LV tudi za izdajo izvoznih dovoljenj (dokumentov V-Legal ali dovoljenj FLEGT).

Ministrstvo za gozdarstvo je izdalo smernice z zahtevami v zvezi s preverjanjem in izdajo dovoljenj. Te smernice vključujejo tudi določbe za nadzor ministrstva za gozdarstvo nad dejavnostmi preverjanja LV ter opredeljujejo postopke ministrstva za odobritev njihovih dejavnosti licenciranja in nadzor nad njimi.

Poleg tega ministrstvo za gozdarstvo ustanovi ad hoc skupino za spremljanje, ki bo odgovorna za preiskavo vsakršne sporočene kršitve, in sicer vsak primer posebej, v zvezi z izdajo potrdila o zakonitosti in/ali dokumenta V-Legal/dovoljenja FLEGT. Sestava skupine za spremljanje je odvisna od narave kršitve, o kateri se poroča. Zajema lahko različne vladne agencije in akterje civilne družbe. Na podlagi ugotovitev in priporočil skupine za spremljanje lahko ministrstvo za gozdarstvo pooblastilo OUS prekliče, kar pomeni, da mora OUS takoj prekiniti svoje dejavnosti preverjanja in izdajanja dovoljenj.

Minister za gozdarstvo bo prav tako nemudoma preklical svoje pooblastilo OUS na podlagi odločitve KAN o odvzemu akreditacije (npr. ki je posledica dejavnosti letnega nadzora KAN nad OUS). OUS se lahko pritožijo KAN, ne pa tudi ministrstvu.

Ministrstvo za gozdarstvo ureja tudi enoto za informacije o dovoljenjih (LIU) kot enoto za upravljanje informacij, ki potrjuje informacije za izdajo dokumenta V-Legal/dovoljenja FLEGT. LIU je odgovorna tudi za splošno izmenjavo informacij v zvezi s sistemom TLAS ter prejema in shranjuje ustrezne podatke in informacije o izdaji potrdil o zakonitosti ter dokumentov V-Legal in dovoljenj FLEGT. Poleg tega odgovarja na poizvedbe pristojnih organov trgovinskih partnerjev in deležnikov. LIU prav tako upravlja postopek izdajanja priporočil glede uvoza na podlagi potrebne skrbnosti, in sicer prek svojega spletnega sistema SILK.

Poleg tega ministrstvo za gozdarstvo nadzira registracijo vladnih tehničnih nadzornikov na različnih področjih (Wasganis) in tehničnega osebja podjetij na terenu (Ganis). Wasganis so zadolženi za izvajanje nadzora in kontrole nad meritvami hlodov. Prav tako dokončajo izpolnjevanje obveznih prevoznih listin in usklajujejo podatke (za več podrobnosti glej Dodatek k tej prilogi). Ganis pripravijo dokumente o proizvodnji lesa in prevozne listine iz vse proizvodnje v državnih gozdovih. Prav tako lahko dokončajo izpolnjevanje obveznih prevoznih listin v primeru, da so Wasganis odsotni več kot 48 ur. Tako Wasganis kot tudi Ganis so registrirani pri ministrstvu za gozdarstvo. Ministrstvo za gozdarstvo njihovo delovanje vsako leto oceni z uradnim pregledom.

5.    Preverjanje zakonitosti

5.1   Uvod

Indonezijski les se šteje za zakonit, kadar je za njegovo poreklo in postopek proizvodnje ter nadaljnjo predelavo, prevoz in trgovino potrjeno, da so v skladu z vsemi veljavnimi indonezijskimi zakoni in predpisi, kot so določeni v Prilogi II. OUS ugotavljajo in preverjajo skladnost. Za zmanjšanje bremena zasebnih lastnikov gozdov, trgovcev in domačih obrti/obrtnikov/rokodelcev, ki so v celoti odvisni od lesa iz gozdov v zasebni lasti/gozdov za zasebno izkoriščanje (dovoljenje za zasebno zemljišče), se tem gospodarskim subjektom v jasno opisanih primerih dovoli izdajanje dobaviteljeve izjave o skladnosti kot alternativo za pridobitev potrdila SVLK (za več podrobnosti glej odstavek 5.2 spodaj).

5.2   Postopek preverjanja zakonitosti s strani OUS

V skladu s standardom ISO/IEC 17065 in smernicami sistema TLAS postopek preverjanja zakonitosti vključuje naslednje:

Vloga in podpis pogodbe: gospodarski subjekt OUS predloži vlogo, v kateri so navedeni obseg preverjanja, profil gospodarskega subjekta in druge potrebne informacije. Pred začetkom dejavnosti preverjanja je potrebna pogodba med gospodarskim subjektom in OUS, v kateri so določeni pogoji za preverjanje.

Načrt preverjanja: po podpisu pogodbe o preverjanju OUS pripravi načrt preverjanja, ki vključuje imenovanje revizijske skupine, program preverjanja in časovni razpored dejavnosti. Načrt pošlje revidiranemu subjektu, pristojnemu pokrajinskemu organu za gozdove in drugim ustreznim organom na pokrajinski in regionalni ravni, določijo pa se tudi datumi dejavnosti preverjanja. Te informacije so vnaprej na voljo neodvisnim opazovalcem in javnosti prek spletnih strani OUS in ministrstva za gozdarstvo in/ali sredstev javnega obveščanja ali dopisov.

Dejavnosti preverjanja: preverjanje vključuje tri faze: (i) uvodni revizijski sestanek in usklajevanje, (ii) preverjanje dokumentov in opažanja na terenu ter (iii) zaključni revizijski sestanek.

Poročanje in odločanje: revizijska skupina sestavi poročilo o preverjanju, pri čemer upošteva strukturo, ki jo določi ministrstvo za gozdarstvo. Poročilo, ki vključuje opis kakršnih koli ugotovitev neskladnosti in sprejete odločitve o certificiranju, se pošlje revidiranemu subjektu v štirinajstih koledarskih dneh od zaključnega revizijskega sestanka, OUS pa ga predloži ministrstvu za gozdarstvo.

Ugotovitve revizijske skupine se uporabijo predvsem za odločitev o izidu preverjanja, ki jo sprejme OUS. OUS sprejme odločitev o izdaji potrdila o zakonitosti na podlagi poročila o preverjanju, ki ga je pripravila revizijska skupina.

Če je ugotovljena kakršna koli neskladnost, OUS ne izda potrdila o zakonitosti, kar prepreči vstop lesa v dobavno verigo s preverjenim zakonito pridobljenim lesom. Gospodarski subjekt lahko po odpravi neskladnosti ponovno predloži zahtevo za preverjanje zakonitosti.

Kršitve, ki jih OUS odkrije med preverjanjem, se prijavijo ministrstvu za gozdarstvo, obravnavajo pa jih odgovorni organi v skladu z upravnimi ali sodnimi postopki. Če v zvezi z gospodarskim subjektom obstaja sum kršitve predpisov, se lahko nacionalni, pokrajinski in okrožni organi odločijo ustaviti njegove dejavnosti.

Izdaja potrdila o zakonitosti in ponovna izdaja potrdila: OUS izda potrdilo o zakonitosti, če je ugotovljeno, da revidirani subjekt v celoti deluje v skladu z vsemi kazalniki in dokazili iz standarda zakonitosti, vključno s pravili o nadzoru nad dobavno verigo lesa.

OUS lahko ministrstvu za gozdarstvo kadar koli poroča o izdanih, spremenjenih, začasno preklicanih in odvzetih potrdilih ter vsake tri mesece izda poročilo. Ministrstvo za gozdarstvo ta poročila objavi na svoji spletni strani.

Glede na vrsto dovoljenja, ki ga ima revidirani subjekt, potrdilo o zakonitosti velja tri do deset let, nato pa mora gospodarski subjekt prestati revizijo za ponovno izdajo potrdila. Postopek za ponovno izdajo potrdila se opravi pred datumom poteka veljavnosti potrdila.

Nadzor: glede na vrsto dovoljenja, ki ga ima revidirani subjekt, se pri gospodarskih subjektih s potrdilom o zakonitosti opravi letni nadzor ali nadzor vsaki dve leti, pri katerem se upoštevajo načela zgoraj povzetih dejavnosti preverjanja. OUS lahko nadzor opravi prej, kot je predvideno, če je bil obseg preverjanja razširjen.

Nadzorna ekipa pripravi poročilo o nadzoru. Izvod poročila, ki vključuje opis kakršne koli ugotovljene neskladnosti, se predloži ministrstvu za gozdarstvo. Zaradi neskladnosti, ugotovljenih pri nadzoru, se potrdilo o zakonitosti začasno prekliče ali odvzame.

Posebne revizije: gospodarski subjekti s potrdilom o zakonitosti morajo OUS sporočiti vse spremembe v lastništvu, strukturah, upravljanju in postopkih, ki bi lahko vplivale na kakovost nadzorov zakonitosti med veljavnostjo potrdila. OUS lahko opravi posebne revizije, s katerimi razišče pritožbe ali spore, ki so jih vložili neodvisni opazovalci, vladne institucije ali drugi deležniki, ali na podlagi poročila gospodarskega subjekta o spremembah, ki vplivajo na kakovost nadzorov zakonitosti. OUS prav tako opravijo posebne revizije, če gospodarski subjekt sporoči, da namerava predelovati zasežen les.

5.3   Preverjanje zakonitosti z uporabo dobaviteljeve izjave o skladnosti in notranjih preverjanj

Dobaviteljeva izjava o skladnosti, ki temelji na standardu SNI/ISO 17050, je „lastna izjava“, kot je opredeljena v standardu ISO/IEC 17000, tj. potrditev samega dobavitelja po pregledu, da je bilo dokazano izpolnjevanje posebnih zahtev.

Dobaviteljevo izjavo o skladnosti lahko uporabijo (i) lastnik zasebnih gozdov, (ii) registrirana skladišča lesa (samo tista skladišča, ki prejemajo les izključno iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti ali les s potrdilom SVLK od Perum Perhutani), (iii) domače obrti/obrtniki/rokodelci ter (iv) primarna in sekundarna industrija, ki predeluje izključno les iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti in nima izvoznega dovoljenja. Dobaviteljeva izjava o skladnosti se uporablja za (a) les iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti, (b) les iz regeneracij obcestnih površin in pokopališč, (c) recikliran/porušen les in (d) uvožen les in lesne proizvode.

Dobaviteljeva izjava o skladnosti vsebuje informacije o dobavitelju, proizvodih in njihovih virih, prevozni listini in prejemniku proizvodov ter datum izdaje. Dobaviteljeva izjava o skladnosti lastnikov zasebnih gozdov zajema tudi dokazilo o lastništvu zemljišča, s katerega les prihaja. Dobaviteljeva izjava o skladnosti je priložena prevozni listini, ki temelji na predpisih za upravljanje lesa. Podrobni postopki za izdajo dobaviteljeve izjave o skladnosti in z njo povezana preverjanja so navedeni v smernicah sistema TLAS.

Prejemnik dobaviteljeve izjave o skladnosti iz zasebnih gozdov opravi in dokumentira notranja preverjanja veljavnosti informacij, ki jih je treba navesti v dobaviteljevi izjavi o skladnosti, pred podpisom pogodbe o nakupu in vsaj enkrat na leto po podpisu pogodbe. Informacije v dobaviteljevi izjavi o skladnosti, ki jo izdajo skladišča lesa, preverja prejemnik dobaviteljeve izjave o skladnosti (primarna ali sekundarna industrija) v časovnih presledkih treh mesecev zaradi sledljivosti virov hlodov. To v primeru, da je prejemnik potrjen, OUS preveri pri opravljanju revizije SVLK pri prejemniku s pregledom dokumentov. Poleg tega lahko ministrstvo za gozdarstvo izvaja naključne preglede, za katere se lahko najamejo ustrezno usposobljene tretje osebe. V primeru znakov goljufije in nepravilnosti lahko ministrstvo za gozdarstvo izvede posebne inšpekcijske preglede gospodarskega subjekta, ki uporablja dobaviteljevo izjavo o skladnosti.

Vsi lesni proizvodi iz dokumenta V-Legal ali dovoljenja FLEGT morajo izhajati iz dobavne verige s potrdilom SVLK in/ali dobavne verige z dobaviteljevo izjavo o skladnosti. Les in lesni proizvodi iz dobaviteljeve izjave o skladnosti nimajo neposrednega dostopa do mednarodnih trgov. Takšen dostop je mogoč samo gospodarskim subjektom s potrdilom SVLK.

5.4   Preverjanje zakonitosti uvoženega lesa in lesnih proizvodov

Uredba ministra za trgovino 78/M-DAG/PER/10/2014 navaja, da se za uvoženi les in lesne proizvode zahteva dokaz o zakonitosti v državi sečnje. V zvezi s tem se predloga dobaviteljeve izjave o skladnosti uporablja tudi za uvoz. Les in/ali lesne proizvode lahko v Indonezijo uvažajo samo registrirani uvozniki (trgovci) in gospodarski subjekti, ki predelujejo les. Ti gospodarski subjekti morajo izkazovati potrebno skrbnost glede uvoženega lesa in/ali lesnih proizvodov, da se zmanjšajo tveganja, da bi v indonezijsko dobavno verigo vstopil nezakonit les. Od njih se zahteva, da zagotovijo informacije, kot so oznake HS proizvodov, tovorni list, država sečnje, država porekla, dokazilo o zakonitosti lesa in pristanišče izvoza iz predloge izjave. Postopki potrebne skrbnosti zajemajo zbiranje podatkov, analizo tveganja in zmanjševanje tveganja. Postopki se izvajajo z uporabo spletnega sistema SILK ministrstva za gozdarstvo. Ministrstvo izda priporočilo za uvoz ministrstvu za trgovino po oceni vsakega postopka potrebne skrbnosti, ki ga izvaja gospodarski subjekt.

OUS pri izvajanju revizij uvoznika opravijo pregled dokumentov sistema potrebne skrbnosti, ki se uporablja. Podrobni postopki za sistem potrebne skrbnosti in povezana preverjanja bodo določeni v smernicah sistema TLAS in z njimi povezanih uvoznih predpisih.

5.5   Odgovornost vlade za izvrševanje

Ministrstvo za gozdarstvo ter pokrajinski in okrožni gozdarski uradi so odgovorni za nadzor nad dobavno verigo lesa in preverjanje s tem povezanih dokumentov (npr. letnih delovnih načrtov, poročil o sečnji, bilančnih preglednic hlodovine, prevoznih listin, bilančnih preglednic hlodovine/surovin/predelanih proizvodov in kontrolnih seznamov proizvodnje). V primeru nedoslednosti lahko gozdarski uradniki zadržijo odobritev dokumentov o nadzoru, kar povzroči začasno ustavitev dejavnosti.

Kršitve, ki jih odkrijejo gozdarski uradniki ali neodvisni opazovalci, se sporočijo OUS, ki lahko izdano potrdilo o zakonitosti po preverjanju začasno prekliče ali odvzame. Gozdarski uradniki lahko v skladu z regulativnimi postopki ustrezno nadalje ukrepajo.

Ministrstvo za gozdarstvo prejme tudi izvode poročil o preverjanju ter poznejša poročila o nadzoru in posebnih revizijah, ki jih sestavijo OUS. O kršitvah, ki jih odkrijejo OUS, gozdarski uradniki ali neodvisni opazovalci, se vpleteni akterji medsebojno obveščajo, kršitve pa se obravnavajo v skladu z upravnimi in sodnimi postopki. Če v zvezi z gospodarskim subjektom obstaja sum kršitve predpisov, se lahko nacionalni, pokrajinski in okrožni organi odločijo začasno ali dokončno ustaviti njegove dejavnosti. OUS takoj razveljavijo potrdila o zakonitosti, če zahteve iz standarda zakonitosti niso več izpolnjene.

Ministrstvo za gozdarstvo ustanovi ad hoc skupino, ki bo odgovorna za raziskovanje in spremljanje vseh sporočenih kršitev v zvezi z izdajo potrdila o zakonitosti in/ali dokumenta V-Legal/dovoljenja FLEGT (skupina za spremljanje), in sicer za vsak primer posebej.

6.    Izdajanje dovoljenj FLEGT

Indonezijsko izvozno dovoljenje za zakonite lesne proizvode je znano kot „dokument V-Legal“. To je izvozno dovoljenje, s katerim se dokazuje, da so izvoženi lesni proizvodi v skladu z zahtevami indonezijskega standarda zakonitosti, kot je določen v Prilogi II, in izvirajo iz dobavne verige z ustreznim nadzorom za preprečevanje vstopa lesa iz virov, ki niso potrjeni kot zakoniti. Dokument V-Legal izdajajo organi LV, ki delujejo kot organi za izdajanje dovoljenj, kot dovoljenje FLEGT za pošiljke v Unijo pa se bo uporabljal, ko se bosta pogodbenici dogovorili o začetku sheme izdajanja dovoljenj FLEGT.

Postopki za izdajanje dovoljenj FLEGT/dokumentov V-Legal so navedeni v smernicah sistema TLAS.

Ministrstvo za gozdarstvo je ustanovilo enoto za informacije o dovoljenjih, ki skrbi za elektronsko podatkovno zbirko s kopijami vseh dokumentov V-Legal/dovoljenj FLEGT in poročil o neskladnosti, ki so jih pripravili organi za izdajanje dovoljenj. Enota za informacije o dovoljenjih bo pristojnim organom Unije odobrila spletni dostop do svoje zbirke podatkov. V primeru poizvedbe o verodostojnosti, popolnosti in veljavnosti določenega dovoljenja FLEGT bo pristojni organ v Uniji lahko preveril podatke z dovoljenja s pomočjo spletne podatkovne baze SILK. Pristojni organi Unije lahko za dodatne informacije stopijo v stik z enoto za informacije o dovoljenjih, ki se bo po potrebi povezala z zadevnim organom za izdajanje dovoljenj.

Dokument V-Legal/dovoljenje FLEGT se izda na mestu, kjer je pošiljka konsolidirana pred izvozom. Postopek je naslednji:

7.    Spremljanje

Indonezijski sistem TLAS vključuje spremljanje, ki ga izvaja civilna družba (neodvisno spremljanje). Dodana je še redna ocena, da bi sistem postal še zanesljivejši za prostovoljni sporazum o partnerstvu FLEGT.

Civilna družba izvaja neodvisno spremljanje za oceno skladnosti gospodarskih subjektov ter organov LP, LV in organov za izdajanje dovoljenj z zahtevami indonezijskega sistema TLAS, vključno z akreditacijskimi standardi in smernicami. Civilna družba v tem okviru so indonezijski pravni subjekti, ki vključujejo nevladne organizacije, skupnosti in posamezne indonezijske državljane.

Cilj redne ocene je neodvisno zagotovilo, da indonezijski sistem TLAS deluje, kot je opisano, s čimer se utrjuje verodostojnost izdanih dovoljenj FLEGT. Pri redni oceni se uporabljajo ugotovitve in priporočila iz neodvisnega spremljanja. Pristojnosti in naloge pri redni oceni so določene v Prilogi VI.

Dodatek

Nadzor nad dobavno verigo

Kot je opisano v Prilogi V, morajo izjave in vodenje evidenc gospodarskih subjektov po vseh različnih dobavnih verigah (npr. prevozne listine in bilančne preglednice) navajati, ali imajo les ali lesni proizvodi potrdilo SVLK ter ali so razglašeni za zakonite z uporabo dobaviteljeve izjave o skladnosti ali iz zaseženega vira.

1.   OPIS OPERATIVNEGA NADZORA NAD DOBAVNO VERIGO ZA LES IZ GOZDOV V DRŽAVNI LASTI

Operativni nadzori nad dobavno verigo za državne gozdove (naravne gozdove in gozdne nasade) urejata uredbi ministra za gozdarstvo P.41/Menhut-II/2014 in P.42/Menhut-II/2014 o upravljanju lesa. To vključuje Uredbo ministra za gozdarstvo P.43/Menhut-II/2014 o standardih SVLK, Tehnične smernice generalnega direktorata za rabo gozdov P.14/VI-BPPHH/2014 in dopis GD za promet SE 8/VI-BPPHH/2014 iz avgusta 2014.

Vsi postopki in pravila za sprejemanje odločitev, ki se nanašajo na preverjanje, usklajevanje podatkov in odpravljanje neskladnosti v vsaki od spodaj navedenih faz dobavne verige, se uporabljajo za vse vrste dovoljenj za gospodarjenje z gozdovi, izdane za gozdove v državni lasti: koncesije za naravne gozdove (IUPHHK-HA/HPH), koncesije za industrijske gozdne nasade (IUPHHK-HT/HPHTI), koncesije za obnovo ekosistemov (IUPHHK-RE), pravice za upravljanje gozdnih nasadov (Perum Perhutani), koncesije za gozdne nasade skupnosti (IUPHHK-HTR) in koncesije za gozdove skupnosti (IUPHHK-HKM), koncesije za občinske gozdove (IUPHHK-HD), koncesije za izkoriščanje lesa z območij za pogozdovanje (IUPHHK-HTHR) in izkoriščanje lesa z negozdnih območij ali gozdov, katerih namembnost je mogoče spremeniti (IPK). Ti postopki in pravila so opisani v tehničnih smernicah iz uredb ministra za gozdarstvo P.41/Menhut-II/2014 in P.42/Menhut-II/2014 o upravljanju lesa.

Vsi gospodarski subjekti, ki imajo dovoljenje za pridobivanje lesa iz lesa, zajetega v koncesiji za naravne gozdove, morajo prijaviti vse svoje proizvodne podatke v nacionalnem sistemu spletnega sledenja v vsaki fazi dobavne verige od koncesij za gozdove do vmesnega skladišča hlodovine in primarne industrije gozdnih proizvodov.

1.1    Sečišče

1.2    Začasno skladišče hlodovine

1.3    Skladišče hlodovine

Hlodi se prepeljejo z začasnega skladišča hlodovine na skladišče hlodovine ter nato bodisi neposredno v lesnopredelovalni obrat bodisi na vmesno skladišče hlodovine ali registrirano skladišče lesa.

1.4    Vmesno skladišče hlodovine

Vmesna skladišča hlodovine se uporabljajo, če se hlodi ne prepeljejo neposredno s koncesijskega območja do skladišča pri predelovalnem obratu. Vmesna skladišča hlodovine se uporabljajo zlasti pri prevozu hlodov med otoki ali menjavi prevoznega sredstva.

Dovoljenje za vzpostavitev vmesnega skladišča hlodovine v državnih gozdovih izda okrožni gozdarski uradnik na podlagi predloga, ki ga predloži imetnik dovoljenja. Dovoljenje za vmesno skladišče hlodovine velja tri leta, vendar se lahko po pregledu in odobritvi gozdarskega uradnika podaljša. Za vzpostavitev vmesnega skladišča hlodovine zunaj državnih gozdov ni potrebno posebno dovoljenje in ga določi imetnik dovoljenja.

2.   OPIS OPERATIVNEGA NADZORA NAD DOBAVNO VERIGO LESA IZ GOZDOV/Z ZEMLJIŠČ V ZASEBNI LASTI

Sečnja v gozdovih/na zemljiščih v zasebni lasti je urejena z Uredbo ministra za gozdarstvo P.30/Menhut-II/2012 (v nadaljnjem besedilu: Uredba).

Za zasebne lastnike gozdov/zemljišč ne veljajo zakonske zahteve, da morajo drevesa, popisana za sečnjo, opremiti z identifikacijskimi oznakami ali signirnimi ploščicami. Skladišča hlodovine in vmesna skladišča hlodovine se za les, pridobljen iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti, na splošno ne uporabljajo.

Nadzorni postopki za les iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti se razlikujejo za hlode dreves, ki so bila ob pridobitvi zemljiške pravice na zemljišču, in hlode dreves, ki so bila zasajena po pridobitvi zemljiške pravice. Odvisni so tudi od vrste posekanih dreves. Plačilo pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in sklad za pogozdovanje ter pristojbine za posek se uporablja za hlode dreves, ki so bila ob pridobitvi zemljiške pravice že na zemljišču, ne uporablja pa se za hlode dreves, ki so bila zasajena ali so začela rasti po pridobitvi zemljiške pravice.

Za hlode dreves, zasajenih po pridobitvi zemljiške pravice, obstajata dve možnosti:

Za hlode dreves, ki so bila na zemljišču pred podelitvijo zemljiške pravice, prevozno listino izda okrožni gozdarski uradnik. Tak les mora imeti potrdilo SVLK.

2.1    Sečišče/začasno skladišče hlodovine

3.   OPIS OPERATIVNEGA NADZORA NAD DOBAVNIMI VERIGAMI LESA ZA SKLADIŠČA IN INDUSTRIJO

Registrirana skladišča lesa in predelanega lesa predstavljajo posamezne akterje v dobavni verigi. Ti gospodarski subjekti, ki delujejo kot trgovci, nakupujejo les ter lesne proizvode in jih prodajajo drugim gospodarskim subjektom, ne da bi bili vključeni v dejavnosti proizvodnje ali predelave.

Obstajajo tri različne vrste dovoljenj za registrirana skladišča lesa in predelanega lesa:

3.1    Registrirana skladišča lesa za shranjevanje lesa iz državnih gozdov in uvoženega lesa (TPT-KB)

Registrirana skladišča lesa za shranjevanje lesa iz državnih gozdov in uvoženega lesa (TPT-KB) se uporabljajo, če se hlodi s koncesijskega območja in/ali vmesnih skladišč hlodovine in/ali drugih TPT-KB ne prepeljejo neposredno do skladišča pri predelovalnem obratu, ali v primeru uvoženega lesa (hlodov).

Dovoljenje za vzpostavitev TPT-KB izda gozdarski uradnik na podlagi predloga, ki ga predloži imetnik dovoljenja. Dovoljenje TPT-KB velja tri leta, vendar se lahko po pregledu in odobritvi gozdarskega uradnika podaljša.

Gospodarski subjekti z dovoljenjem TPT-KB lahko uporabijo dobaviteljevo izjavo o skladnosti le, če uporabljajo izključno uvožen les in/ali les s potrdilom SVLK Perum Perhutani. Če le eden od lesnih virov vsebuje les iz državnih gozdov (razen potrjenega lesa Perum Perhutani), je potrebno potrdilo SVLK.

3.2    Registrirana skladišča lesa in/ali predelanega lesa iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti (TPT)

Registrirana skladišča lesa in/ali predelanega lesa iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti (TPT) se uporabljajo, če hlodi in/ali predelan les niso prepeljani neposredno do skladišča pri predelovalnem obratu, iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti in/ali drugih TPT.

Dovoljenje za vzpostavitev TPT izda gozdarski uradnik na podlagi predloga, ki ga predloži imetnik dovoljenja. Dovoljenje TPT pregleda in odobri gozdarski uradnik.

Gospodarski subjekti, ki upravljajo TPT, lahko uporabijo dobaviteljevo izjavo o skladnosti le, če ne opravljajo potrjevanja SVLK.

Gospodarski subjekti, ki upravljajo TPT, morajo uporabljati izključno les in/ali predelan les iz zasajenih dreves iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti.

3.3    Primarna/celostna industrija

3.4    Registrirana skladišča predelanega lesa za shranjevanje lesa iz državnega gozda in/ali uvoženega lesa (TPT-KO)

Registrirana skladišča predelanega lesa za shranjevanje lesa iz državnega gozda in/ali uvoženega lesa (TPT-KO) so skladišča predelanega lesa, ki prejemajo predelan les iz primarnih procesnih enot in/ali iz drugih TPT-KO ter/ali uvožen predelan les. Lesni proizvodi iz TPT-KO se prodajajo sekundarnim procesnim enotam, drugim TPT-KO, domačim obrtem, registriranim izvoznikom in/ali končnim uporabnikom.

Dovoljenje za vzpostavitev TPT-KO izda okrožni gozdarski uradnik na podlagi predloga, ki ga predloži imetnik dovoljenja. Dovoljenje TPT-KO velja tri leta, vendar se lahko po pregledu in odobritvi okrožnega gozdarskega uradnika podaljša.

Upravljavci TPT-KO lahko uporabijo dobaviteljevo izjavo o skladnosti le, če uporabljajo izključno lesne proizvode, ki izvirajo iz uvoženega predelanega lesa. Če vsaj eden izmed njihovih proizvodov iz predelanega lesa vsebuje predelan les iz naravnih gozdov, je zanje potrebno potrdilo SVLK.

3.5    Sekundarna industrija

4.   IZVOZ

Postopki in usklajevanja podatkov za izvoz lesa s poreklom iz gozdov v državni lasti in gozdov/zemljišč v zasebni lasti so enaki.

▼B

PRILOGA VI

PRISTOJNOSTI IN NALOGE PRI REDNI OCENI

1.   CILJ

Redna ocena je neodvisna ocena, ki jo opravi neodvisna tretja stran, imenovana ocenjevalec. Cilj redne ocene je zagotoviti, da indonezijski sistem TLAS deluje, kot je opisano, in tako krepiti verodostojnost dovoljenj FLEGT, izdanih na podlagi tega sporazuma.

2.   OBSEG

Redna ocena zajema:

3.   REZULTATI

Rezultati redne ocene so redna poročila, v katerih so predstavljeni ugotovitve ocene in priporočila za ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo vrzeli in pomanjkljivosti v sistemu, ugotovljenih z oceno.

4.   GLAVNE DEJAVNOSTI

Dejavnosti redne ocene med drugim vključujejo:

5.   METODOLOGIJA OCENE

6.   USPOSOBLJENOST OCENJEVALCA

Ocenjevalec je pristojna, neodvisna in nepristranska tretja oseba, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

7.   POROČANJE

8.   ZAUPNOST

Ocenjevalec ohranja zaupnost podatkov, ki jih prejme pri opravljanju svojih nalog.

9.   IMENOVANJE, REDNOST IN FINANCIRANJE

PRILOGA VII

PRISTOJNOSTI IN NALOGE PRI NEODVISNEM SPREMLJANJU TRGA

1.   CILJ NEODVISNEGA SPREMLJANJA TRGA

Neodvisno spremljanje trga je spremljanje trga, ki ga opravlja neodvisna tretja oseba, imenovana opazovalec. Cilj neodvisnega spremljanja trga je zbrati in analizirati informacije o sprejetju indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na trgu Unije ter preučiti učinke Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode, in s tem povezanih pobud, kot so politike javnih in zasebnih naročil.

2.   OBSEG

Neodvisno spremljanje trga zajema:

3.   REZULTATI

Rezultati neodvisnega spremljanja trga bodo vključevali redna poročila skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma (JIC), ki bodo vsebovala ugotovitve in priporočila za ukrepe za okrepitev položaja indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na trgu Unije in izboljšanje izvajanja s trgom povezanih ukrepov, da se prepreči dajanje nezakonito pridobljenega lesa na trg Unije.

4.   GLAVNE DEJAVNOSTI

Neodvisno spremljanje trga med drugim vključuje:

5.   METODOLOGIJA SPREMLJANJA

6.   USPOSOBLJENOST NEODVISNEGA OPAZOVALCA TRGA

Opazovalec:

7.   POROČANJE

8.   ZAUPNOST

Opazovalec ohranja zaupnost podatkov, ki jih prejme pri opravljanju svojih nalog.

9.   IMENOVANJE, REDNOST IN FINANCIRANJE

PRILOGA VIII

MERILA ZA PRESOJO DELOVANJA INDONEZIJSKEGA SISTEMA ZA ZAGOTAVLJANJE ZAKONITOSTI LESA

OZADJE

Neodvisna tehnična ocena indonezijskega sistema TLAS bo opravljena pred začetkom delovanja sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za izvoz lesa v Unijo. Cilj te tehnične ocene bo: (i) preučiti delovanje sistema TLAS v praksi in tako ugotoviti, ali daje pričakovane rezultate, ter (ii) preučiti vse spremembe sistema TLAS, nastale po podpisu Sporazuma.

Merila za to oceno so:

1.   OPREDELITEV ZAKONITOSTI

Zakonito pridobljen les je treba opredeliti na podlagi veljavne zakonodaje v Indoneziji. Uporabljena opredelitev mora biti nedvoumna, objektivno preverljiva in operativno izvedljiva ter mora vključevati vsaj zakone in druge predpise, ki urejajo naslednja področja:

Ključna vprašanja:

V primeru sprememb opredelitve zakonitosti bodo ključna vprašanja vključevala:

2.   NADZOR NAD DOBAVNO VERIGO;

Sistemi za nadzor nad dobavno verigo morajo zagotavljati verodostojnost sledljivosti lesnih proizvodov v vsej dobavni verigi od kraja sečnje ali točke uvoza do točke izvoza. Vedno ne bo nujno, da se ohrani fizična sledljivost za hlod, tovor hlodovine ali lesni proizvod od točke izvoza do gozda izvora, vedno pa bo treba zagotoviti sledljivost med gozdom in prvo točko mešanja (npr. lesnim terminalom ali predelovalno enoto).

2.1.   Pravice uporabe

Območja, za katera so bile dodeljene pravice do uporabe gozdnih virov, so jasno določena, znani pa so tudi imetniki teh pravic.

Ključna vprašanja:

2.2.   Metode za nadzor nad dobavno verigo

Obstajajo učinkoviti mehanizmi za sledenje lesa skozi celotno dobavno verigo od sečnje do točke izvoza. Pristop za identifikacijo lesa je lahko različen, od uporabe nalepk za posamezne kose do zanašanja na dokumentacijo, ki spremlja tovor ali serijo. Pri izbiri metode je treba upoštevati vrsto in vrednost lesa ter nevarnost kontaminacije z neznanim ali nezakonitim lesom.

Ključna vprašanja:

2.3.

Upravljanje količinskih podatkov Obstajajo zanesljivi in učinkoviti mehanizmi za merjenje in evidentiranje količin lesa ali lesnih proizvodov v vsaki fazi dobavne verige, zlasti pa zanesljive in natančne ocene pred sečnjo, kar zadeva količino neposekanega lesa na vsakem območju poseka. Ključna vprašanja: — Ali nadzorni sistem zagotavlja količinske podatke o vložkih in izložkih, vključno s pretvorbenimi razmerji, kjer je to ustrezno, v naslednjih fazah dobavne verige: — neposekan les, — hlodi v gozdu (na začasnih skladiščih hlodovine), — prepeljan in skladiščen les (skladišča hlodovine/bazeni za skladiščenje hlodovine, vmesna skladišča hlodovine/bazeni za skladiščenje hlodovine), — prihod v lesnopredelovalni obrat in skladiščenje materiala, — vstop v proizvodne linije in izstop iz njih, — skladiščenje predelanih proizvodov v lesnopredelovalnem obratu, — izstop iz lesnopredelovalnega obrata in prevoz, — prihod na točko izvoza. — Katere organizacije so pristojne za vodenje evidenc o količinskih podatkih? Ali imajo dovolj osebja in opreme? — Kakšna je kakovost nadzorovanih podatkov? — Ali so vsi količinski podatki evidentirani tako, da je mogoče količine pravočasno preveriti glede na predhodne in poznejše faze v dobavni verigi? — Katere informacije o nadzoru nad dobavno verigo so dostopne javnosti? Kako lahko zainteresirane strani pridejo do teh informacij?

2.4.

Ločevanje preverjenega zakonito pridobljenega lesa od lesa iz neznanih virov Ključna vprašanja: — Ali je vzpostavljen zadosten nadzor za izključitev lesa iz neznanih virov ali lesa, ki je bil pridobljen brez zakonitih pravic do sečnje? — Kateri nadzorni ukrepi se uporabljajo za zagotovitev, da so preverjeni materiali ločeni od nepreverjenih v vsej dobavni verigi?

2.5.

Uvoženi lesni proizvodi Izvajajo se ustrezna preverjanja za zagotovitev, da so bili uvoženi les in lesni proizvodi uvoženi zakonito. Ključna vprašanja: — Kako se dokazuje zakonitost uvoza lesa in lesnih proizvodov? — Kateri dokumenti so potrebni za opredelitev države poseka in zagotovilo, da uvoženi proizvodi izvirajo iz zakonito pridobljenega lesa, kot je navedeno v Prilogi V? — Ali se s sistemom TLAS ugotavlja istovetnost uvoženega lesa in lesnih proizvodov v celotni dobavni verigi, dokler se ne zmešajo za proizvodnjo predelanih proizvodov? — Ali je pri uporabi uvoženega lesa mogoče iz dovoljenja FLEGT ugotoviti državo porekla lesa (pri rekonstituiranih proizvodih se lahko izpusti)?

3.   POSTOPKI PREVERJANJA

Preverjanje je izvajanje pregledov za zagotovitev zakonitosti lesa. Biti mora dovolj natančno in učinkovito, da je mogoče ugotoviti vsako neizpolnjevanje zahtev v gozdu ali dobavni verigi in sprejeti takojšnje ukrepe.

3.1.   Organizacija

Preverjanje izvaja organ tretje osebe, ki ima ustrezne vire, upravljavske sisteme ter strokovno in usposobljeno osebje, pa tudi zanesljive in učinkovite mehanizme za nadzor nad navzkrižji interesov.

Ključna vprašanja:

3.2.   Preverjanje glede na opredelitev zakonitosti

Obstaja jasna opredelitev tega, kaj je treba preveriti. Metodologija preverjanja je dokumentirana in zagotavlja, da je postopek sistematičen in pregleden, da temelji na dokazih, se izvaja v rednih časovnih presledkih in zajema vse, kar je vključeno v opredelitev.

Ključna vprašanja:

3.3.   Preverjanje sistemov za nadzor nad celovitostjo dobavne verige

Obstaja jasen nabor meril in kazalnikov, ki jih je treba preveriti, zajema pa celotno dobavno verigo. Metodologija preverjanja je dokumentirana in zagotavlja, da je postopek sistematičen in pregleden, da temelji na dokazih, se izvaja v rednih časovnih presledkih, zajema vsa merila in kazalnike iz nabora ter vključuje redno in pravočasno usklajevanje podatkov v vsaki fazi v verigi.

Ključna vprašanja:

3.4.   Mehanizmi za obravnavanje pritožb

Obstajajo ustrezni mehanizmi za obravnavanje pritožb in sporov, ki nastanejo zaradi postopka preverjanja.

Ključna vprašanja:

3.5.   Mehanizmi za obravnavanje neskladnosti

Obstajajo ustrezni mehanizmi za obravnavo primerov neskladnosti, ki so bili ugotovljeni med postopkom preverjanja ali na katere je bilo opozorjeno na podlagi pritožb in neodvisnega spremljanja.

Ključna vprašanja:

4.   IZDAJANJE DOVOLJENJ ZA IZVOZ

Indonezija je odgovornost za izdajanje dokumenta V-Legal/dovoljenj FLEGT v celoti podelila organom za izdajanje dovoljenj. Dovoljenja FLEGT se izdajajo za posamezne pošiljke, namenjene v Unijo.

4.1.   Organizacijska ureditev

Ključna vprašanja:

4.2.   Izdajanje dokumentov V-Legal in njihova uporaba za izdajanje dovoljenj FLEGT

Uporaba dokumentov V-Legal za izdajanje dovoljenj FLEGT je bila ustrezno urejena.

Ključna vprašanja:

4.3.   Poizvedbe o izdanih dovoljenih FLEGT

Obstaja ustrezen mehanizem za obravnavo poizvedb pristojnih organov v zvezi z dovoljenji FLEGT, kot je določeno v Prilogi III.

Ključna vprašanja:

4.4.   Mehanizem za obravnavanje pritožb

Obstaja ustrezen mehanizem za obravnavanje pritožb in sporov, ki nastanejo zaradi izdajanja dovoljenj. Ta mehanizem je primeren za obravnavanje vseh pritožb glede delovanja sheme izdajanja dovoljenj.

Ključna vprašanja:

5.   NEODVISNO SPREMLJANJE

Neodvisno spremljanje izvaja indonezijska civilna družba in je neodvisno od drugih elementov sistema TLAS (tistih, ki so vključeni v upravljanje ali urejanje gozdnih virov, in tistih, ki so vključeni v neodvisne revizije). Eden od ključnih ciljev je ohraniti verodostojnost sistema TLAS s spremljanjem izvajanja preverjanja.

Indonezija je formalno priznala funkcijo neodvisnega spremljanja in civilni družbi dovoljuje, da predloži pritožbe, kadar so ugotovljene nepravilnosti pri postopkih akreditacije, ocenjevanja in izdajanja dovoljenj.

Ključna vprašanja:

PRILOGA IX

JAVNO RAZKRITJE INFORMACIJ

1.   UVOD

Pogodbenici sta zavezani zagotavljanju, da so ključne informacije, povezane z gozdarstvom, dostopne javnosti.

V tej prilogi so za izpolnjevanje tega cilja določeni (i) informacije, ki morajo biti dostopne javnosti, (ii) organi, pristojni za zagotavljanje dostopnosti navedenih informacij, in (iii) mehanizmi, s katerimi je mogoče dostopati do njih.

Cilj je zagotoviti, da (1) so postopki odbora JIC med izvajanjem Sporazuma pregledni in razumljivi, (2) obstaja mehanizem za pogodbenici in zadevne zainteresirane strani za dostop do ključnih informacij, povezanih z gozdarstvom; (3) se delovanje sistema TLAS krepi na podlagi razpoložljivosti informacij za neodvisno spremljanje in da (4) se dosežejo širši cilji Sporazuma. Javna razpoložljivost informacij je pomemben prispevek h krepitvi indonezijskega upravljanja na področju gozdov.

2.   MEHANIZMI ZA DOSTOP DO INFORMACIJ

Ta priloga je v skladu z indonezijskim zakonom št. 14/2008 o prostem dostopu do informacij. V skladu s tem zakonom mora vsaka javna institucija pripraviti predpise o dostopu javnosti do informacij. Zakon razlikuje med štirimi kategorijami informacij: (1) informacijami, ki so redno na voljo in se dejavno razširjajo; (2) informacijami, ki jih je treba nemudoma objaviti; (3) informacijami, ki so vedno na voljo in se zagotovijo na zahtevo, ter (4) informacijami, ki so omejene ali zaupne.

Ministrstvo za gozdarstvo, pokrajinski in okrožni uradi, nacionalni akreditacijski organ (KAN), organ za ugotavljanje skladnosti (OUS) in organi za izdajanje dovoljenj so vsi pomembne institucije v delovanju sistema TLAS in morajo torej v okviru svojih nalog javnosti razkriti informacije, povezane z gozdarstvom.

Za izvajanje navedenega zakona so ministrstvo za gozdarstvo, pokrajinski in okrožni uradi ter vse druge javne agencije, med katerimi je organ KAN, razvile ali še razvijajo postopke za zagotavljanje dostopa javnosti do informacij.

Organ KAN mora informacije javnosti zagotavljati tudi na podlagi standarda ISO/IEC 17011:2004, določba 8.2 – Obveznost akreditacijskega organa. Organi za preverjanje in organi za izdajanje dovoljenj morajo informacije javnosti zagotavljati na podlagi uredb ministra za gozdarstvo ter standarda ISO/IEC 17021:2006, določba 8.1 – Javno dostopne informacije, in standarda ISO/IEC, Vodilo 65:1996, določba 4.8 – Dokumentacija.

Organizacije civilne družbe delujejo kot eden od virov informacij, povezanih z gozdarstvom, na podlagi uredb ministra za gozdarstvo.

Minister za gozdarstvo je izdal uredbo P7/Menhut-II/2011 z dne 2. februarja 2011, ki določa, da je treba zahteve za informacije, ki jih ima ministrstvo za gozdarstvo, nasloviti na direktorja centra za odnose z javnostmi pri ministrstvu za gozdarstvo v okviru informacijske politike „enotnega dostopa do informacij“. Ministrstvo za gozdarstvo pripravlja nadaljnje izvedbene smernice. Do informacij, ki so na voljo v regionalnih, pokrajinskih in okrožnih gozdarskih uradih, je mogoče dostopati neposredno.

Da bi bila ta priloga izvedljiva, je treba razviti in potrditi postopke/smernice/navodila za odzivanje zgoraj navedenih institucij na zahteve za informacije. Poleg tega bodo pojasnjene določbe o poročanju in javnem razkritju, ki veljajo za organe za preverjanje in organe za izdajanje dovoljenj.

3.   KATEGORIJE INFORMACIJ, KI SE UPORABLJAJO ZA KREPITEV SPREMLJANJA IN OCENJEVANJA DELOVANJA SISTEMA TLAS

Zakoni in drugi predpisi: vsi zakoni, drugi predpisi, standardi in smernice, našteti v standardih zakonitosti.

Dodelitev zemljišč in gozdov: zemljevidi dodelitve zemljišč in pokrajinski prostorski načrti, postopki za dodelitev zemljišč, koncesije ali pravice za izkoriščanje gozdov ali druge pravice za izkoriščanje in predelavo ter s tem povezana dokumentacija, kot so zemljevidi z zarisanimi koncesijskimi območji, dovoljenje za redčenje gozdne površine, dokumenti o zemljiški pravici in zemljevidi zemljiške pravice.

Prakse gospodarjenja z gozdovi: načrti za izkoriščanje gozdov, letni delovni načrti, vključno z zemljevidi in dovoljenjem za opremo, zapisniki posvetovalnih sestankov s skupnostmi, ki živijo na območju dovoljenja ali v njegovi bližini, potrebnih za pripravo letnih delovnih načrtov, delovni načrt za izkoriščanje gozdnega lesa in priloge, dokumenti o presoji vplivov na okolje in zapisniki javnih posvetovanj, potrebnih za pripravo poročil o presoji vplivov na okolje, poročila o proizvodnji hlodovine in podatki popisa sestoja na gozdnem zemljišču v državni lasti.

Informacije o prevozu in dobavni verigi: npr. prevozne listine za hlodovino in gozdnih proizvodov ter priloge, poročila o usklajevanju podatkov o lesu, dokumenti o registraciji prevoza lesa med otoki in dokumenti o identiteti plovila.

Informacije o predelavi in industriji: npr. ustanovitveni akt podjetja, dovoljenje za opravljanje dejavnosti in matična številka podjetja, poročilo o presoji vplivov na okolje, dovoljenje za opravljanje industrijske dejavnosti ali matične številke za industrijo, načrti za dobavo industrijskih surovin za primarno industrijo gozdnih proizvodov, registracija izvoznika proizvodov gozdarske industrije, poročila o surovinah in predelanih proizvodih, seznam imetnikov pravic do predelave ter informacije o podjetjih za sekundarno predelavo.

Pristojbine za gozdove: npr. pristojbine na podlagi območja in potrdila o plačilu/računi, plačilni nalogi in računi za pristojbine za sklad za pogozdovanje in zagotavljanje gozdnih virov.

Informacije o preverjanju in izdajanju dovoljenj: smernice o kakovosti in standard za postopke akreditacije; ime in naslov vsakega akreditiranega organa OUS, datumi izdaje akreditacije in datumi poteka; obseg akreditacije; seznam osebja organa OUS (revizorji, nosilci odločanja), povezanega s posameznim potrdilom; pojasnilo, kaj se šteje za zaupne poslovne informacije; revizijski načrt, v katerem je navedeno, kdaj potekajo javna posvetovanja; napoved revizije s strani organa OUS; zapisnik javnega posvetovanja z organom OUS, vključno s seznamom udeležencev; javni povzetek rezultatov revizije; zbirna poročila revizijskega organa o izdanih potrdilih; poročilo o stanju vseh revizij; odobrena potrdila, neodobrena potrdila, potrdila v obravnavi, izdana potrdila, začasno preklicana in odvzeta potrdila ter vse spremembe; primeri neskladnosti, pomembni za revizije in izdajanje dovoljenj, ter ukrepi za njihovo obravnavanje; izdana izvozna dovoljenja; redna zbirna poročila organov za izdajanje dovoljenj.

Spremljanje in pritožbeni postopki: standardni postopki za pritožbe organu KAN, organi za preverjanje in izdajanje dovoljenj, vključno s postopki za spremljanje napredka pri poročilih o pritožbah in poročilo o rešitvi pritožbe.

Seznam ključnih dokumentov, pomembnih za spremljanje stanja gozdov, agencije, ki imajo te dokumente, in postopek, s katerim je mogoče pridobiti te informacije, so navedeni v dodatku k tej prilogi.

4.   KATEGORIJE INFORMACIJ, KI SE UPORABLJAJO ZA UTRDITEV ŠIRŠIH CILJEV SPORAZUMA

5.   IZVAJANJE DOLOČB O JAVNEM RAZKRITJU

V okviru izvajanja te priloge bosta pogodbenici ocenili:

Dodatek

Postopki za pridobivanje informacij: