(a) „Mednarodne konvencije“ pomeni Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju (Konvencija SOLAS iz leta 1974), kakor je bila spremenjena, in Mednarodno konvencijo o tovornih črtah iz leta 1966, skupaj s protokoli in spremembami konvencij;

(b) „Kodeks o neokrnjeni stabilnosti“ pomeni „Kodeks o neokrnjeni stabilnosti za vse vrste ladij, zajetih v predpisih IMO“, ki ga vsebuje Resolucija Skupščine IMO A.749(18) z dne 4. novembra 1993, kakor je bila spremenjena;

(c) „Kodeks o visokohitrostnih plovilih“ pomeni „Mednarodni kodeks o varnosti visokohitrostnih plovil“ iz Resolucije MSC 36(63) Odbora za pomorsko varnost IMO z dne 20. maja 1994 ali „Mednarodni kodeks o varnosti visokohitrostnih plovil iz leta 2000“ (Kodeks HSC 2000) iz Resolucije MSC.97(73) Odbora za pomorsko varnost IMO iz decembra 2000, v najnovejših različicah;

(d) „GMDSS“ pomeni Univerzalni pomorski sistem za varnost in stisko na morju, kakor je določen v poglavju IV Konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena;

(e) „potniška ladja“ pomeni ladjo, ki prevaža več kakor 12 potnikov;

(f) „RO-RO potniška ladja“ pomeni ladjo, ki prevaža več kakor 12 potnikov, ima prostore za RO-RO tovor ali prostore posebne vrste, kakor je opredeljeno v pravilu II-2/A/2, iz Priloge I;

(g) „visokohitrostno potniško plovilo“ pomeni visokohitrostno plovilo, kakor je opredeljeno v Pravilu X/1 Konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena, ki prevaža več kakor 12 potnikov, z izjemo potniških ladij razreda B, C ali D, ki opravljajo notranje potovanje v morskem območju, kadar:

▼M1

▼B

(h) „nova ladja“ pomeni ladjo, katere gredelj je bil položen ali ki je bila v podobni fazi konstrukcije 1. julija 1998 ali po tem datumu; „podobna faza konstrukcije“ pomeni fazo, v kateri:

(i) „obstoječa ladja“ pomeni ladjo, ki ni nova ladja;

(j) „starost“ pomeni starost ladje, izraženo v številu let po datumu njene dobave;

(k) „potnik“ je vsaka oseba, razen:

(l) „dolžina ladje“, če ni izrecno določeno drugače, pomeni 96 % skupne dolžine vodne črte pri najmanj 85 % najnižje globine prostora, izmerjene od vrha gredlja, ali dolžine s sprednje gredice do osi krmila na vodni črti, glede na večjo vrednost. Na ladjah, načrtovanih z nagibom gredlja, je vodna črta, od katere je merjena ta dolžina, paralelna z načrtovano vodno črto;

(m) „višina premca“ pomeni višino ladijskega premca, opredeljeno v Pravilu 39 Mednarodne konvencije o tovornih črtah iz leta 1966 kot vertikalna razdalja sprednje navpičnice med tovorno črto, ki je enaka dodeljeni črti nadvodja v poletnem času, in določeno črto prevesa in vrhom odprtega krova na strani;

(n) „ladja z neprekinjenim krovom“ pomeni ladjo, oskrbljeno z neprekinjenim krovom, ki je izpostavljen vremenu in morju, ki ima stalna sredstva za zapiranje vseh odprtin v predelu na prostem in pod katerim so vse odprtine na straneh ladje opremljene s stalnimi sredstvi za zapiranje, ki so vsaj odporni na vremenske vplive;

neprekinjeni krov je lahko krov, ki ne prepusti vode, ali enakovredna struktura, ki je sestavljena iz prepustnega krova, popolnoma pokrita z neprepustno strukturo takšne moči, da celovito ohrani sposobnost odpornosti na vremenske vplive, in je opremljena z neprepustnimi sredstvi za zapiranje;

(o) „mednarodno potovanje“ pomeni opravljanje potovanj po morju iz pristanišča države članice v pristanišče izven navedene države članice ali obratno;

(p) „notranje potovanje“ pomeni opravljanje potovanj po morju v morskih območjih iz pristanišča države članice v isto ali drugo pristanišče znotraj navedene države članice;

(q) „morsko območje“ pomeni območje, vzpostavljeno po členu 4(2);

vendar se pri uporabi predpisov o radijskih zvezah uporabljajo opredelitve morskih območjih, predvidene v pravilu 2 poglavja IV Konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena;

(r) „pristaniško območje“ pomeni območje, ki ni morsko območje, kakor so ga opredelile države članice, raztezajoč se do najbolj oddaljenih stalnih pristaniških objektov, ki tvorijo sestavni del pristaniškega sistema, ali do meja, opredeljenih z naravnimi geografskimi značilnostmi, ki ščitijo estuarij ali podobno zavetje;

(s) „mesto zatočišča“ pomeni katero koli naravno ali umetno zaščiteno območje, ki ga lahko ladja ali plovilo v razmerah, ki bi lahko ogrozile njeno varnost, uporabi kot zavetje;

(t) „uprava države zastave“ pomeni pristojne organe države, pod zastavo katere ima ladja ali plovilo pravico pluti;

(u) „država gostiteljica“ pomeni državo članico, v katere pristanišča ali iz pristanišč, ladja ali plovilo, ki pluje pod drugo zastavo, kakor je zastava navedene države članice, opravlja notranje potovanje;

(v) „priznana organizacija“ pomeni organizacijo, ki je bila priznana v skladu s členom 4 Direktive Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter ustrezne ukrepe pomorskih uprav ( 1 );

(w) „milja“ je 1 852 metrov;

(x) „značilna višina valov“ je povprečna višina zgornje tretjine višine valov, opazovane v danem obdobju;

(y) „osebe z zmanjšano mobilnostjo“ pomenijo vse osebe, ki imajo posebne težave pri uporabi javnega prevoza, vključno s starejšimi osebami, invalidi, osebami s prizadetimi čutili in uporabniki invalidskih vozičkov, nosečnicami in osebami, ki spremljajo majhne otroke.

(a) nove potniške ladje;

(b) obstoječe potniške ladje z dolžino 24 metrov ali več;

(c) visokohitrostna potniška plovila.

(a) potniške ladje, ki so:

▼M1

▼B

(b) visokohitrostna potniška plovila so:

(a) sestavi in po potrebi posodablja seznam morskih območij v njeni pristojnosti, s katerim razmeji cone za celoletno obratovanje in po potrebi omejeno redno obratovanje razredov ladij, pri čemer uporabi merila za razrede iz odstavka 1;

(b) objavi seznam v javni zbirki podatkov, ki je na voljo na spletni strani pristojnih pomorskih uprav;

(c) uradno sporoči Komisiji lokacijo takih podatkov in čas izvedbe sprememb v tem seznamu.

(a) konstrukcija in vzdrževanje trupa, glavnih in pomožnih strojev, električnih in avtomatskih naprav ustreza standardom, ki so določeni za klasifikacijo po pravilih priznane organizacije ali enakovrednih pravilih, ki jih uporablja uprava v skladu s členom 14(2) Direktive 94/57/ES;

(b) veljajo določbe poglavja IV, vključno s spremembami GMDSS iz leta 1988, V in VI Konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena;

(c) veljajo določbe za ladijsko navigacijsko opremo iz pravil 17, 18, 19, 20 in 21 v poglavju V Konvencije SOLAS 1974 v njeni najnovejši različici. Ladijska navigacijska oprema, kakor je našteta v Prilogi A(1) k Direktivi 96/98/ES in v skladu z določbami slednje, velja za usklajeno z zahtevami o odobritvi tipa pravila 18.1 poglavja V Konvencije SOLAS iz leta 1974.

(a) splošne zahteve:

(b) zahteve glede tovornih črt:

(a) obstoječe potniške ladje razreda A so v skladu s pravili o obstoječih potniških ladjah, določenih v Konvenciji SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena, in s posebnimi ustreznimi zahtevami, določenimi v tej direktivi; za tista pravila, katerih razlago je Konvencija SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena, prepustila upravi, uprava države zastave uporablja razlago, kakor so navedena v Prilogi I k tej direktivi;

(b) obstoječe potniške ladje razreda B so v skladu s posebnimi ustreznimi zahtevami te direktive;

(c) obstoječe potniške ladje razredov C in D so v skladu s posebnimi ustreznimi zahtevami te direktive ter v zvezi z zadevami, ki niso vključene v takšne zahteve, s pravili uprave države zastave; takšna pravila predvidevajo enakovredno raven varnosti kakor tista v poglavjih II-1 in II-2 Priloge I, hkrati pa upoštevajo posebne lokalne pogoje opravljanja potovanj, povezane z morskimi območji, v katerih lahko ladje takšnih razredov opravljajo potovanja.

Preden lahko obstoječe potniške ladje razredov C in D opravljajo redne notranje potovanje v gostujoči državi, uprava države zastave pridobi soglasje gostujoče države o takšnih pravilih;

(d) kadar država članica meni, da so ta pravila, ki jih zahteva uprava države gostiteljice po točki (c), nesprejemljiva, nemudoma obvesti Komisijo; Komisija začne postopek za sprejetje odločitve v skladu s postopkom iz člena 11(2);

(e) popravila, predelave in spremembe večjega pomena in s tem povezana oprema so v skladu z zahtevami za nove ladje, kakor so predpisane v točki (a) odstavka 2; predelave, narejene na obstoječi ladji, ki so namenjene zgolj za doseganje daljše dobe uporabe, ne štejejo za spremembe večjega pomena;

(f) določbe točke (a), razen če so v Konvenciji SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena, določeni zgodnejši datumi, ter določbe točk (b) in (c), razen če so v Prilogi I k tej direktivi določeni zgodnejši datumi, ne veljajo za ladjo, katere gredelj je bil položen ali ki je bila v podobni fazi konstrukcije:

(a) visokohitrostno potniško plovilo, ki je bilo zgrajeno ali ki ga je bilo treba popraviti, predelati ali je bilo treba na njem izvesti spremembe večjega pomena 1. januarja 1996 ali po tem datumu, je v skladu z zahtevami pravil X/2 in X/3 Konvencije SOLAS iz leta 1974, razen če:

(b) visokohitrostna potniška plovila, zgrajena pred 1. januarjem 1996, ki so v skladu z zahtevami Kodeksa o visokohitrostnih plovilih, nadaljujejo z opravljanjem potovanj, potrjenim v skladu z navedenim kodeksom;

Visokohitrostna potniška plovila, zgrajena pred 1. januarjem 1996, ki niso v skladu z zahtevami Kodeksa o visokohitrostnih plovilih, ne smejo opravljati notranjih potovanj, razen če že ne opravljajo notranjih potovanj v državi članici na dan 4. junija 1998, v tem primeru jim je dovoljeno, da lahko nadaljujejo z opravljanjem notranjih potovanjih v navedeni državi članici; takšno plovilo je v skladu z vsemi zahtevami Kodeksa DSC;

(c) gradnja in vzdrževanje visokohitrostnega potniškega plovila in njegove opreme je v skladu s pravili za klasifikacijo visokohitrostnega potniškega plovila priznane organizacije ali enakovrednimi pravili, ki jih uporablja uprava v skladu s členom 14(2) Direktive 94/57/ES.

(a) država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice o svoji odločitvi in jo obrazloži;

(b) Komisija preuči, ali je iz razlogov velike nevarnosti za varnost in okolje prekinitev dodatnih ukrepov upravičena;

(c) v skladu s postopkom iz člena 11(2) se odloči, ali je odločitev države članice, s katero se opravljanje potovanj s tako ladjo ali plovilom prekine ali ki nalaga dodatne ukrepe, upravičena iz razlogov velike nevarnosti za varnost življenja, premoženja ali okolja, in če prekinitev ali ukrepi niso upravičeni, se od zadevne države članice zahteva umik prekinitve ali ukrepov.

(a) opredelitve v točkah (a), (b), (c), (d) in (v) člena 2;

(b) določbe v zvezi s postopki in smernicami za preglede iz člena 12;

(c) določbe, ki zadevajo Konvencijo SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena, in Mednarodni kodeks o varnosti visokohitrostnih plovil vključno s poznejšimi spremembami, določenimi v členih 4(3), 6(4), 12(3) in 13(3);

(d) posebna sklicevanja na „Mednarodne konvencije“ in resolucije IMO iz členov točk (g), (m) in (q) člena 2, točke (a) člena 3(2), točki (b) in (c) člena 6(1), točka (b) člena 6(2) in člen 13(3).

(a) za namen te direktive uporabile spremembe mednarodnih konvencij;

(b) izboljšale tehnične specifikacije prilog ob upoštevanju izkušenj.

(a) pregled pred predajo ladje v uporabo;

(b) redni pregled enkrat na 12 mesecev; in

(c) dodatni pregledi po potrebi.

(a) začetni pregled, pred predajo ladja v uporabo za notranje potovanje v državi gostiteljici za obstoječe ladje, ki opravljajo notranje potovanje v državi članici, pod zastavo katere lahko plujejo;

(b) redni pregled enkrat na 12 mesecev; in

(c) dodatni pregledi po potrebi.

(a) naj pospeši tekoče delo v IMO, da bi revidirala pravila v poglavjih II-1, II-2 in III Konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena, ki vsebujejo zadeve, prepuščene presoji uprave, da vzpostavi usklajene razlage za ta pravila in da sprejme spremembe k slednjim, in

(b) naj sprejme predpise za obvezno uporabo načel, ki so podlaga za določbe iz Okrožnice MSC 606 o soglasju države pristanišča z izjemami Konvencije SOLAS;

1. Če je izrecno določeno, se pravila te priloge uporabljajo za nove in obstoječe potniške ladje razredov A, B, C in D, ki opravljajo potovanja v teritorialnih morskih vodah, ob upoštevanju področja uporabe te direktive, kot je določeno v členu 3.

2. Nove ladje razreda B, C in D z dolžino, manjšo od 24 metrov, morajo izpolnjevati zahteve pravil II-1/B/2 do II-1/B/8 in II-1/B/10 te priloge, razen če uprava države zastave, pod katero so te ladje upravičene pluti, zagotavlja, da izpolnjujejo nacionalne predpise države zastave ter da ti predpisi zagotavljajo enako stopnjo varnosti.

3. Če se določbe te priloge ne uporabljajo za nove ladje krajše od 24 metrov, uprava države zastave zagotovi, da se enaka stopnja varnosti za take ladje zagotovi z izpolnjevanjem nacionalnih predpisov.

4. Za obstoječe ladje razreda C in D ni potrebno, da izpolnjujejo pravila Poglavja II-1 in II-2 te priloge, če uprava države zastave, pod katero so te ladje upravičene pluti, zagotavlja, da izpolnjujejo nacionalne predpise države zastave in da ti predpisi zagotavljajo enako stopnjo varnosti.

5. Poleg tega, če se zdi neizvedljivo in/ali nerazumno, ladjam razredov B, C in D, krajšim od 24 metrov, ni treba izpolnjevati naslednjih pravil iz poglavja II-1: v delu B pravila 10, v delu C pravil 4, 9 in 10 ter v delu E pravil od 1 do 9. Uprava države zastave zagotovi, da se enaka stopnja varnosti za take ladje zagotovi z izpolnjevanjem nacionalnih predpisov.

6. Ne glede na določbe člena 6.1(b) ladjam razreda D, ki svojega potovanja ne razširijo na območje zunaj morskega območja A 1, kakor je opredeljeno v pravilu IV/2.12 Konvencije SOLAS iz leta 1974, ni treba izpolnjevati zahtev za prevoz iz poglavja IV Konvencije SOLAS iz leta 1974, ampak morajo izpolnjevati vsaj določbe poglavja IV te priloge.

7. Določbe o preglednosti poveljniškega mostu iz pravila V/22 Konvencije SOLAS iz leta 1974, kolikor je to izvedljivo in smiselno, se uporabljajo tudi za ladje, krajše od 55 metrov, pri čemer „dolžina“ ustreza njeni opredelitvi iz pravila V/2 Konvencije SOLAS iz leta 1974.

8. Kadar koli se v tej prilogi za obstoječe ladje zahteva uporaba resolucije IMO, za ladje, izdelane največ dve leti po datumu sprejetja take resolucije s strani IMO, ni potrebno, da so v skladu s tako resolucijo, če izpolnjujejo morebitno(-e) še veljavno(-e) prejšnjo(-e) resolucijo(-e).

9. Med večja popravila, spremembe in predelave spadajo na primer:

10. Navedba „(pravilo…)“, ki sledi številnim naslovom pravil v tej prilogi, se nanaša na pravila Konvencije SOLAS iz leta 1974, na katerih temeljijo pravila te priloge, tj.:

11. Določbe, ki se uporabljajo za LADJE RAZREDA A, so v:

12. Določbe, ki se uporabljajo za RO-RO POTNIŠKE LADJE RAZREDA A:

poglavje II-1/B, pravili 17-2 in 20.

.1

.2  Dolžina ladje je dolžina, merjena med navpičnima črtama skozi skrajne točke najvišje pregradne tovorne črte.

.3  Širina ladje je največja širina med zunanjimi robovi reber na najvišji pregradni tovorni črti ali pod njo.

.4  Ugrez je navpična razdalja od zgornjega roba gredlja na polovici dolžine ladje do zadevne pregradne tovorne črte.

.5  Nosilnost je razlika v tonah med izpodrivom ladje na poletni tovorni črti v vodi s specifično težo 1,025 in težo prazne ladje.

.6  Teža prazne ladje je izpodriv ladje v tonah brez tovora, goriva, mazalnega olja, balastne vode, sveže vode in pitne vode v rezervoarjih, uporabne preskrbe ter potnikov, posadke in njihovega imetja.

.7  Pregradni krov je najvišji krov, do katerega dosegajo prečne nepropustne pregraje.

.8  Mejna ugrezna črta je na boku označena črta, debela najmanj 76 mm, pod zgornjim robom pregradnega krova.

.9  Poplavnost prostora je odstotek tistega prostora, ki ga lahko zavzame voda. Prostornina prostora, ki seže nad ugrezno mejno črto, se meri samo do višine te črte.

.10  Strojnica je prostor, ki seže od zgornjega roba kobilice do mejne ugrezne črte, kakor tudi med končnimi glavnimi neprepustnimi prečnimi pregrajami, ki obdajajo prostore, v katerih so glavni pogonski in pomožni pogonski stroji ter kotli, ki so namenjeni za potrebe pogona.

.11  Prostori za potnike so tisti prostori, ki so predvideni za namestitev in uporabo potnikov, razen prostorov za prtljago, zaloge, živež in poštne pošiljke.

.12  Neprepusten v zvezi s konstrukcijo pomeni zmožen preprečiti prehod vode skozi konstrukcijo v kateri koli smeri pod pritiskom vode, ki bi lahko nastal v nepoškodovanem ali poškodovanem stanju.

.13  Odporen na vremenske vplive pomeni, da voda ne bo prodrla v ladjo pod nobenimi pogoji na morju.

.14  Ro-ro potniška ladja pomeni potniško ladjo z ro-ro prostori za tovor ali prostori posebne kategorije, kakor so opredeljeni v pravilu II-2/A/2.

.1

.2  Strojna naprava za pogon krmilne naprave je:

.3  Pomožna krmilna naprava je naprava, razen katerega koli dela glavne krmilne naprave, ki je potrebna za krmiljenje ladje v primeru okvare glavne krmilne naprave, vendar ne vključuje krmilne ročice, kvadranta ali komponent, ki služijo enakemu namenu.

.4  Normalni plovni in bivalni pogoji so pogoji, pod katerimi so ladja kot celota, stroji, naprave, sredstva in pripomočki, ki zagotavljajo pogon, sposobnost krmiljenja, varno plovbo, varnost pred požarom in poplavo, notranje in zunanje komunikacije ter signale, ter sredstva za reševanje in vitli rešilnih čolnov, pa tudi predvidene naprave za udobno bivanje delovno urejeni in normalno delujejo.

.5  Izredne razmere so razmere, v katerih katere koli storitve, potrebne za normalne pogoje za delovanje in bivanje, ne delujejo zaradi izpada glavnega vira električne energije.

.6  Glavni vir električne energije je vir, namenjen oskrbi z električno energijo glavne stikalne plošče za razdeljevanje do vseh naprav, ki so potrebne za ohranjanje ladje v normalnih pogojih za delovanje in bivanje.

.7  Stanje ladje v mirovanju je stanje, ko glavni pogonski stroj, kotli in pomožne naprave ne obratujejo zaradi pomanjkanja energije.

.8  Glavna generatorska postaja je prostor, v katerem je glavni vir električne energije.

.9  Glavna stikalna plošča je stikalna plošča, ki se neposredno napaja iz glavnega vira električne energije in je namenjena razdeljevanju električne energije porabnikom na ladji.

.10  Zasilna stikalna plošča je stikalna plošča, ki se v primeru izpada glavnega električnega napajalnega sistema neposredno napaja iz zasilnega vira električne energije ali prehodnega vira zasilne energije in je namenjena razdeljevanju električne energije zasilnim napravam.

.11  Zasilni vir električne energije je vir električne energije, namenjen za napajanje zasilne stikalne plošče v primeru izpada napajanja iz glavnega vira električne energije.

.12  Najvišja servisna hitrost pri vožnji naprej je največja hitrost, katero ladja ohranja pri plovbi pri največjem ugrezu ladje.

.13  Najhitrejša zadenjska hitrost je hitrost, ki jo ladja lahko doseže pri načrtovanem največjem zadenjskem pogonu pri največjem ugrezu ladje.

.14(a)  Strojnice so vse strojnice kategorije A in drugi prostori, v katerih so pogonski stroji, kotli, naprave za tekoče gorivo, parni in zgorevalni motorji, generatorji in večji električni stroji, črpalne postaje za gorivo, stroji za hlajenje, stabilizacijo, ventilacijo in klimatizacijo, podobni prostori ter dostopi do njih.

.14(b)  Strojnice kategorije A so vsi prostori in dostopi do teh prostorov, v katerih so:

.15  Pogonski sistem je hidravlična oprema, namenjena oskrbi z energijo za obračanje krmilne osi, ki sestoji iz strojne naprave ali strojnih naprav za pogon krmilne naprave, skupaj s pripadajočimi cevovodi in opremo ter krmilnim stikalom. Pogonski sistemi si lahko delijo skupne mehanične elemente, t. j. krmilno ročico, kvadrant in krmilno os ali dele, ki služijo istemu namenu.

.16  Kontrolne postaje so tisti prostori, v katerih so ladijski radio, glavna navigacijska oprema ali zasilni vir energije ali v katerih je naprava za registriranje požara ali za krmiljenje opreme za gašenje požara.

.1 To pravilo se uporablja za materiale, ki se uporabljajo za strukturo, stroje, električne napeljave in opremo, ki so zajeti v pravilih v tej prilogi.

.2 Pri vseh ladjah je nova vgradnja materialov, ki vsebujejo azbest, prepovedana.

.1 Zbirka konstrukcijskih risb, ki prikazujejo ladjo, kot je bila zgrajena, in drugih načrtov, ki prikazujejo naknadne spremembe strukture, se hrani na krovu ladij, izdelanih 1. januarja 2012 ali pozneje.

.2 Dodatno zbirko takih risb hrani podjetje na obali, kot je opredeljeno v pravilu IX/1.2 Konvencije SOLAS iz leta 1974.

.3 Sklicevanje na okrožnico IMO MSC/Circ.1135 o „Konstrukcijskih risbah, ki se hranijo na krovu in na obali“.

.1 Na ladjah bodo sistemi, oprema in pribor z zadostno varno delovno obremenitvijo, da omogočajo varno izvajanje vseh postopkov pri vleki in privezu, ki so povezani z normalnim obratovanjem ladje.

.2 Sistemi, oprema in pribor, zagotovljeni v skladu z odstavkom 1, ustrezajo standardom, ki so skladni s klasifikacijo po pravilih priznane organizacije ali enakovrednih pravilih, ki jih uporablja uprava v skladu s členom 14(2) Direktive 94/57/ES.

.3 Sklicevanje na okrožnico IMO MSC/Circ.1175 o „Smernicah o opremi za vleko in privez na ladjah“.

.4 Na vsakem kosu pribora ali opreme, zagotovljenem v skladu s tem pravilom, bodo jasno označene vse omejitve, povezane z njegovo varno uporabo, pri tem pa bo upoštevano, kako močno je pritrjen na ladijsko strukturo.

.1 Ladje z bruto tonažo 1 600 ali več so izdelane tako, da se zmanjša hrup na krovu in pred njim zaščiti osebje v skladu s Kodeksom IMO o ravneh hrupa na ladjah, ki ga je sprejel Odbor za pomorsko varnost z Resolucijo MSC.337(91), kakor jo lahko spremeni IMO.

(a) Območje pod krivuljo vzravnalnega vzvoda (GZ krivulja) ni manjše od:

(b) Vzravnalni moment GZ je vsaj 0,20 metra pod kotom nagiba, enakim ali večjim od 30 °.

(c) Največji vzravnalni moment GZ nastane pod kotom nagiba, za katerega je zaželeno, da je večji od 30 °, vendar ne manjši od 25 °.

(d) Začetna diagonalna metacentrična višina ni manjša od 0,15 metra.

.1 Poplavna dolžina za določeno točko je največji del dolžine ladje, s središčem v zadevni točki, ki je lahko poplavljen, ob spodaj navedeni predpostavki poplavnosti, da ladja ni potopljena pod mejno ugrezno črto.

.2 Na ladjah, ki nimajo neprekinjenega pregradnega krova, se lahko poplavna dolžina za vsako točko določi na podlagi predpostavljene neprekinjene mejne ugrezne črte, ki v nobeni točki ni manjša od 76 mm pod zgornjo površino krova na boku ladje, do katere so zadevne pregrade in zunanja oplata neprepustno izvedene.

.3 Če je del predpostavljene mejne črte znatno pod krovom, do katerega vodjo pregrade, lahko uprava države zastave dovoli omejene odmike pri neprepustnosti za tiste dele pregrad, ki so nad mejno ugrezno črto in neposredno pod višjim krovom.

1,0, če sme ladja prevažati manj kot 400 oseb, in

1,0, če sme ladja prevažati 400 oseb ali več in ima dolžino L < 55, in

0,5, če sme ladja prevažati 400 oseb ali več.

.1 Če v enem delu ladje ali več neprepustne pregrade segajo do višjega krova kakor v ostalem delu ladje in se to povečanje višine pregrade želi izkoristiti pri izračunu poplavne dolžine, se smejo uporabiti ločene mejne ugrezne črte za vsak takšen del ladje pod pogojem:

.2 Dolžina enega oddelka sme biti večja od dovoljene dolžine, določene z določbami pravila 4, če dolžina skupaj z dolžino sosednjega oddelka ne presega bodisi poplavne dolžine bodisi dvojne dovoljene dolžine, glede na nižjo vrednost.

.3 Ena glavnih prečnih pregrad lahko ima vdolbino, če so vsi deli vdolbine med dvema navpičnima ravninama na obeh straneh ladje na razdalji od oplate, ki je enaka petini širine ladje in merjena pravokotno na simetralo ladje na višini najvišje pregradne tovorne črte. Če je kateri del vdolbine zunaj navedenih meja, se šteje za stopnico v skladu z odstavkom 6.

.4 Če ima katera od glavnih prečnih pregrad vdolbino ali stopnico, se pri določanju pregrajevanja uporabi ekvivalentna ravna pregrada.

.5 Če je glavni prečni neprepustni oddelek tudi sam pregrajen in če se lahko uprava države zastave prepriča, da po predpostavljeni bočni poškodbi, ki bi segala v dolžino 3,0 metrov ter 3 % dolžine ladje ali 11,0 metrov ali 10 % dolžine ladje, glede na manjšo vrednost, ne bo poplavljen ves prostor glavnega oddelka, je mogoče dovoliti sorazmerno povečanje dovoljene dolžine, ki bi bila sicer določena za takšen oddelek. V takem primeru količina dejanskega vzgona, predpostavljenega na nepoškodovani strani, ne sme biti večja od predpostavljenega na poškodovani strani.

Ta odstavek se uporabi le, če ni pričakovati preprečitve izpolnjevanja pravila 8.

.6 Ena od glavnih prečnih pregrad lahko ima stopnico, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

.7 Na ladjah dolžine najmanj 100 metrov je ena glavnih prečnih pregrad za prestrezno pregrado postavljena tako, da njena oddaljenost od premične navpičnice ne znaša več od dovoljene dolžine oddelka.

.8 Če je razdalja med dvema glavnima sosednjima prečnima pregradama ali njunima ekvivalentnima ravnima pregradama ali razdalja med navpičnimi ravninami, ki gredo skozi najbližje stopničaste dele pregrad, manjša od 3,0 metrov ter 3 % dolžine ladje ali 11,0 metrov ali 10 % dolžine ladje, glede na manjšo vrednost, se šteje, da je samo ena od teh pregrad del pregrajevanja ladje.

.9 Če je določeni faktor pregrajevanja enak 0,50, skupna dolžina katerih koli dveh sosednjih oddelkov ne sme biti večja od poplavne dolžine.

.1.1 Predvideti je treba takšno stabilnost nepoškodovane ladje v vseh pogojih obratovanja, da lahko vzdrži popolno poplavljanje katerega koli glavnega oddelka, za katerega se zahteva, da je v okviru poplavne dolžine.

.1.2 Če sta dva sosednja glavna oddelka ločena s stopničasto pregrado, ki ustreza določbam pravila 7.6.1, je stabilnost v nepoškodovanem stanju takšna, da ladja lahko prenese poplavljanje teh dveh sosednjih glavnih oddelkov.

.1.3 Če je določeni faktor pregrajevanja 0,50, mora biti stabilnost v nepoškodovanem stanju takšna, da ladja lahko vzdrži poplavljanje katerih koli dveh sosednjih glavnih oddelkov.

.2.1 Določbe pododstavka .1 se določijo z izračunom v smislu odstavka .3, .4 in .6 ter ob upoštevanju razmerja in glavne značilnosti ladje ter mesta in oblike poškodovanih oddelkov. Pri teh izračunih je treba predpostaviti, da je ladja glede na stabilnost v najbolj neugodnih pogojih obratovanja.

.2.2 Če se predlaga postavitev krovov, notranjih oplat ali vzdolžnih pregrad zadostne neprepustnosti, da zares omejijo vdiranje vode, se take omejitve pri izračunih upoštevajo v ustrezni meri.

.2.3 Zahtevana stabilnost v končnem stanju po poškodbi in po izravnavi, če je predvidena, se določi na naslednji način:

.2.4 Kadar nastane večje postopno poplavljanje, to je kadar povzroči hitro zmanjševanje vzravnalnega momenta 0,04 metrov ali več, se šteje, da je krivulja vzravnalnega momenta končana pod kotom, pod katerim se pojavi postopno poplavljanje, območje in površina, navedena v .2.3.1 in .2.3.2, pa se merita do tega kota.

.2.5 Če ima postopno poplavljanje omejen obseg in se ne nadaljuje neprekinjeno ter povzroča sprejemljivo počasno zmanjševanje vzravnalnega momenta, ki je manjši od 0,04 metrov, se preostanek krivulje delno priseka, ob predpostavki, da je postopno poplavljen prostor tako poplavljen od začetka.

.2.6 V vmesnih stopnjah poplavljanja je največji vzravnalni moment vsaj 0,05 metra in obseg pozitivnih vzravnalnih momentov vsaj 7. V vseh primerih je treba predpostavljati le eno razpoko v trupu in le eno prosto površino.

.3 Če nastane poškodba, se pri izračunu stabilnosti upoštevata prostorska in površinska poplavnost, kakor sledi:

Večjo površinsko poplavnost je treba predpostaviti za tiste prostore, ki blizu poškodovane vodne črte nimajo veliko prostorov za namestitev potnikov in posadke ali strojev in prostorov, ki v glavnem niso zavzeti s kakršno koli večjo količino tovora ali zalog.

.4 Predpostavljeni obseg poškodbe je:

.5 Nesimetrično poplavljanje je treba z ustreznimi napravami zmanjšati na najmanjšo mero. Če je treba izravnavati velike kote prečnih nagibov, se, če je to izvedljivo, uporabijo sredstva z avtomatičnim delovanjem, vendar je treba vedno, kadar obstajajo krmila za napravo za prečno poplavljanje, s takšno napravo ravnati z mesta nad pregradnim krovom. Za nove ladje razreda B, C in D največji kot prečnega nagiba po poplavljanju, vendar pred izravnavo ne sme presegati 15 °. Če se zahtevajo naprave za prečno poplavljanje, čas za izravnavo ne sme preseči 15 minut. Ustrezna navodila za uporabo naprav za izravnavo nagiba morajo biti poslana poveljniku ladje.

.6 Končno stanje ladje po poškodbi in izvedeni izravnavi v primeru nesimetričnega poplavljanja:

.7 Poveljnik ladje ima na voljo podatke, potrebne za ohranitev zadostne stabilnosti ladje v nepoškodovanem stanju v pogojih obratovanja, da lahko ladja vzdrži kritično poškodbo. Na ladjah z napravami za prečno poplavljanje je poveljnik ladje seznanjen s pogoji stabilnosti, na podlagi katerih so opravljeni izračuni prečnega nagiba, in opozorjen, da bi utegnila ladja ob manj ugodnih pogojih stabilnosti v poškodovanem stanju dobiti prevelik nagib.

.8 Podatki iz odstavka .7, ki poveljniku ladje omogočajo, da ohrani zadostno stabilnost ladje v nepoškodovanem stanju, vsebujejo informacije o največji dovoljeni višini težišča ladje nad gredljem (KG) ali najmanjši dovoljeni metacentrični višini (GM) za območje ugrezov ali izpodrivov, ki zadostujejo za vključitev vseh pogojev obratovanja. Informacije prikazujejo vpliv različnih prevesov ob upoštevanju obratovalnih omejitev.

.9 Vsaka ladja ima ugrezne lestvice, ki so jasno označene na premcu in krmi. Če ugrezne označbe niso na jasno vidnem mestu ali če obratovalne omejitve določene dejavnosti otežujejo odčitavanje ugreznih oznak, se ladja opremi z zanesljivim sistemom prikaza ugreza, s katerim se lahko določa ugrez na premcu in krmi.

.10 Ko je ladja naložena in preden odpluje, poveljnik ladje določi poravnanost in stabilnost ladje ter preveri in zapiše, da ladja izpolnjuje merila stabilnosti iz ustreznih Pravil. Ugotavljanje stabilnosti ladje se vedno opravi z izračunom. Za ta namen se lahko uporabi elektronski računalnik za izračun nalaganja in stabilnosti ali enakovreden pripomoček.

.11 Uprava države zastave ne sme dovoliti odmikov od zahtev za stabilnost ladje v poškodovanem stanju, razen če se dokaže, da je v vseh pogojih obratovanja metacentrična višina ladje v nepoškodovanem stanju, ki bi zadostila tem zahtevam, prevelika za predvideno obratovanje ladje.

.12 Odmiki od zahtev za stabilnost ladje v poškodovanem stanju se smejo dovoliti le izjemoma in pod pogojem, da se uprava države zastave prepriča, da so razmerja, naprave in druge značilnosti ladje najugodnejše za stabilnost ladje po poškodbi, ki se lahko v določenih okoliščinah praktično in smiselno sprejmejo.

.1 Obstoječe ro-ro potniške ladje razreda B izpolnjujejo pravilo 8 najpozneje na datum prvega rednega pregleda po datumu izpolnitve, ki je predpisan v nadaljevanju, v skladu z vrednostjo A/Amax, kot je opredeljena v Prilogi k okrožnici MSC/Circ.574 „Postopek izračuna za ocenitev lastnosti glede sposobnosti preživetja obstoječih ro-ro potniških ladij, kadar se uporablja poenostavljena metoda, temelječa na pravilu A.265 (VIII)“.

.1 nove ro-ro potniške ladje, ki smejo prevažati 400 oseb ali več, izpolnjujejo določbe odstavka .2.3 pravila II-1/B/8, ob domnevi poškodbe kjer koli na dolžini ladje L, in

.2 obstoječe ro-ro potniške ladje, ki smejo prevažati 400 oseb ali več, izpolnjujejo zahteve odstavka 1 najpozneje do datuma prvega rednega pregleda po datumu izpolnitve, ki je predpisan v pododstavku .2.1, .2.2 ali .2.3, odvisno od tega, kateri je poznejši:

.1 Ladja je opremljena s pregrado prednjega pretežnega tanka ali prestrezno pregrado, ki je nepropustna do pregradnega krova. Ta pregrada je postavljena na razdalji od premične navpičnice, ki ni manjša od 5 % dolžine ladje in ni večja od 3 metrov ter 5 % dolžine ladje.

.2 Če kakšen del ladje pod vodno črto sega čez premično navpičnico, npr. balonasti premec, se razdalje, določene v odstavku 1, merijo od točke:

.3 Če je ladja opremljena z dolgo sprednjo nadgradnjo, je pregrada prednjega pretežnega tanka ali prestrezna pregrada nepropustno podaljšana do naslednjega polnega krova nad pregradnim krovom. Podaljšek je nameščen tako, da izključuje možnost, da bi mu vrata premca povzročala škodo, če se vrata poškodujejo ali snamejo.

.4 Za podaljšek, ki se zahteva v odstavku .3, ni potrebna namestitev neposredno nad pregrado pod njim, če vsi deli niso nameščeni pred sprednjo mejo, določeno v odstavku 1 ali odstavku 2.

Na obstoječih ladjah razreda B pa:

.5 Rampe, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih zahtev, se ne štejejo za podaljške prestreznih pregrad.

.6 Vgradijo se tudi pregrada prednjega pretežnega tanka in pregrade, ki ločujejo strojnico od prostorov za tovor in potnike pred strojnico ali za njo in so nepropustne za vodo vse do pregradnega krova. Vendar ni nujno, da pregrada prednjega pretežnega tanka sega do pregradnega krova, če varnost ladje glede na pregrajevanje zaradi tega ni zmanjšana.

.7 Grodnične cevi za osi so vedno v nepropustno zaprtih prostorih. Tesnilo grodnične cevi je v neprepustnem predoru osi ali kakšnem drugem neprepustnem prostoru, ločenem od prostora za grodnične cevi in takšnega volumna, da se mejna ugrezna črta ne pogrezne, če pride do njegove poplavitve zaradi prepuščanja tesnila grodnične cevi.

.1 Ladje z dolžino, manjšo od 50 metrov, imajo dvojno dno, ki sega od pregrade premčnega pretežnega tanka, če je to praktično izvedljivo ter združljivo s konstrukcijo ladje in njenim normalnim obratovanjem.

.2 Ladje z dolžino najmanj 50 metrov, vendar manjšo od 61 metrov, imajo dvojno dno, ki sega najmanj od strojnice do pregrade premčnega pretežnega tanka ali kolikor mogoče blizu.

.3 Ladje z dolžino od 61 metrov naprej, vendar manjšo od 76 metrov, imajo dvojno dno vsaj zunaj strojnice, sega pa do pregrad premčnega in krmnega pretežnega tanka ali kolikor mogoče blizu.

.4 Ladje z dolžino 76 metrov in več imajo dvojno dno v svojem srednjem delu, ki sega do pregrad premčnega in krmnega pretežnega tanka ali kolikor mogoče blizu.

.5 Če se zahteva dvojno dno, njegova višina izpolnjuje standarde priznane organizacije, notranje dno pa sega proti bokom ladje na način, da varuje dno ladje do krivine. Ta zaščita se šteje za zadostno, če črta prereza zunanjega roba robne plošče z zunanjo oplato ladje ni pod vodoravno ravnino, ki gre skozi sečišče s sredino roba prečne diagonalne črte pod kotom 25 ° do osnovne črte in jo seka na točki, oddaljeni polovico konstrukcijske širine ladje od vzdolžne simetrale.

.6 Drenažni bazeni v dvojnem dnu, izvedeni v povezavi z drenažnimi napravami skladišč itd., niso globlji od potrebnega. Globina bazena nikoli ne presega višine dvojnega dna v simetrali ladje minus 460 mm, prav tako ti bazeni ne segajo pod vodoravno ravnino, navedeno v odstavku .2. Vendar se lahko dovoli, da bazen na zadnjem koncu predora osi sega do zunanje oplate. Druge bazene (na primer za mazalno olje pod pogonskimi stroji) lahko uprava države zastave dovoli, če meni, da takšna naprava zagotavlja zaščito, enakovredno tisti, ki jo daje dvojno dno v smislu tega pravila.

.7 Za območje neprepustnih oddelkov srednje velikosti, ki se uporabljajo izključno za prevoz tekočin, se dvojno dno ne zahteva, če po mnenju uprave države zastave varnost ladje v primeru poškodbe njenega dna ali bokov zaradi tega ni manjša.

.8 Ne glede na odstavek .1 tega pravila 10 lahko uprava države zastave odobri, da dvojno dno ni potrebno v nobenem delu ladje, v katerem je pregrajevanje izvedeno na podlagi faktorja, ki ni večji od 0,5, če meni, da postavljanje dvojnega dna v tem delu ladje ne bi bilo v skladu s konstrukcijo in normalnim delovanjem ladje.

.1 Za vzdrževanje predpisane stopnje pregrajevanja se ladji določi tovorna črta, ki ustreza odobrenemu pregradnemu ugrezu, in se označi na njenih bokih na sredi ladje. Če ima ladja prostore, posebno prilagojene bodisi za nastanitev potnikov bodisi za prevoz tovora, ima lahko, če lastnik ladje želi, določeno in označeno eno dodatno tovorno črto ali več, ki ustrezajo pregradnim ugrezom, ki jih uprava države zastave lahko odobri za posamezne alternativne pogoje obratovanja ladje.

.2 Določene in označene pregradne tovorne črte so vpisane v spričevalo o varnosti potniške ladje in opredeljene z oznako C.1, če je le ena pregradna tovorna črta.

Če je več kakor ena pregradna tovorna črta, se drugi pogoji opredelijo z oznakami C.2, C.3, C.4 itd. ( 2 ).

.3 Nadvodje, ki ustreza vsaki od teh tovornih črt, se meri na istem mestu in od iste črte krova kakor nadvodja, določena po veljavni Mednarodni konvenciji o tovornih črtah.

.4 Nadvodje, ki ustreza vsaki odobreni pregradni tovorni črti, in pogoji obratovanja ladje, za katero so odobreni, so jasno navedeni v spričevalu o varnosti potniške ladje.

.5 Označbe pregradne tovorne črte v nobenem primeru ne smejo biti nad najvišjo tovorno črto za slano vodo, določeno po trdnosti ladje ali veljavni Mednarodni konvenciji o tovornih črtah.

.6 Ne glede na lego označbe za pregradno tovorno črto, ladja v nobenem primeru ne sme biti tako naložena, da bi bila potopljena oznaka tovorne črte, ki ustreza letnemu času in zemljepisnemu položaju po veljavni Mednarodni konvenciji o tovornih črtah.

.7 Ladja v nobenem primeru ne sme biti tako naložena, da bi bila potopljena označba pregradne tovorne črte, ki ustreza določenemu potovanju in pogoju obratovanja ladje.

.1 Vsaka neprepustna pregrada, bodisi prečna bodisi vzdolžna, je grajena tako, da lahko z ustreznim koeficientom upornosti vzdrži največji pritisk vode, ki utegne nastati, če bi se ladja poškodovala, vendar vsaj tisti pritisk, ki ustreza višini vode do mejne ugrezne črte. Konstrukcija teh pregrad je v skladu s standardi priznane organizacije.

.2.1 Stopnice in vdolbine v pregradah so nepropustne in enako močne kakor pregrade na teh mestih.

.2.2 Če so rebra ali spoji speljani skozi neprepustni krov ali neprepustno pregrado, se ta krov ali pregrada zgradi neprepustno brez uporabe lesa ali cementa.

.3 Preskušanje glavnih prostorov s polnjenjem z vodo ni obvezno. Če se preskus s polnjenjem z vodo ne opravi, se opravi preskušanje z brizganjem, če je to praktično izvedljivo. Ta preskus se opravi v čim poznejšem stanju gradnje ladje. Če preskušanje z brizganjem ni praktično izvedljivo zaradi morebitne poškodbe strojev, izolacije električnih naprav ali zunanjih pritrdilnih elementov, se lahko namesto tega opravi natančen vizualni pregled zvarov, po potrebi s pomočjo preskusa prodiranja barve ali preskusa nadzvočnega puščanja ali enakovrednega preskusa. V vsakem primeru pa se opravi podroben pregled neprepustnih pregrad.

.4 Pretežni tank na premcu, dvojna dna (vključno s predorskim gredljem) ter notranje oplate se preskusijo z vodo pod pritiskom, ki ustreza zahtevam odstavka 1.

.5 Tanki, ki so namenjeni skladiščenju tekočine in so sestavni del pregrajevanja ladje, se preskusijo za neprepustnost z vodo pod pritiskom, ki ustreza višini do najvišje pregradne tovorne črte ali višini, ki je enaka dvema tretjinama višine od zgornjega roba kobilice do mejne ugrezne črte, merjeno na območju tanka, glede na večji pritisk, pri čemer preskusni pritisk v nobenem primeru ni manjši od tistega, ki ustreza višini vodnega stebra 0,9 metra nad pokrovom tanka; če je preskušanje z vodo neizvedljivo, je sprejemljivo preskušanje s puščanjem zraka, pri čemer imajo tanki zračni tlak, ki ne presega 0,14 bara.

.6 Namen preskusov, navedenih v odstavkih .4 in .5, je preveriti vodno neprepustnost strukturnih delov pregrajevanja, ne štejejo pa za preskuse, s katerimi bi ugotavljali, ali je kakšen oddelek primeren za skladišče tekočega goriva ali za druge posebne namene, za katere se lahko zahteva preskušanje pod težjimi pogoji, odvisno od višine, do katere lahko tekočina sega v zadevnem tanku ali v njegovih priključkih.

.1 To pravilo se uporablja za potniške ladje, zgrajene ali prirejene za prevoz tovornih vozil in spremstva.

.2 Če na takšni ladji skupno število potnikov, vključno z osebjem, ki spremlja vozila, ne presega N = 12 + A/25, če je A = skupna površina (v kvadratnih metrih) prostorov na krovu, ki so namenjeni razporeditvi tovornih vozil in kjer čista višina razporeditvenega položaja in na vhodu v takšen prostor ni manjša od 4 metrov, se za neprepustna vrata uporabljajo določbe odstavka .10 pravila 13, le da se vrata lahko namestijo na katero koli raven v neprepustnih pregradah, ki ločujejo prostore za tovor. Poleg tega so na poveljniškem mostu nameščeni kazalniki, ki avtomatično prikazujejo, ali so vrata zaprta in zapahi pritrjeni.

.3 Pri uporabi določb iz tega poglavja za takšno ladjo je N največje dovoljeno število potnikov, ki jih sme ladja prevažati v skladu s tem pravilom.

.1 Sprejmejo se vsi razumni in praktično izvedljivi varnostni ukrepi, da se omejita vdiranje in razširjanje vode nad pregradnim krovom. Takšni ukrepi lahko vključujejo postavljanje delnih pregrad ali okvirov. Če so delno neprepustne pregrade ali okviri na pregradnem krovu nameščeni neposredno nad glavnimi neprepustnimi pregradami ali blizu njih, so njihovi spoji z zunanjo oplato in s pregradnim krovom izvedeni neprepustno, da se prepreči odtekanje vode vzdolž pregradnega krova, če je ladja poškodovana in nagnjena. Če delna neprepustna pregrada ni v isti ravnini s pregrado pod njo, je del pregradnega krova med njima izveden neprepustno.

.2 Pregradni krov ali kateri koli drug krov nad njim je odporen na vremenske vplive. Vse odprtine na nezaščitenem krovu imajo dovolj visoke in trdne pragove in so opremljene z učinkovitimi sredstvi, ki omogočajo takojšnje zapiranje, odporno na vremenske vplive. Odtočne odprtine v ograji, odprte rešetkaste ograje in odtoki se namestijo, če je to potrebno za hitro odtekanje vode v vseh vremenskih razmerah.

.3 Pri obstoječih ladjah razreda B je odprti konec cevi za zrak, ki se zaključuje v nadgradnji, vsaj 1 meter nad vodno črto, če je prečni nagib ladje 15o, ali če je nagnjena pod največjim kotom med vmesnimi fazami poplavljanja, kakor se ugotavlja z neposrednim izračunom, glede na večjo vrednost. Lahko pa imajo cevi za zrak iz tankerjev, razen naftnih tankerjev, odtok skozi bok nadgradnje. Določbe tega odstavka ne posegajo v določbe veljavne Mednarodne konvencije o tovornih črtah.

.4 Bočna okna, prehodi za ljudi in za nakladanje ter druge naprave za zapiranje odprtin v zunanji oplati nad mejno ugrezno črto so ustrezno načrtovani in zgrajeni ter imajo ustrezno trdnost, pri čemer se upoštevajo prostori, v katerih so nameščeni, in njihove lege glede na najvišjo pregradno črto.

.5 Učinkoviti notranji pokrovi, izvedeni tako, da se lahko preprosto in učinkovito zaprejo ter da so neprepustni, so nameščeni na vsa bočna okna v prostorih pod krovom, ki je neposredno prvi krov nad pregradnim krovom.

.1 Naslednja vrata, ki so nad mejno ugrezno črto, se zaprejo in zaklenejo, preden ladja začne potovanje, ter ostanejo zaprta in zaklenjena, dokler ladja ne pripluje v naslednje sidrišče:

.2 Ne glede na zahteve odstavkov .1.1 in .1.4 lahko uprava države zastave dovoli, da se takšna vrata odprejo po presoji poveljnika, če je to potrebno za upravljanje ladje ali za vkrcanje ali izkrcanje potnikov, kadar je ladja varno zasidrana in to ne ogroža njene varnosti.

.3 Poveljnik zagotovi uporabo učinkovitega sistema nadzora in poročanja o zapiranju in odpiranju vrat iz odstavka .1.

.4 Poveljnik pred začetkom potovanja zagotovi, da se v ladijski dnevnik, kakor to zahteva pravilo 22, zabeleži čas zadnjega zapiranja vrat iz odstavka .1 in čas odpiranja določenih vrat v skladu z odstavkom .2.

.1.1 S pridržkom določb odstavkov .1.2 in .1.3 je najnižja točka vseh dostopov, ki vodijo v prostore pod pregradnim krovom, najmanj 2,5 metra nad pregradnim krovom;

.1.2 če so nameščene rampe za vozila, ki omogočajo dostop v prostore pod pregradnim krovom, se lahko njihove odprtine neprepustno zaprejo, da se prepreči vnos vode v spodnje prostore, nameščene pa imajo alarmne naprave ter naprave za javljanje na poveljniškem mostu;

.1.3 uprava države zastave lahko dovoli namestitev posebnih dostopov do prostorov pod pregradnim krovom, če so potrebni za osnovno obratovanje ladje, na primer premikanje strojev in skladišč, pri tem pa so takšni prehodi neprepustni ter imajo nameščene alarmne naprave in naprave za javljanje na poveljniškem mostu;

.1.4 dostopi iz odstavkov .1.2 in .1.3, se zaprejo, preden ladja zapusti sidrišče in začne potovanje ter ostanejo zaprti, dokler ladja ne pripluje v naslednje sidrišče;

.1.5 poveljnik zagotovi uporabo učinkovitega sistema nadzora in poročanja o zapiranju in odpiranju takšnih dostopov iz odstavkov .1.2 in .1.3, in

.1.6 preden ladja zapusti sidrišče in začne potovanje, poveljnik zagotovi, da se v ladijski dnevnik, kakor zahteva pravilo II-1/B/22, zabeleži čas zadnjega zapiranja dostopov iz odstavkov .1.2 in .1.3;

.1.7 nove ro-ro potniške ladje razreda C z dolžino, manjšo od 40 metrov, in nove ro-ro potniške ladje razreda D lahko namesto zahtev odstavkov .1.1 do .1.6 izpolnjujejo zahteve odstavkov .2.1 do .2.3, če je višina pragov vsaj 600 mm na odprtih ro-ro krovih za tovor in vsaj 380 mm na zaprtih ro-ro krovih za tovor.

.2.1 Vsi dostopi z ro-ro krova, ki vodijo v prostore pod pregradnim krovom, so odporni na vremenske vplive, na poveljniškem mostu pa se zagotovijo naprave, ki kažejo, ali je dostop odprt ali zaprt;

.2.2 vsi takšni dostopi so zaprti, preden ladja zapusti sidrišče in začne potovanje, ter ostanejo zaprti, dokler ladja ne pripluje v naslednje sidrišče;

.2.3 ne glede na zahteve odstavka .2.2 lahko uprava države zastave dovoli, da so nekateri dostopi med potovanjem odprti, vendar le tako dolgo, kolikor je potrebno za prehod in po potrebi za osnovna dela na ladji.

.1 Vse prečne in vzdolžne pregrade, ki se štejejo kot učinkovite za omejevanje morske vode, ki se nabira na ro-ro krovu, so nameščene na svojem mestu in zavarovane, preden ladja zapusti sidrišče, ter ostanejo nameščene in zavarovane, dokler ladja ne pripluje v naslednje sidrišče.

.2 Ne glede na zahteve odstavka .1 lahko uprava države zastave dovoli, da so nekatere odprtine v pregradah med potovanjem odprte, vendar le toliko, kolikor je potrebno, da se omogoči prehod in po potrebi opravljanje osnovnih del na ladji.

.1 Na vseh potniških ladjah se po končani gradnji opravi preskus nagiba, da bi se ugotovili elementi njihove stabilnosti. Poveljnik mora imeti na voljo vse potrebne informacije, ki jih potrdi uprava države zastave, da bi lahko hitro in preprosto pridobil smernice o stabilnosti ladje v spreminjajočih se pogojih obratovanja.

.2 Če so bila na ladji izvedena popravila, ki utegnejo bistveno vplivati na informacije o stabilnosti, ki jih ima na voljo poveljnik, se mu predložijo nove informacije o stabilnosti. Po potrebi se opravi nov preskus nagiba.

.3 V rednih časovnih presledkih, ki ne presegajo pet let, se opravijo pregledi prazne ladje, s katerimi se preverjajo spremembe izpodriva prazne ladje in vzdolžnega težišča. Ponovni preskus nagiba ladje se opravi vsakokrat, ko se glede na odobrene informacije o stabilnosti odkrije ali predvideva odstopanje od izpodriva prazne ladje za več kakor 2 % ali odstopanje od vzdolžnega težišča za več kakor 1 % dolžine ladje.

.4 Uprava države zastave lahko posamezno ladjo oprosti preskusa nagiba, če je mogoče osnovne informacije o stabilnosti dobiti na podlagi preskusa nagiba kakšne istovetne ladje in če uprava države zastave prejme dovolj dokazov, da se za vse informacije o stabilnosti za ladje, oproščene iz preskusa nagiba, lahko zanesljivo uporabijo navedeni osnovni podatki. Sklicevanje na okrožnico MSC/Circ.1158.

.5 Ko natančen preskus nagiba ni izvedljiv, se izpodriv prazne ladje in težišče določita s pregledom prazne ladje in natančnim izračunom. Sklicevanje na podatke iz pravila 2.7 iz Kodeksa o visokohitrostnih plovilih iz leta 2000.

.1 Na poveljniškem mostu se zagotovijo kazalniki za vsa vrata pokrovov, vrata za natovarjanje tovora in druge naprave za zapiranje, ki bi, če bi bili odprti ali nepravilno pritrjeni, lahko povzročili poplavljanje prostora posebne kategorije ali ro-ro tovornega prostora. Sistem kazalnikov je zasnovan po načelu varnosti pred izpadom ter z vizualnimi opozorilnimi znaki pokaže, če vrata niso popolnoma zaprta ali če kateri od varovalnih sistemov ni na svojem mestu in popolnoma zaklenjen, z zvočnimi opozorilnimi znaki pa pokaže, če se takšna vrata ali naprave za zapiranje odprejo ali če varovalni sistemi niso več zavarovani. Indikatorska tabla na poveljniškem mostu se opremi s funkcijo za izbiro načina obratovanja „pristanišče/potovanje po morju“ tako, da se na poveljniškem mostu sproži zvočni alarm, če ladja zapusti pristanišče in vrata na premcu, notranja vrata, rampe na krmi ali druga vrata pokrovov niso zaprta ali če naprava za zapiranje ni na pravem mestu. Napajanje sistema kazalnikov z električno energijo je neodvisno od napajanja za upravljanje in zavarovanje vrat. Sistemov kazalnikov, ki jih je odobrila uprava države zastave in so bili nameščeni na obstoječe ladje, ni treba spreminjati

.2 Televizijski nadzor in sistem za odkrivanje vdora vode sta zasnovana tako, da poveljniškemu mostu in kontrolni postaji strojnice javljata morebiten vdor vode skozi notranja ali zunanja vrata na premcu, krmi ali druga vrata pokrovov, ki bi lahko povzročil poplavljanje prostorov posebne kategorije ali ro-ro tovornih prostorov.

.3 Prostore posebne kategorije ali ro-ro tovorne prostore nenehno nadzorujejo patrulje ali so nadzorovani z drugimi učinkovitimi sredstvi, kot je televizijski nadzor, tako da se med plovbo takoj opazi vsako premikanje vozil v slabem vremenu in nepooblaščen vstop potnikov v te prostore.

.4 Navodila za ravnanje v primeru zapiranja in zavarovanja vseh oklepnih vrat, vrat za natovarjanje tovora in drugih naprav za zapiranje, ki bi lahko, če bi ostala odprta ali če ne bi bila pravilno zavarovana, povzročila poplavljanje prostora posebne kategorije ali ro-ro tovornega prostora, so vedno na krovu in izobešena na primernem mestu.

.1 Vaje za upravljanje neprepustnih vrat, bočnih oken, ventilov in zapiralnih mehanizmov za odtoke se izvajajo vsak teden.

.2 Z vsemi neprepustnimi vrati v glavnih prečnih pregradah, ki se uporabljajo na morju, je treba dnevno upravljati.

.3 Neprepustna vrata in vsi njihovi mehanizmi ter z njimi povezani indikatorji, vsi ventili, katerih zapiranje je potrebno, da se doseže neprepustnost posameznega oddelka, ter vsi ventili, ki so potrebni pri poškodbi ladje za delovanje naprav za izravnavo ladje, se na morju redno pregledujejo, in sicer najmanj enkrat na teden.

.4 Taki ventili, vrata in mehanizmi so ustrezno označeni, da se lahko pravilno uporabljajo in da se zagotavlja največja varnost.

.1 Vrata na tečajih, prenosne plošče, bočna okna, prehodi za ljudi in za nakladanje tovora ter druge odprtine, za katere je s temi pravili določeno, da morajo biti med plovbo zaprte, je treba zapreti, preden ladja izpluje iz pristanišča. Čas zapiranja in čas odpiranja (če je s temi pravili dovoljeno) se zabeležita v ladijski dnevnik.

.2 V ladijski dnevnik se vpiše evidenca vseh vaj, zahtevanih s pravilom 21, z izčrpnim opisom morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti.

1. Na zunanjih krovih, na katere smejo vstopati potniki, in na katerih ni ladijske ograje primerne višine, so nameščene ograje, visoke najmanj 1 100 mm od krova in izdelane tako, da potnikom preprečijo plezanje in padec s krova.

2. Stopnice in podesti na takšnih zunanjih krovih so opremljeni z ograjami enake konstrukcije.

.1 Stroji, kotli in druge tlačne posode ter pripadajoči cevovodi in oprema so nameščeni in zaščiteni tako, da čimbolj zmanjšajo nevarnost za osebe na krovu, ob upoštevanju premičnih delov, vročih površin in drugih nevarnosti.

.2 Zagotovijo se naprave za normalno delovanje ali ponovno vzpostavitev delovanja pogonskih strojev tudi v primeru izpada enega od osnovnih pomožnih strojev.

.3 Zagotovijo se naprave, s katerimi se lahko stroji pri popolnem izpadu obratovanja ladje ponovno poženejo brez zunanje pomoči.

.4 Glavni pogonski stroji in vsi pomožni stroji, nujni za pogon in varnost ladje, so po vgradnji v ladjo zasnovani tako, da delujejo, kadar je ladja v pokončnem položaju in kadar je nagnjena pod kotom do vključno 15 ° na obe strani v statičnih pogojih in 22,5 ° na obe strani v dinamičnih pogojih (bočno zibanje) ter hkrati nagnjena za 7,5 ° s premcem ali krmo v dinamičnih pogojih (vzdolžno zibanje).

.5 Zagotoviti je treba, da se lahko pogonski stroji in propeler v nujnih primerih ustavijo na ustreznih mestih zunaj strojnice ali kontrolne sobe strojnice, na primer na odprtem krovu ali v kabini na poveljniškem mostu.

.6 Mesta in postavitve oddušnih cevi rezervoarjev za plinsko olje, za usedanje in za mazalno olje so urejeni tako, da počena oddušna cev neposredno ne povzroča tveganja za vdor morske vode ali deževnice. Na vsaki ladji sta po dva rezervoarja za plinsko olje za vsako vrsto plinskega olja, ki se na ladji uporablja za pogon in življenjsko pomembne sisteme, ali pa se na ladji zagotovijo enakovredne naprave z zmogljivostjo vsaj 8 ur za ladje razreda B ter vsaj 4 ure za ladje razreda C in D pri največji neprekinjeni zmogljivosti pogonskega stroja in normalni delovni zmogljivosti generatorja na morju.

.1 Motorji z notranjim izgorevanjem s premerom izvrtine valja 200 mm ali s prostornino karterja 0,6 m3 in več so opremljeni z razbremenilnimi ventili za eksplozije v ohišju motorja primerne vrste, ki imajo dovolj veliko razbremenilno površino. Razbremenilni ventili so opremljeni z napravo, ki zagotavlja, da je iztočna odprtina usmerjena tako, da se čimbolj omeji možnost poškodb osebja.

.1.1 Ladje se opremijo z učinkovito drenažno napravo, ki omogoča izčrpavanje in odtekanje vode iz vsakega neprepustnega oddelka, razen iz prostorov, ki so stalno namenjeni za prevoz sveže vode, balastne vode, tekočega goriva ali tovora v tekočem stanju in za katere so predvideni drugi učinkoviti načini črpanja v vseh razmerah. Predvideti je treba učinkovita sredstva za sesanje vode iz hladilnih skladišč.

.1.2 Sanitarne, balastne in splošne servisne črpalke se lahko odobrijo kot neodvisne drenažne črpalke, če imajo potrebne priključke na cevovod drenažne naprave.

.1.3 Drenažne cevi v tankih za shranjevanje goriva ali pod njimi, v kotlovnici ali strojnici, skupaj s prostori, v katerih so oljni tanki ali črpalke za gorivo, so iz jekla ali drugega ustreznega materiala.

.1.4 Drenažni in balastni cevovodi so nameščeni tako, da je onemogočen vdor vode iz morja ali iz prostora balastne vode v skladišče tovora ali strojnico ali iz enega v drugi oddelek. Sprejeti je treba potrebne ukrepe za preprečitev, da bi se kateri koli globoki tank, ki ima priključek na drenažni ali balastni cevovod, pomotoma polnil iz morja, kadar je v njem tovor, ali se izpraznil skozi drenažni cevovod, kadar vsebuje balastno vodo.

.1.5 Vse razdelilne omare in ročni ventili, ki so del drenažne naprave, so postavljeni na mestih, ki so v normalnih okoliščinah vedno dostopna.

.1.6 Za drenažo zaprtih tovornih prostorov, ki so na pregradnem krovu, je treba sprejeti ukrepe.

.1.6.1 Če je nadvodje za pregradni krov določeno tako, da je rob krova pri nagibu ladje za več kakor 5 ° potopljen, se drenaža opravi z dovolj velikim številom odtokov primerne velikosti za neposredni odvod z ladje, ki so nameščeni v skladu z zahtevami pravila 15.

.1.6.2 Če je nadvodje določeno tako, da je rob pregradnega krova pri nagibu ladje za 5 ° ali manj potopljen, se drenaža zaprtih tovornih prostorov na pregradnem krovu spelje na primerno mesto ali na primerna mesta s primerno zmogljivostjo, ki imajo alarmno napravo za visoko vodo ter so opremljena s primernimi napravami za odvod v morje. Poleg tega se zagotovi naslednje:

.1.6.3 Drenažna naprava iz ro-ro krovov in avtomobilskih krovov ima zadostno zmogljivost, da odtoki, odtočne odprtine itd. na desnem in levem boku ladje zmorejo izčrpati vodo, ki prihaja iz črpalk za pršenje z vodo in gašenje požara, ob upoštevanju nagiba in prevesa ladje.

.1.6.4 Kadar so skupni prostori za potnike in posadko opremljeni s protipožarnimi brizgalkami in hidranti, imajo primerno število odtokov, ki lahko izčrpajo vodo po gašenju požara z brizgalkami in dvema požarnima cevema s curki. Odtoki so na najbolj učinkovitih mestih, na primer na vsakem vogalu.

.2.1 Drenažni sistem, ki se zahteva po odstavku .1.1, lahko deluje v vseh razmerah po nesreči na morju, ne glede na to, ali ladja stoji pokončno ali je nagnjena. Zaradi tega so običajno nameščeni stranski sesalniki, razen v ozkih oddelkih na koncu ladje, v katerih bi lahko zadostoval en sesalnik. V oddelkih neobičajne oblike se lahko zahtevajo dodatni sesalniki. Sprejmejo se potrebni ukrepi, da bo voda iz oddelka odtekala proti sesalnim cevem.

.2.2 Drenažne črpalke se po možnosti namestijo v ločene neprepustne oddelke in se razporedijo ali namestijo tako, da takšni oddelki ne bodo poplavljeni zaradi iste okvare. Če so glavni pogonski stroji, pomožni stroji in kotli v dveh ali več neprepustnih oddelkih, se črpalke za drenažo med temi oddelki čimbolj porazdelijo.

.2.3 Vsaka predpisana drenažna črpalka, razen dodatnih črpalk, ki se smejo predvideti samo za skrajne oddelke, je nameščena tako, da lahko črpa vodo iz vsakega oddelka, za katerega se tako zahteva v odstavku .1.1.

.2.4 Vsaka drenažna črpalka, ki jo poganja vir energije, lahko črpa vodo skozi glavno zbiralno sesalno cev s hitrostjo najmanj 2 m/s. Neodvisne drenažne črpalke v strojnici, ki jih poganja vir energije, imajo neposredna sesala iz teh prostorov, vendar se v nobenem od teh oddelkov ne zahtevata več kakor dve takšni sesali. Če sta predvideni dve takšni sesali ali več, je na vsaki strani ladje najmanj eno. Neposredna sesala so ustrezno razporejena, premer sesal v strojnici pa ni manjši od zahtevanega premera glavne drenažne zbiralne cevi.

.2.5 Poleg neposrednega sesala ali sesal, zahtevanih v odstavku .2.4, je v strojnici predviden zasilni sesalni vod z nepovratnim ventilom od največje razpoložljive neodvisne črpalke, ki jo poganja vir energije, do ravni drenaže strojnice; premer cevi tega sesala je enak premeru glavne sesalne odprtine na uporabljenih črpalkah.

.2.6 Vretena ventila za dotok morske vode in ventila neposrednega sesala so na zadostni višini nad podom strojnice.

.2.7 Vse drenažne cevi do povezave s črpalkami so neodvisne od drugih cevi.

.2.8 Premer „d“ glavnega drenažnega voda in stranskih drenažnih cevi se izračuna z naslednjimi formulami. Dejanski notranji premer pa se lahko zaokroži na najbližjo standardno velikost, ki je sprejemljiva za upravo države zastave: glavni drenažni vod:

stranske drenažne cevi med zbiralniki in sesali:

kjer je:

.2.9 Sprejeti je treba ukrepe za preprečitev poplave v oddelku, za katerega obstaja ena drenažna sesalna cev, če bi se ta cev zaradi trčenja ali nasedanja ladje razbila ali poškodovala v katerem drugem oddelku. Če je zadevna cev v katerem koli delu od zunanje oplate oddaljena manj, kakor znaša petina širine ladje (merjeno pravokotno na vzdolžno simetralno ravnino ladje v višini najvišje pregradne tovorne črte), ali v predorni kobilici, je v ta namen treba to cev opremiti z nepovratnim ventilom v tistem oddelku, v katerem je njeno sesalo.

.2.10 Vse razdelilne omare, pipe in ventili, ki so del drenažne naprave, so nameščeni tako, da se ob poplavi lahko z eno izmed drenažnih črpalk črpa iz katerega koli oddelka; poleg tega poškodba drenažne črpalke ali njenega cevnega priključka do glavnega drenažnega voda, če sta oba od zunanje oplate oddaljena manj kakor petino širine ladje, ne sme preprečiti delovanja drenažne naprave. Če obstaja samo ena skupna napeljava drenažnega cevovoda za vse črpalke, mora obstajati možnost, da se ventili, potrebni za reguliranje drenažnih sesal, krmilijo iz enega mesta nad pregradnim krovom. Če je poleg glavne drenažne naprave predvidena tudi zasilna drenažna naprava, je ta neodvisna od glavne naprave in izvedena tako, da se lahko v primeru poplavljanja s črpalko črpa iz katerega koli oddelka, kakor je določeno v odstavku .2.1; v tem primeru mora obstajati možnost, da se lahko z enega mesta nad pregradnim krovom krmilijo samo ventili, ki so potrebni za delovanje zasilne naprave.

.2.11 Vse pipe in ventili iz odstavka .2.10, ki jih je mogoče krmiliti z enega mesta nad pregradnim krovom, imajo na mestih krmiljenja označbe, ki jasno označujejo njihov namen, in kazala, ki kažejo, ali so odprti ali zaprti.

.1 Ladje morajo imeti dovolj moči za vzvratno vožnjo, da se zagotovi ustrezno manevriranje v vseh normalnih okoliščinah.

.2 Treba je preveriti in zabeležiti zmožnosti pogonskega stroja, da v zadovoljivem času spremeni smer vrtenja vijaka in s tem zaustavi ladjo v zadovoljivi razdalji iz maksimalne servisne hitrosti pri vožnji naprej.

.3 Časi zaustavljanja, smeri navigacije in razdalje, zabeleženi na preverjanjih, skupaj z rezultati preskusov za določanje zmožnosti ladje z več vijaki za navigacijo in manevriranje z enim ali več vijaki v okvari, so na voljo poveljniku ali imenovanemu osebju.

.1 Vsaka ladja je opremljena z učinkovito glavno krmilno napravo in pomožnim krmilnim sistemom. Glavna in pomožna krmilna naprava sta urejeni tako, da okvara ene izmed njih ne onemogoči delovanja druge.

.2 Glavna krmilna naprava in krmilna os, če je nameščena:

▼M2

▼M1

.3 Če je pomožna krmilna naprava nameščena, je:

▼M2

▼M1

.4 Strojne naprave za pogon glavne krmilne naprave:

.5 Če ima glavna krmilna naprava dve enaki strojni napravi za pogon ali več, ni treba namestiti pomožne krmilne naprave, če:

.6 Krmilna naprava se krmili na naslednji način:

.7 Sistem za krmiljenje glavnih in pomožnih krmilnih naprav, ki se krmilijo s poveljniškega mostu, izpolnjujejo naslednje pogoje:

.8 Električni tokokrogi in sistemi za krmiljenje krmilnih naprav ter njihovi pripadajoči deli, kabli in cevi, ki jih zahteva to pravilo ali pravilo 7, so po vsej svoji dolžini tako ločeni, kolikor je to izvedljivo.

.9 Omogočiti je treba komunikacijo med poveljniškim mostom in oddelkom za krmarjenje ali drugim pomožnim mestom za krmarjenje.

.10 Položaj odklona krmil(-a):

.11 Hidravlična krmilna naprava, ki jo poganja vir energije, je opremljena na naslednji način:

.12 Oddelki s krmilno napravo so:

.1 Kazala delovanja motorjev električnih in elektrohidravličnih krmilnih naprav so nameščena na poveljniškem mostu in na ustreznem mestu za krmiljenje glavnih strojev.

.2 Vsak električni ali elektrohidravlični krmilni sistem, ki vsebuje vsaj eno strojno napravo za pogon, se napaja z vsaj dvema posebnima tokokrogoma neposredno z glavne stikalne plošče; vendar pa lahko eden od tokokrogov poteka skozi zasilno stikalno ploščo. Pomožni električni ali elektrohidravlični krmilni sistem, povezan z glavnim električnim ali elektrohidravličnim krmilnim sistemom, je lahko priključen na enega od tokokrogov, ki napajajo takšen glavni krmilni sistem. Tokokrogi, ki napajajo električni ali elektrohidravlični krmilni sistem, so dovolj zmogljivi, da lahko napajajo vse motorje, ki so lahko nanje priključeni hkrati in morajo hkrati tudi delovati.

.1 Glavni in pomožni stroji, ki so bistveni za pogon in varnost ladje, so opremljeni z učinkovitimi napravami za njihovo delovanje in krmiljenje.

.2 Če so pogonski stroji daljinsko krmiljeni s poveljniškega mostu in če je v strojnici predvidena posadka, velja naslednje:

.3 Če imajo glavni pogonski stroji in pripadajoči stroji, skupaj z glavnimi viri električne energije, različne stopnje avtomatskega in daljinskega upravljanja in so pod stalnim ročnim nadzorom iz kontrolne sobe, so naprave in krmilniki zasnovani, opremljeni in nameščeni tako, da je upravljanje strojev tako varno in učinkovito, kakor če bi bilo pod neposrednim nadzorom; v ta namen se ustrezno uporabljajo pravila II-1/E/1 do II-1/E/5. Posebno pozornost je treba posvetiti varovanju takšnih prostorov pred požarom in poplavljanjem.

.4 Na splošno sistemi za avtomatski zagon, delovanje in krmiljenje vsebujejo naprave, ki omogočajo ročno zaustavitev avtomatskega krmiljenja. Okvara katerega koli dela takšnih sistemov ne sme preprečevati ročne zaustavitve.

.5 Glavni in pomožni stroji, ki so pomembni za pogon, krmiljenje in varnost, so opremljeni z učinkovito napravo za obratovanje in krmiljenje. Vsi krmilni sistemi, pomembni za pogon, krmiljenje in varnost ladje so neodvisni ali narejeni tako, da okvara enega sistema ne škoduje delovanju drugega.

.6 Če so pogonski stroji daljinsko krmiljeni s poveljniškega mostu in če je v strojnici predvidena posadka, velja naslednje:

.7 Če imajo glavni pogonski stroji in pripadajoči stroji, skupaj z glavnimi viri električne energije, različne stopnje avtomatskega in daljinskega upravljanja in so pod stalnim ročnim nadzorom iz kontrolne sobe, so naprave in krmilniki zasnovani, opremljeni in nameščeni tako, da je upravljanje strojev tako varno in učinkovito, kakor če bi bilo pod neposrednim nadzorom; v ta namen se ustrezno uporabljajo pravila II-1/E/1 do II-1/E/5. Posebno pozornost je treba posvetiti varovanju takšnih prostorov pred požarom in poplavljanjem.

.8 Na splošno sistemi za avtomatski zagon, delovanje in krmiljenje vsebujejo naprave, ki omogočajo ročno zaustavitev avtomatskega krmiljenja. Okvara katerega koli dela takšnih sistemov ne sme preprečevati ročne zaustavitve.

.9 Na novih ladjah razreda B, C in D, izdelanih 1. januarja 2012 ali pozneje, bodo sistemi za avtomatizacijo zasnovani na način, ki zagotavlja, da častnik, odgovoren za stražo krova, prejme opozorilo o pragu neizbežne ali bližnje upočasnitve ali zaustavitve pogonskega sistema še pravočasno, da oceni navigacijske razmere v sili. Sistemi bodo zlasti nadzorovali, spremljali, poročali, opozarjali in izvajali varnostne ukrepe, da upočasnijo ali zaustavijo pogonske motorje, hkrati pa bodo častniku, odgovornemu za stražo krova, dali možnost, da ročno posreduje, razen v primerih, ko bi ročno posredovanje v kratkem času povzročilo popolno okvaro motorja in/ali pogonske opreme, na primer pri prekoračitvi hitrosti.

.1 Vse cevi za paro in vsi priključki nanje, prek katerih lahko prehaja para, so zasnovani, izdelani in nameščeni tako, da prenesejo največje delovne obremenitve, katerim bi lahko bili izpostavljeni.

.2 Namesti se sredstvo za praznjenje cevi za paro, v katerih bi lahko sicer prišlo do nevarnega vodnega udara.

.3 Če lahko v cev za paro ali v priključek iz katerega koli vira pride para pri višjem tlaku, kakor je tisti, za katerega sta zasnovana, se namestijo primerni redukcijski ventil, razbremenilni ventil in merilnik tlaka.

.1 Treba je predvideti naprave, da se prepreči nadtlak v sistemih komprimiranega zraka in povsod, kjer bi vodni plašči ali ohišja kompresorjev za zrak in hladilnikov lahko bili izpostavljeni nevarnemu nadtlaku zaradi njegovega vdora vanje iz delov sistema zračnega tlaka. Za vse sisteme je treba predvideti naprave za tlačno razbremenitev.

.2 Glavne naprave za zagonski zrak za motorje z notranjim izgorevanjem za glavni pogon so primerno zavarovane pred učinki povratnega udara in notranjih eksplozij v ceveh za zagonski zrak.

.3 Vse odtočne cevi iz kompresorjev za zagonski zrak vodijo naravnost v sprejemnike zagonskega zraka, vse začetne cevi iz sprejemnikov zraka v glavne in pomožne motorje so popolnoma ločene od sistema odtočnih cevi kompresorja.

.4 Sprejmejo se ukrepi za zmanjšanje vdora olja v sisteme zračnega tlaka na minimalno raven in za praznjenje teh sistemov.

.1 Potniška in tovorna dvigala glede dimenzij, razporeda, števila potnikov in/ali količine blaga izpolnjujejo predpise, ki jih je določila uprava države zastave za vsak posamezen primer ali vsako vrsto naprave.

.2 Načrte instalacij in navodila za vzdrževanje, vključno s predpisi, ki urejajo redne preglede, odobri uprava države zastave, ki pregleda in odobri napravo pred začetkom uporabe.

.3 Po odobritvi uprava države zastave izda spričevalo, ki se mora hraniti na ladji.

.4 Uprava države zastave lahko dovoli, da redne preglede opravlja izvedenec, ki ga je pooblastila uprava, ali priznana organizacija.

.1 Električne napeljave so takšne:

.2 Uprava države zastave sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi enakomerno izvajanje in uporabo določb tega dela v zvezi z električnimi napeljavami ( 4 )

.1 Nove ladje razreda C in D, na katerih je električna energija edino pogonsko sredstvo za vzdrževanje pomožnih naprav, ki so pomembne za varnost ladje, ter nove in obstoječe ladje razreda B, na katerih je električna energija edino pogonsko sredstvo za vzdrževanje pomožnih naprav, ki so pomembne za varnost in pogon ladje, imajo dve ali več glavnih skupin generatorjev takšne moči, da omogočajo delovanje navedenih naprav tudi v primeru, ko ena teh skupin generatorjev ne obratuje.

Na novih ladjah razreda C in D z dolžino, manjšo od 24 metrov, je lahko eden od glavnih generatorjev glavni pogonski stroj, če ima takšno moč, da omogoča delovanje prej navedenih naprav, ko eden od generatorjev ne obratuje.

.2.1 Glavni sistem električne razsvetljave, ki razsvetljuje tiste dele ladje, do katerih imajo potniki in posadka običajno dostop in jih uporabljajo, se napaja z glavnega vira električne energije.

.2.2 Glavni sistem električne razsvetljave je tak, da v primeru požara ali druge nezgode v prostorih, v katerih so glavni vir električne energije, morebitna propadajoča transformatorska oprema, glavna stikalna plošča in stikalna plošča glavne razsvetljave, ne prepreči delovanja zasilnega sistema razsvetljave, ki ga zahteva pravilo 3.

.2.3 Zasilni sistem električne razsvetljave je tak, da v primeru požara ali druge nezgode v prostorih, v katerih so zasilni vir električne energije, morebitna transformatorska oprema, zasilna stikalna plošča in stikalna plošča zasilne razsvetljave, ne prepreči delovanja glavnega sistema razsvetljave, ki ga zahteva to pravilo.

.3 Glavna stikalna plošča je postavljena na takšni razdalji do enega od glavnih generatorskih postaj, da lahko, kolikor je to mogoče, na celovitost normalnega električnega napajanja vpliva le požar ali druga nezgoda v prostoru, v katerem sta generator in stikalna plošča.

.4 Na ladjah razreda B, C in D, izdelanih 1. januarja 2012 ali pozneje, je v vseh kabinah zagotovljena dodatna razsvetljava, ki jasno označuje izhod, tako da bodo potniki lahko našli pot do vrat. Taka razsvetljava, ki je lahko priključena na zasilni vir energije ali pa ima neodvisen vir električne energije v vsaki kabini, se samodejno prižge, ko običajna razsvetljava kabine izgubi napajanje, in ostane vključena najmanj 30 minut.

.1 v vseh javnih potniških prostorih in hodnikih nameščena dodatna električna razsvetljava, ki lahko deluje vsaj tri ure, ko odpovejo vsi drugi viri električne energije, in pri vsakem nagibu ladje. Razsvetljava je takšna, da je mogoče takoj videti dostop do vseh poti in izhodov v sili. Vir energije za dodatno razsvetljavo so akumulatorske baterije, nameščene v svetilnih enotah, ki se nenehno polnijo, če je to praktično izvedljivo, iz zasilne stikalne plošče. Lahko pa se uporablja katero koli drugo sredstvo za razsvetljavo, ki je vsaj enako učinkovito in ga lahko prizna uprava države zastave. Dodatna razsvetljava je takšna, da je okvara žarnice takoj vidna. Vsako akumulatorsko baterijo je treba redno menjati, ob upoštevanju dobe delovanja v okolju, v katerem se uporablja, in

.2 prenosne baterijske svetilke, ki se lahko polnijo, so nameščene v vseh hodnikih prostorov za posadko, za rekreacijo in v vseh delovnih prostorih, v katerih je običajno posadka, razen če tam ni nameščena zasilna razsvetljava, kakor se zahteva v odstavku .1.

.1 Izpostavljeni kovinski deli električnih strojev in opreme, za katere ni predvideno, da so pod napetostjo, vendar bi utegnili priti pod napetost zaradi napake, so ozemljeni, razen če so stroji in oprema:

.2 Vsi električni aparati so zasnovani in nameščeni tako, da je pri normalni rabi izključena nevarnost poškodb.

.3 Stranice in zadnja stran ter po potrebi prednja stran stikalnih plošč so ustrezno zaščitene. Izpostavljeni deli, katerih napetost je glede na maso večja od tiste, ki je določena pod 1.1, ne smejo biti vgrajeni na sprednji strani takšnih stikalnih plošč. Po potrebi je treba predvideti neprevodne talne obloge ali rešetke pred ploščami ali za njimi.

.4 V razdelilnih sistemih brez ozemljitve je nameščena naprava, ki nadzoruje raven izolacije v zemljo in oddaja zvočni ali vizualni signal, ki označuje nenormalno nizke vrednosti izolacije.

.5.1 Vsi kovinski plašči in kovinske zaščite kablov so električno povezani in ozemljeni.

.5.2 Vsi električni kabli in žice, ki so na zunanji strani opreme, so vsaj ognjevzdržni in so nameščeni tako, da namestitev ne škoduje njihovim ognjevzdržnim lastnostim. Po potrebi lahko uprava države zastave za posamezno uporabo dovoli uporabo posebnih kablov, kot so radiofrekvenčni kabli, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih zahtev.

.5.3 Kabli in žice za osnovni ali zasilni vir energije, razsvetljavo, notranje komunikacije ali signale se, kolikor je to praktično izvedljivo, položijo zunaj kuhinj, pralnic, strojnic kategorije A in njihovih ohišij ter drugih prostorov, v katerih obstaja velika nevarnost požara. Na novih ali obstoječih ro-ro potniških ladjah odobri kable za alarme v primeru nevarnosti in sisteme za obveščanje javnosti, nameščene 1. julija 1998 ali po tem datumu, uprava države zastave ob upoštevanju priporočil, ki jih je sprejela IMO. Kabli, ki povezujejo požarne črpalke z zasilno stikalno ploščo, so ognjevzdržni, kadar potekajo skozi prostore, v katerih obstaja velika nevarnost požara. Če je to praktično izvedljivo, je treba takšne kable namestiti tako, da jih segrevanje pregrad, ki bi ga povzročil požar v sosednjem prostoru, ne more uničiti.

.6 Kabli in žice so položeni in pritrjeni tako, da se prepreči njihova obraba ali druga poškodba. Konci in spoji vseh prevodnikov se izvedejo tako, da ohranijo prvotne električne lastnosti, mehanske ognjevzdržne sposobnosti in po potrebi ognjeodporne lastnosti.

.7.1 Vsak posamezen tokokrog se zavaruje pred kratkim stikom in pred preobremenitvijo, razen če pravila II-1/C/6 in II-1/C/7 ne dovoljujejo drugače.

.7.2 Napeljave za razsvetljavo se namestijo tako, da ne pride do porasta temperature, ki bi utegnila poškodovati kable in žice, in da se prepreči čezmerno segrevanje sosednjega materiala.

.8.1 Akumulatorske baterije se namestijo na primerna mesta, prostori, ki so v glavnem namenjeni zanje, pa so ustrezno zgrajeni in učinkovito zračeni.

.8.2 Električna in druga oprema, ki bi lahko predstavljala vir vžiga vnetljivih hlapov, ne sme biti nameščena v takšnih prostorih.

.9 Razdelilni sistemi se izvedejo tako, da požar v kateri koli glavni navpični požarni coni, kakor je opredeljeno v pravilu II-2/A/2.9, ne bo oviral funkcij naprav, ki so pomembne za varnost v drugi takšni coni. Ta zahteva bo izpolnjena, če bodo glavni in zasilni napajalni vodi na prehodu skozi katero koli cono med seboj navpično in vodoravno čim bolj ločeni.

.10 Električna oprema se ne namešča v prostorih, v katerih bi se lahko zbirale vnetljive mešanice, npr. v oddelkih, namenjenih predvsem akumulatorskim baterijam, omaricah za barvo, skladiščih za acetilen ali podobnih prostorih, razen če se uprava strinja, da je taka oprema:

.1 Sprejeti ukrepi zagotovijo, da je varnost ladje v vseh pogojih plovbe, vključno z manevriranjem, enakovredna varnosti na ladji s strojnico s stalno posadko.

.2 Sprejmejo se ukrepi, s katerimi se zagotovi, da oprema zanesljivo deluje in da se pripravi zadovoljiv režim za redne preglede in redne preskuse za zagotavljanje neprekinjenega zanesljivega delovanja.

.3 Vsaka ladja ima dokumentarna dokazila o sposobnosti za plovbo, če so njene strojnice občasno brez posadke.

.1 Predvidijo se naprave za odkrivanje in zgodnje alarmiranje v primeru požarov:

.2 Motorji z notranjim zgorevanjem moči 2 250 kW in več ali tisti s cilindri premera več kakor 300 mm imajo v karterju detektorje razpršenega goriva ali naprave za nadzor temperature ležajev v motorju ali enakovredne naprave.

.1 Drenažni bazeni v strojnicah, ki so občasno brez posadke, se razporedijo in nadzorujejo na način, ki omogoča, da se zbiranje tekočin odkrije ob normalnih kotih nagiba in prevesa, ter so dovolj veliki, da lahko v času, ko v strojnici ni stalne posadke, brez težav sprejmejo drenažo.

.2 Če se drenažne črpalke lahko zaganjajo samodejno, se namestijo naprave, ki javljajo, kdaj je dotok tekočine večji od zmogljivosti črpalke ali kdaj črpalka deluje pogosteje, kakor bi se pričakovalo v normalnih okoliščinah. V teh primerih se lahko za ustrezno obdobje odobrijo manjši drenažni bazeni. Če so nameščene avtomatske drenažne črpalke, se posveča posebna pozornost zahtevam za preprečevanje onesnaževanja z oljem.

.3 Krmilja za vse ventile za dotok morske vode, izpust pod vodno črto ali sistem drenaže z vbrizgavanjem se razporedijo tako, da se zagotovi dovolj časa za delovanje v primeru vdora vode v ta prostor, pri čemer se upošteva tudi čas, ki je potreben za dostop do teh krmil in krmiljenje z njimi. Če raven, do katere se prostor lahko poplavi, ko je ladja v celoti naložena, to zahteva, je treba poskrbeti, da se krmilja lahko krmilijo v položaju nad to ravnjo.

.1 V vseh pogojih plovbe, vključno z manevriranjem, se lahko hitrost, smer vrtenja in po potrebi naklon vijaka v celoti krmilijo s poveljniškega mostu.

.2 Ukazi za pogonske stroje s poveljniškega mostu se prikažejo bodisi v kontrolni sobi v glavni strojnici bodisi na krmilnem položaju pogonskih strojev.

.3 Daljinsko krmiljenje pogonskih strojev je sočasno mogoče samo z enega mesta; na takih mestih so dovoljeni medsebojno povezani krmilni položaji. Na vsakem mestu je kazalnik, ki javlja, s katerega kraja se krmilijo pogonski stroji. Prenos krmiljenja med poveljniškim mostom in strojnico je mogoč samo v glavni strojnici ali kontrolni sobi glavne strojnice. Sistem vsebuje naprave, ki preprečujejo, da bi se pogonski potisk občutno spremenil, ko se krmiljenje prenese z enega kraja na drugega.

.4 Obstaja možnost, da se vsi stroji, ki so nujni za varno delovanje ladje, krmilijo z lokalnega mesta, celo v primeru okvare na katerem koli delu avtomatskih sistemov ali na sistemih daljinskega krmiljenja.

.5 Konstrukcija sistema avtomatskega daljinskega krmiljenja je takšna, da se bo v primeru okvare sprožil alarm. Če je izvedljivo, se med delovanjem lokalnega krmiljenja vzdržujeta vnaprej nastavljena hitrost in potisk vijaka.

.6 Na poveljniškem mostu so nameščeni kazalniki za:

.7 Število zaporednih neuspelih avtomatskih poskusov zagona se omeji, da se vzdržuje zadosten zagonski zračni pritisk. Vgradi se alarm, ki javlja nizek zagonski zračni pritisk na ravni, ki še omogoča zagon pogonskih strojev.

.1 Predviden je sistem alarmiranja, ki javlja vse okvare, ki terjajo pozornost, in:

.2.1 Alarmni sistem ima trajno napajanje in avtomatski preklop na pomožno napajanje ob izpadu normalnega napajanja.

.2.2 Izpad normalnega napajanja alarmnega sistema se javi z alarmom.

.3.1 Alarmni sistem je zasnovan tako, da lahko hkrati javlja več kakor eno okvaro in sprejem katerega koli alarma ne sme ovirati drugega alarma.

.3.2 Sprejem katerega koli alarma na položaju iz odstavka .1 se prikaže na položajih, na katerih je bil javljen. Alarmi trajajo, dokler niso sprejeti, in vizualni kazalniki posameznih alarmov se ohranjajo, dokler okvara ni odpravljena, potem pa se alarmni sistem samodejno preklopi na normalni način delovanja.

.1 Glavni vir električnega napajanja izpolnjuje naslednje pogoje:

.2 Kjer so potrebni rezervni stroji za druge pomožne stroje, bistvene za pogon, se zagotovijo avtomatske naprave za preklop.

.1 Nadzorni sistem je tak, da se dejavnosti, potrebne za delovanje glavnega pogonskega stroja in pomožnih strojev, zagotavljajo s potrebnimi avtomatskimi postopki.

.2 Ob avtomatskem preklopu se sproži alarm.

.3 V skladu s pravilom 6 se zagotovi alarmni sistem, ki javlja vse pomembne tlake, temperature in nivoje tekočin ter druge bistvene parametre.

.4 Uredi se osrednja kontrolna postaja s potrebnimi alarmnimi ploščami in instrumenti, ki javljajo vsak alarm.

.5 Zagotovi se naprava, ki vzdržuje zagonski zračni tlak na zahtevani ravni, kjer je za zagon glavnih strojev z notranjim zgorevanjem potreben stisnjen zrak.

.1 Cilji požarne varnosti v tem poglavju so:

.2 Za doseganje ciljev požarne varnosti iz odstavka .1 so temeljna načela, na katerih temeljijo pravila tega poglavja ter ki so po potrebi zajeta v ustreznih pravilih, upoštevajoč tip ladje in možno nevarnost požara, naslednja:

.3 Cilji požarne varnosti iz odstavka .1 se dosežejo, če se zagotovi skladnost s predpisanimi zahtevami tega poglavja ali z drugačno izvedbo in ureditvijo, ki je v skladu z delom F revidiranega poglavja II-2 Konvencije SOLAS iz leta 1974, ki se uporablja za ladje, izdelane 1. januarja 2003 ali po tem datumu. Šteje se, da ladja izpolnjuje funkcionalne zahteve iz odstavka .2 in dosega cilje požarne varnosti iz odstavka .1, če:

.4 Vse ladje, na katerih se opravijo popravila, rekonstrukcije, spremembe in s tem povezano opremljanje, še naprej izpolnjujejo vsaj tiste zahteve, ki so tudi prej veljale zanje.

Popravila, rekonstrukcije in spremembe, ki bistveno spremenijo dimenzije ladje ali potniških bivalnih prostorov ali bistveno podaljšajo dobo delovanja ladje, ter s tem povezano opremljanje izpolnjujejo najnovejše zahteve za nove ladje, če uprava države zastave meni, da je to smiselno in izvedljivo.

.5 Ne glede na določbe odstavka .4, morajo obstoječe ladje razreda B, ki prevažajo več kakor 36 potnikov, pri popravilih, rekonstrukcijah, spremembah in s tem povezanem opremljanju izpolnjevati naslednje zahteve:

.1.1 Vsaka ladja ima nameščene požarne črpalke, glavni požarni vod, hidrante, upogibne požarne cevi in šobe, ki izpolnjujejo zahteve tega pravila.

.1.2 Če je potrebna več kakor ena samostojna požarna črpalka, se izolirni ventili, ki ločujejo del glavnega požarnega voda znotraj strojnice, v kateri je glavna požarna črpalka ali črpalke, od preostalega glavnega požarnega voda, namestijo na preprosto dostopno in obvladljivo mesto zunaj te strojnice. Glavni požarni vod je zasnovan tako, da lahko pri zaprtih izolirnih ventilih vsem hidrantom na ladji, razen tistim v zgoraj navedeni strojnici, vodo dovaja požarna črpalka, ki ni v tej strojnici, skozi cevi, ki ne vodijo v to strojnico. Izjemoma lahko kratki deli sesalnih in izpustnih cevi zasilne požarne črpalke vodijo v strojnico, če bi jih bilo nepraktično speljati zunaj nje, če se celovitost glavnega požarnega voda ohrani tako, da se cevi zavarujejo z debelo jekleno oblogo.

.1.3 Izolirni ventili, ki ločujejo del glavnega požarnega voda znotraj strojnice, v kateri je glavna požarna črpalka ali črpalke, od preostalega glavnega požarnega voda, se namestijo na preprosto dostopno in obvladljivo mesto zunaj strojnic. Glavni požarni vod je zasnovan tako, da lahko pri zaprtih izolirnih ventilih vsem hidrantom na ladji, razen tistim v zgoraj navedeni strojnici, vodo dovaja druga črpalka ali zasilna požarna črpalka. Zasilna črpalka, njen dovod za morsko vodo, sesalne in dovodne cevi ter izolirni ventili so zunaj strojnice. Če tak razpored ni mogoč, se lahko v strojnici namesti zajem morske vode, če se ventil daljinsko krmili s položaja v istem oddelku, v katerem je zasilna črpalka, in je sesalna cev čim bolj kratka. Kratki deli sesalnih ali izpustnih cevi se lahko napeljejo skozi strojnico, če imajo debelo jekleno oblogo ali so izolirane po standardih A-60. Cevi imajo precej debele stene, ki v nobenem primeru ne smejo biti tanjše od 11 mm, in so varjene, razen na prirobničnem priključku na ventil dovoda morske vode.

.1 Predpisane požarne črpalke lahko za gašenje požara zagotavljajo količino vode s pritiskom, določenem v odstavku .4.2, ki ustreza najmanj dvema tretjinama količine, ki se zahteva za zmogljivost drenažnih črpalk, kadar se uporabljajo za drenažo kaluž.

.2 Na vsaki ladji, na kateri je s tem pravilom predpisana več kakor ena požarna črpalka, ima vsaka od predpisanih požarnih črpalk zmogljivost najmanj 80 % celotne predpisane zmogljivosti, deljene z najmanjšim številom zahtevanih požarnih črpalk, nikakor pa ne manj od 25 m3/h, in vsaka taka črpalka v vsakem primeru lahko izsesa najmanj dva predpisana curka vode. Te požarne črpalke lahko oskrbujejo glavni požarni vod pod zahtevanimi pogoji.

.3 Na ladjah, izdelanih 1. januarja 2003 ali pozneje, na katerih je vgrajenih več kakor najmanjše zahtevano število črpalk, je zmogljivost teh dodatnih črpalk najmanj 25 m3/h in lahko izsesajo najmanj dva curka vode, ki se zahtevata z odstavkom .5 tega pravila.

.1 Ladje imajo požarne črpalke s pogonom, kakor sledi:

.2 Sanitarne, balastne, drenažne ali splošne servisne črpalke se lahko štejejo za požarne črpalke, če se običajno ne uporabljajo za sesanje olja, če pa se občasno uporabljajo za pretakanje ali sesanje tekočega goriva, imajo ustrezne naprave za spremembo namena.

.3 Namestitev dovodov morske vode, požarnih črpalk in njihovih virov pogona je takšna, da se na ladjah, ki smejo prevažati več kakor 250 potnikov, v primeru požara v katerem koli oddelku ne more zgoditi, da bi vse črpalke nehale delovati.

Če bi na novih ladjah razreda B, ki so registrirane za prevoz največ 250 potnikov, lahko požar v katerem koli oddelku onesposobil vse črpalke, je dodatna naprava za zagotavljanje vode za gašenje požarov zasilna požarna črpalka z lastnim pogonom, njen vir energije in dovod morske vode pa sta zunaj strojnice. Takšna zasilna požarna črpalka z lastnim neodvisnim pogonom je v skladu z določbami kodeksa sistemov požarne varnosti za ladje, izdelane 1. januarja 2003 ali pozneje.

.4 Na novih ladjah razreda B, ki so registrirane za prevoz več kakor 250 potnikov, takojšnja oskrba z vodo za gašenje pomeni, da sta takoj dostopna vsaj dva učinkovita curka vode iz katerega koli hidranta v notranjosti, zagotovljen pa je tudi trajen dovod vode z avtomatskim zagonom predpisane požarne črpalke.

.5 Na ladjah, na katerih je strojnica brez stalne posadke ali je potrebna samo ena oseba, je takoj na voljo dovod vode iz glavnega požarnega voda pod ustreznim pritiskom, bodisi z daljinskim zagonom ene od glavnih požarnih črpalk, ki se daljinsko vklopi s poveljniškega mostu in požarne nadzorne postaje, če ta obstaja, bodisi z vzdrževanjem stalnega pritiska v glavnem požarnem vodu z eno od glavnih požarnih črpalk.

.6 Tlačni priključek vsake požarne črpalke se opremi z nepovratnim ventilom.

.1 Premer glavnega požarnega voda in cevovoda za morsko vodo je tolikšen, da zagotavlja učinkovito razporeditev največje predpisane količine vode iz dveh požarnih črpalk, ki obratujeta sočasno.

.2 Z dvema črpalkama, ki sočasno oskrbujeta šobe, določene v odstavku .8, s tolikšno količino vode, kakor je določena v odstavku .4.1, in z zadostnim številom hidrantov, se na vseh hidrantih ohrani naslednji minimalni pritisk:

.3 Maksimalni pritisk na katerem koli hidrantu ne sme preseči tistega, pri katerem je mogoče učinkovito nadzorovati upogibno požarno cev.

.1 Število in mesto hidrantov sta takšna, da najmanj dva curka vode, ki ne prihajata iz istega hidranta, ena od obeh prihaja iz upogibne požarne cevi iz celega, dosežeta kateri koli del ladje, ki je normalno dostopen potnikom in posadki, medtem ko ladja pluje, in kateri koli del katerega koli prostora za tovor, ko je ta prazen, ali kateri koli ro-ro prostor za tovor ali kateri koli prostor posebne kategorije, v katerih v tem primeru dva curka vode iz upogibne požarne cevi iz celega dosežeta kateri koli del teh prostorov. Poleg tega hidranti stojijo blizu dostopov do zavarovanih prostorov.

.2 V bivalnih in delovnih prostorih ter strojnicah sta število in mesto hidrantov takšna, da se lahko izpolnijo zahteve odstavka .5.1, kadar so vsa neprepustna vrata in vsa vrata v pregradah glavne navpične cone zaprta.

.3 Kadar obstaja dostop do strojnice na spodnjem nivoju skozi sosednji osni predor, se zagotovita dva hidranta zunaj te strojnice, toda v bližini vhoda vanjo. Če je takšen dostop zagotovljen iz drugih prostorov, se v enem od teh prostorov namestita dva hidranta blizu vhoda v strojnico. Ta zahteva ne velja, če tunel ali sosednji prostori niso del poti in izhodov v sili.

.1 Materiali, katerih lastnosti se lahko spremenijo pod vplivom toplote, se ne smejo uporabljati za glavni požarni vod in hidrante, razen če so ustrezno zaščiteni. Cevi in hidranti se postavijo tako, da se nanje lahko brez težav priključijo upogibne požarne cevi. Cevi in hidranti se namestijo tako, da ne morejo zamrzniti. Na ladjah, ki lahko prevažajo tovor na krovu, so hidranti na takšnih mestih, da so vedno preprosto dostopni, cevi pa morajo, če je izvedljivo, biti položene tako, da jih takšen tovor ne more poškodovati.

.2 Za vsako upogibno požarno cev je treba namestiti ventil, da je lahko katera koli požarna cev odstranjena, ko požarne črpalke delujejo.

.3 Na ladjah, izdelanih 1. januarja 2003 ali pozneje, se namestijo izolirni ventili za vse odcepe glavnega požarnega voda, ki tečejo po odprtem krovu in se uporabljajo za druge namene kakor za gašenje požarov.

.1 Upogibne požarne cevi so iz nestrohljivega materiala, ki ga odobri uprava države zastave, in so dovolj dolge, da vodni curek seže do katerega koli prostora, v katerem utegne biti potrebna njihova uporaba. Za vsako upogibno cev so nameščene ena šoba in potrebne spojke. Spojke za upogibne cevi in šobe so popolnoma zamenljive. Upogibne cevi, ki so v tem poglavju opredeljene kot „upogibne požarne cevi“, so s potrebnim priborom in orodjem vselej pripravljene za uporabo in se hranijo na vidnih mestih blizu požarnih hidrantov ali priključkov. Poleg tega so v notranjih prostorih na ladjah, ki prevažajo več kakor 36 potnikov, upogibne požarne cevi stalno priključene na hidrante.

.2 Zagotovi se najmanj ena upogibna požarna cev za vsak hidrant, ki se zahteva v odstavku .5. Dolžina upogibne požarne cevi se omeji na največ 20 metrov na krovu in v nadgradnjah ter na 15 metrov v strojnicah, na manjših ladjah pa na 15 metrov in 10 metrov.

.1.1 Za namene tega poglavja imajo šobe standardne premere 12 mm, 16 mm in 19 mm ali premere, ki so čim bliže tem. Če se uporabljajo drugi sistemi - na primer sistemi megle - se lahko dovolijo šobe drugačnih premerov.

.1.2 Vse šobe so odobrenega tipa z dvojnim namenom (npr. škropljenje/brizganje) in imajo napravo za izklop.

.2 V bivalnih in delovnih prostorih ni treba uporabljati šob, ki imajo večji premer od 12 mm.

.3 V strojnicah in na zunanjih lokacijah je premer šob takšen, da se dobi največja možna količina vode dveh curkov pod pritiskom, navedenim v odstavku .4, iz najmanjše črpalke, pod pogojem, da ni treba uporabiti šobe s premerom nad 19 mm.

.1 Zahteva se ena neodvisna črpalka, ki lahko za namene gašenja požarov zagotovi vsaj en curek vode iz katerega koli požarnega hidranta pod pritiskom, ki je določen spodaj. Količina tako zagotovljene vode ne sme biti manjša od dveh tretjin količine vode, ki se zahteva za zmogljivost drenažnih črpalk, kadar se uporabljajo za drenažo kaluž. Taka požarna črpalka lahko pri črpanju največje količine vode iz prejšnjega odstavka skozi požarne hidrante s šobami premerov 12 ali 16 ali 19 mm na katerem koli hidrantu ohranja minimalne pritiske, ki se zahtevajo za ladje razreda B.

.2 Vsaki ladji, ki prevaža več kakor 250 potnikov, se zagotovi dodatna požarna črpalka, ki je stalno priključena na glavni požarni vod. Takšna črpalka deluje na pogon. Takšna črpalka in njen vir energije ne smeta biti v istem oddelku kakor črpalka, ki jo zahteva odstavek .9.1, ter ima zagotovljen stalen priključek za dotok morske vode, ki je zunaj strojnice. Takšna črpalka lahko zagotovi vsaj en curek vode iz katerega koli hidranta na ladji ob ohranjanju pritiska vsaj 0,3 N/mm2.

.3 Za požarne črpalke se lahko štejejo sanitarne, balastne, drenažne in splošne servisne črpalke.

.4 Vsaka ladja ima glavni požarni vod z zadostnim premerom, ki zagotavlja učinkovito razdelitev največje količine vode, navedene zgoraj. Število in mesto hidrantov sta takšna, da lahko najmanj en curek vode doseže katerikoli del ladje ob uporabi ene same upogibne požarne cevi največje dolžine, ki je določena za ladje razreda B v odstavku .7.2.

.5 Vsaka ladja ima vsaj eno upogibno požarno cev za vsak hidrant, ki je nameščen na njej.

.6 Na ladjah, na katerih je strojnica brez stalne posadke ali je potrebna samo ena oseba, je takoj na voljo dovod vode iz glavnega požarnega voda pod ustreznim pritiskom, bodisi z daljinskim zagonom ene od glavnih požarnih črpalk, ki se daljinsko vklopi s poveljniškega mostu in požarne nadzorne postaje, če ta obstaja, bodisi z vzdrževanjem stalnega pritiska v glavnem požarnem vodu z eno od glavnih požarnih črpalk.

.7 Tlačni priključek vsake požarne črpalke se opremi z nepovratnim ventilom.

.1 Cevovodi, potrebni za dovajanje gasilnega sredstva v zavarovane prostore, se opremijo s kontrolnimi ventili, označenimi tako, da je jasno razvidno, v katere prostore vodijo cevi. Sprejmejo se ustrezni ukrepi, da se prepreči nenamerno puščanje sredstva v kateri koli prostor.

.2 Cevovod za razdelitev gasilnega sredstva in šobe se razporedijo tako, da se zagotovi enotna razdelitev gasilnega sredstva.

.3 Predvidijo se načini, da se lahko z zunanje strani zavarovanih prostorov zaprejo vse odprtine, ki bi lahko prepuščale zrak ali omogočile, da bi iz zavarovanih prostorov uhajal plin.

.4 Namestijo se naprave za avtomatično dajanje zvočnega opozorila o izpustu gasilnega sredstva v kateri koli prostor, v katerem navadno dela osebje ali ima do njega dostop. Alarm mora biti vključen dovolj časa pred spuščanjem sredstva.

.5 Dostop do naprav za krmiljenje katerega koli vgrajenega sistema za gašenje požara s plinom in ravnanje z njimi je preprosto, naprave se združijo v skupine na čim manj mestih, pri katerih obstaja majhna verjetnost, da bi bila odrezana zaradi požara v zavarovanem prostoru. Na vsakem mestu so jasna navodila za ravnanje s sistemom ob upoštevanju varnosti osebja.

.6 Avtomatični izpust gasilnega sredstva ni dovoljen, razen če je dovoljen v zvezi z nameščenimi lokalnimi enotami, ki delujejo avtomatično ter dodatno in neodvisno od vgrajenega sistema za gašenje požara v strojnicah nad opremo, pri kateri obstaja velika nevarnost požara, ali v zaprtih delih znotraj strojnic, v katerih obstaja velika nevarnost požara.

.7 Če zahtevana količina gasilnega sredstva varuje več kakor en prostor, ni potrebno, da je razpoložljiva količina sredstva večja od največje zahtevane količine za kateri koli tako varovan prostor.

.8 Če ni določeno drugače, so tlačni vsebniki za hrambo gasilnega sredstva zunaj zavarovanih prostorov v skladu z odstavkom .1.11.

.9 Predvidijo se načini, da lahko posadka ali osebje na kopnem varno preveri količino sredstva v vsebnikih.

.10 Vsebniki za hrambo gasilnega sredstva in pripadajoči tlačni sestavni deli so izdelani v skladu z ustreznimi kodeksi ravnanja, ob upoštevanju njihovega mesta in najvišjih temperatur okolja, ki se pričakujejo pri njihovi uporabi.

.11 Če je gasilno sredstvo shranjeno zunaj zavarovanih prostorov, se shrani v prostoru, ki je na varnem in preprosto dostopnem kraju in je učinkovito prezračeno. Vsak vhod v takšen skladiščni prostor je po možnosti z odprtega krova, v vsakem primeru pa je neodvisen od zavarovanega prostora.

Vrata za dostop se odpirajo navzven, pregrade in krovi, vključno z vrati in drugimi sredstvi za zapiranje odprtin, ki tvorijo meje med temi prostori in sosednjimi zaprtimi prostori, so neprepustni za plin. Za namen uporabe tabel za protipožarno celovitost pregrad in krovov v pravilih II-2/B/4 ali po potrebi II-2/B/5 se tovrstni skladiščni prostori obravnavajo kot kontrolne postaje.

.12 V sistemih za gašenje požarov na novih ladjah in v takšnih novih napeljavah na obstoječih ladjah ni dovoljena uporaba gasilnih sredstev, ki lahko sama po sebi ali zaradi pričakovanih pogojev izpuščajo strupene pline v tolikšnih količinah, da ogrožajo ljudi, ali izpuščajo okolju škodljive pline.

.13 Vgrajeni sistemi za gašenje požara s plinom so v skladu s Kodeksom sistemov požarne varnosti.

.14 Predvidijo se načini, da se lahko z zunanje strani zavarovanega prostora zaprejo vse odprtine, ki bi lahko prepuščale zrak ali omogočile, da bi iz zavarovanega prostora uhajal plin.

.15 Če je gasilno sredstvo shranjeno zunaj zavarovanih prostorov, se shrani v prostoru, ki je za sprednjo prestrezno pregrado in se ne uporablja za nobene druge namene. Vsak vhod v takšen skladiščni prostor je po možnosti z odprtega krova in neodvisen od zavarovanega prostora. Če je skladiščni prostor pod krovom, ne sme biti več kakor en krov pod odprtim krovom in je neposredno dostopen z odprtega krova s stopniščem ali lestvijo.

Prostori, ki so pod krovom, ali prostori, do katerih ni zagotovljenega dostopa z odprtega krova, so opremljeni z mehanskim prezračevalnim sistemom, ki je zasnovan tako, da dviga onesnaženi zrak z dna prostora in omogoča vsaj 6 izmenjav zraka na uro. Dostopna vrata se morajo odpirati navzven, pregrade in krovi, vključno z vrati in drugimi sredstvi za zapiranje odprtin, ki tvorijo meje med temi prostori in sosednjimi zaprtimi prostori, so neprepustni za plin. Za namene uporabe tabel 4.1, 4.2, 5.1 in 5.2 iz dela B tega poglavja se taki skladiščni prostori obravnavajo kot požarno nadzorne postaje.

.16 Če je količina prostega zraka, ki ga vsebujejo posode za zrak, v katerem koli prostoru tolikšna, da bi v primeru požara sprostitev zraka v prostor močno ogrožala učinkovitost vgrajenega sistema za gašenje požara, se zagotovi dodatna količina gasilnega sredstva.

.17 Dobavitelji napeljave za vgrajeni sistem za gašenje požara zagotovijo opis napeljave, vključno s kontrolnim seznamom za vzdrževanje v angleščini in uradnem(-ih) jeziku(-ih) države zastave.

.18 Količino gasilnega sredstva najmanj enkrat letno preveri ali izvedenec, ki ga pooblasti uprava, ali dobavitelj napeljave ali priznana organizacija.

.19 Občasno preverjanje, ki ga izvaja upravitelj stroja na ladji ali ga organizira vodstvo ladje, se vpiše v ladijski dnevnik, pri čemer se navedeta obseg in čas tega preverjanja.

.20 Nepredpisana oprema za gašenje požarov, ki je nameščena npr. v skladiščnih prostorih, glede svoje zgradbe in dimenzij izpolnjuje določbe tega pravila za zadevni tip napeljave.

.21 Vsa vrata, ki vodijo v prostore, zavarovane z napeljavo CO2, so označena z napisom: „Ta prostor je varovan z napeljavo CO2 in se ob sprožitvi alarmne naprave evakuira.“

.1.1 V prostorih za tovor je količina razpoložljivega CO2, če ni drugače določeno, tolikšna, da količina prostega plina znaša 30 % bruto prostornine največjega prostora za tovor na ladji, ki je zavarovan na ta način.

Če dva prostora za tovor ali več povezujejo prezračevalni vodi, se ti prostori obravnavajo kot en prostor. Na ladjah, ki se uporabljajo za prevoz vozil, znaša potrebna količina CO2 45 % bruto kubične prostornine največjega prostora za tovor.

.1.2 V strojnicah količina prenesenega ogljikovega dioksida zadostuje, da se dobi minimalni volumen prostega plina, ki je enak naslednjim volumnom ali večji:

.2 Za namene tega odstavka se šteje, da znaša količina prostega ogljikovega dioksida 0,56 m3/kg.

.3 Vgrajeni cevovod je takšen, da se lahko 85 % plina dovede v ta prostor v največ 2 minutah.

.4 Mehanizem za spuščanje ogljikovega dioksida:

.5 Uprava države zastave zagotovi, da so prostori, v katerih so jeklenke CO2, primerno urejeni glede dostopa, prezračevanja in komunikacijske opreme. Sprejme potrebne varnostne ukrepe glede zgradbe, namestitve, označevanja, polnjenja in preskušanja jeklenk, cevi in pribora za CO2 ter opremo za krmiljenje take napeljave in alarmiranje v zvezi z njo.

.6 Sistemi z ogljikovim dioksidom so v skladu z določbami Kodeksa sistemov požarne varnosti.

.7 Uprava države zastave zagotovi, da so prostori, v katerih so jeklenke CO2, primerno urejeni glede dostopa, prezračevanja in komunikacijske opreme. Sprejme potrebne varnostne ukrepe glede zgradbe, namestitve, označevanja, polnjenja in preskušanja jeklenk, cevovodov in pribora za CO2 ter opremo za krmiljenje take napeljave in alarmiranje v zvezi z njo.

.1 Če je v kateri koli strojnici poleg zahtev pravila 6 vgrajen sistem gašenja požara s peno nizke ekspanzije, je zmogljivost sistema takšna, da skozi vgrajene odvajalne odprtine v največ petih minutah izpusti tolikšno količino pene, da do višine 150 mm prekrije največjo površino, čez katero se lahko prelije tekoče gorivo. Sistem lahko proizvaja peno, ki je primerna za gašenje oljnih požarov. Predvidijo se naprave za učinkovito razporeditev pene skozi stalni sistem cevovodov in kontrolne ventile ali pipe do ustreznih odvajalnih odprtin in da se pena lahko s stalnimi brizgalkami učinkovito usmerja na druge glavne morebitne vire požara v zavarovanem prostoru. Razmerje ekspanzije pene ne sme presegati 12 proti 1.

.2 Naprave za krmiljenje katerega koli takšnega sistema so zlahka dostopne, ravnanje z njimi preprosto, združene pa so v skupine na čim manj mestih, pri katerih obstaja majhna verjetnost, da bodo zlahka odrezana zaradi požara v zavarovanem prostoru.

.3 Vgrajeni sistemi za gašenje požara s peno nizke ekspanzije v strojnicah so v skladu z določbami Kodeksa sistemov požarne varnosti.

.1 Vsak zahtevani vgrajeni sistem za gašenje požara s peno visoke ekspanzije v strojnicah ima zmogljivost, da skozi vgrajene odvajalne odprtine hitro izpusti tolikšno količino pene, ki zadostuje, da zapolni največji prostor, ki ga je treba zavarovati, s hitrostjo najmanj 1 meter višine v minuti. Količina razpoložljive tekočine za proizvodnjo pene zadostuje, da ustvari količino pene, enako petkratni prostornini največjega prostora, ki se varuje. Razmerje ekspanzije pene ne sme presegati 1 000 proti 1.

.2 Dovodni vodi za porazdelitev pene, dovodi zraka do generatorja pene in število enot za proizvodnjo pene so takšni, da zagotavljajo učinkovito proizvodnjo in distribucijo pene.

.3 Dovodni cevovod generatorja pene je postavljen tako, da požar v zavarovanem prostoru ne more vplivati na opremo za proizvodnjo pene.

.4 Generator pene, njegovi viri napajanja z energijo, tekočina za proizvodnjo pene in sredstva za krmiljenje takšnega sistema so zlahka dostopni, ravnanje z njimi je preprosto, združeni pa so v skupine na čim manj mestih, pri katerih obstaja majhna verjetnost, da bodo zlahka odrezani zaradi požara v zavarovanem prostoru.

.5 Vgrajeni sistemi za gašenje požara s peno visoke ekspanzije v strojnicah so v skladu z določbami Kodeksa sistemov požarne varnosti.

.1 Vsak zahtevani vgrajeni sistem za brizganje vode pod pritiskom za gašenje požara v strojnicah je opremljen z brizgalnimi šobami odobrenega tipa.

.2 Število in mesto brizgalnih šob sta takšna, da zagotavljata učinkovito povprečno porazdelitev najmanj 5 litrov/m2 na minuto v prostorih, ki jih je treba zavarovati. Za določena nevarna področja so po potrebi možne večje hitrosti dovajanja. Šobe se namestijo nad kalužami, pokrovi dvojnega dna in drugimi površinami, kjer bi se tekoče gorivo lahko prelivalo, in tudi nad tistimi mesti v strojnicah, kjer je posebna nevarnost požara.

.3 Sistem se lahko razdeli na sekcije, razdelilni ventili pa se lahko krmilijo zunaj prostorov, ki se varujejo, s preprosto dostopnih mest, ki ne bodo takoj odrezani zaradi požara v zavarovanem prostoru.

.4 Sistem je pod potrebnim pritiskom in črpalka, ki sistemu dovaja vodo, začne avtomatično delovati, če v sistemu pritisk pade.

.5 Črpalka lahko pri potrebnem pritisku sočasno dovaja vodo v vse sekcije sistema v katerem koli oddelku, ki se varuje. Črpalka in naprave za krmiljenje z njo so zunaj prostora ali prostorov, ki se varujejo. Ne sme obstajati možnost, da bi požar v prostoru ali prostorih, ki se varujejo s sistemom za brizganje vode, povzročil prekinitev delovanja sistema.

.6 Sprejmejo se vsi potrebni varnostni ukrepi, da se prepreči zamašitev šob zaradi nesnage v vodi ali korozije cevovodov, ventilov in črpalke.

.7 Črpalko lahko poganja samostojni zgorevalni motor, če pa je odvisna od energije iz zasilnega generatorja, vgrajenega v skladu z določbami dela D poglavja II-1, je generator izveden tako, da se ob izpadu glavnega vira energije samodejno vklopi, tako da je energija za črpalko, ki jo zahteva odstavek .5, nemudoma na voljo. Če črpalko poganja samostojni zgorevalni motor, je ta postavljen tako, da požar v zavarovanem prostoru ne vpliva na dovajanje zraka k njemu.

.8 Vgrajeni sistemi za brizganje vode pod pritiskom za gašenje požara v strojnicah so v skladu z določbami Kodeksa sistemov požarne varnosti.

.1 Vsi aparati za gašenje so odobrenega tipa in konstrukcije.

.2 Zmogljivost zahtevanih prenosnih gasilnih aparatov na tekočino ne sme biti večja od 13,5 litra in ne manjša od 9 litrov. Drugi aparati za gašenje požara so vsaj tako prenosni kakor aparati s 13,5 litra tekočine in imajo zmogljivost gašenja, ki je enakovredna zmogljivosti gasilnega aparata z 9 litri tekočine.

.3 Na ladji so rezervna polnila za vsaj 50 % vseh aparatov za gašenje požara posameznega tipa. Drugi aparat za gašenje istega tipa je rezervno polnilo za aparat, ki ga na ladji ni mogoče zlahka ponovno napolniti.

.4 Na splošno prenosni aparati za gašenje požara s CO2 niso v bivalnih prostorih. Če so takšni aparati predvideni v sobah z radijskimi napravami, ob stikalnih ploščah in na podobnih krajih, je za namene tega pravila prostornina prostora, ki vsebuje en aparat ali več, takšna, da omeji koncentracijo pare, ki lahko nastane zaradi izpusta, na največ 5 % neto prostornine prostora. Šteje se, da količina CO2 znaša 0,56 m3/kg.

.5 Prenosni aparati za gašenje požara so v skladu z določbami Kodeksa sistemov požarne varnosti.

.6 Aparati za gašenje požara z ogljikovim dioksidom se ne namestijo v bivalnih prostorih. Na kontrolnih postajah in v drugih prostorih, ki vsebujejo električno ali elektronsko opremo ali naprave, ki so potrebne za varnost ladje, je treba predvideti aparate za gašenje požara, katerih gasilno sredstvo ne prevaja elektrike ter ne škoduje opremi in napravam.

.7 Aparati za gašenje požara se za takojšnjo uporabo namestijo na preprosto dostopnih in vidnih mestih, ki jih je mogoče v primeru požara kadar koli hitro in zlahka doseči, ter tako, da na njihovo delovanje ne vplivajo vreme, vibracije ali drugi zunanji dejavniki. Prenosni aparati za gašenje požara imajo naprave, ki javljajo, ali so bili uporabljeni.

.8 Za aparate za gašenje požara, ki jih je mogoče ponovno napolniti na krovu, se za prvih 10 aparatov zagotovi 100 % rezervnih polnitev, 50 % pa za ostale aparate za gašenje požara.

.9 Za gasilne aparate, ki jih na plovilu ni mogoče ponovno napolniti, se namesto rezervnih polnitev zagotovijo dodatni prenosni aparati za gašenje požara enake količine, tipa, zmogljivosti in števila, kakor je določeno v odstavku .13 spodaj.

.10 Aparati za gašenje požara, ki vsebujejo gasilno sredstvo, ki lahko samodejno ali v pričakovanih pogojih izpušča strupene pline v tolikšnih količinah, da ogrožajo ljudi, ali izpušča okolju škodljive pline, niso dovoljeni.

.11 Aparati za gašenje požara so primerni za gašenje požarov, ki lahko izbruhnejo v bližini kraja, kjer so aparati za gašenje nameščeni.

.12 Eden od prenosnih aparatov za gašenje požara, namenjenih za uporabo v katerem koli prostoru, se namesti blizu vhoda v ta prostor.

.13 Najmanjše število aparatov za gašenje požara je naslednje:

.14 Način delovanja prenosnih aparatov za gašenje požara, namenjenih za uporabo v bivalnih ali delovnih prostorih, je enotna, če je to praktično izvedljivo.

.15 Redni pregled aparatov za gašenje požara:

uprava države zastave zagotovi, da se prenosni aparati za gašenje požara redno pregledajo ter da se preskusi njihovo delovanje in pritisk.

.1 kateri koli od naslednjih vgrajenih sistemov za gašenje požara:

.2 vsaj en komplet prenosne opreme na zračno peno, sestavljen iz šobe za zračno peno induktorskega tipa, ki se lahko priključi na glavni požarni vod s pomočjo upogibne požarne cevi, prenosnega tanka, ki vsebuje najmanj 20 litrov tekočine za proizvodnjo pene, in rezervnega tanka. Šoba je tolikšna, da lahko proizvede učinkovito peno, primerno za gašenje oljnega požara, in sicer s hitrostjo najmanj 1,5 m3 v minuti.

.3 V vsakem takem prostoru so odobreni aparati za gašenje požara s peno, od katerih ima vsak zmogljivost najmanj 45 litrov, ali njim enakovredni aparati, katerih število zadostuje, da je peno ali enakovredno gasilno sredstvo mogoče usmeriti v kateri koli del sistemov za gorivo in olje za mazanje pod pritiskom, reduktorjev in drugih virov požara. Poleg tega se zagotovi zadostno število prenosnih aparatov za gašenje požara s peno ali enakovrednih aparatov, ki se namestijo tako, da nobena točka v prostoru od aparata ni oddaljena več kakor 10 metrov hoje, in da sta v vsakem takšnem prostoru najmanj dva takšna aparata za gašenje požarov.

.4 eden od vgrajenih sistemov za gašenje požara iz odstavka .1 zgoraj, poleg tega pa se v katerem koli prostoru, ki vsebuje zgorevalne stroje ali tanke za usedanje goriva ali enote za tekoče gorivo, zagotovi en aparat za gašenje požara s peno, zmogljivosti najmanj 45 litrov, ali njemu enakovredni aparati, katerih število zadostuje, da je peno ali enakovredno gasilno sredstvo mogoče usmeriti v kateri koli del sistemov za gorivo in olje za mazanje pod pritiskom, reduktorjev in drugih virov požara, in

.5 en prenosni aparat za gašenje požara, primeren za gašenje oljnih požarov, za vsakih 746 kW skupne moči takih strojev ali njihovih delov; če se v katerem koli takem prostoru ne zahtevata manj kakor dva ali več kakor šest takih aparatov za gašenje požara.

Uporaba vgrajenega sistema za gašenje požara s peno nizke ekspanzije namesto nekaterih od šestih prenosnih aparatov za gašenje požara, ki jih zahteva to pravilo, je dovoljena.

.6 V vsaki strojnici se namestita dva primerna aplikatorja vodne megle, ki sta lahko sestavljena iz kovinske cevi v obliki črke „L“, pri čemer je daljša stran dolga približno 2 m in jo je mogoče namestiti na upogibno požarno cev, krajša stran pa je dolga približno 250 mm in je opremljena z vgrajeno šobo za vodno meglo ali je nanjo mogoče namestiti šobo za brizganje vode.

.7 Kadar se za ogrevanje uporablja kurilno olje, se lahko dodatno zahteva, da so kotlovnice opremljene s stalno vgrajeno ali prenosno opremo za lokalne sisteme za brizganje vode pod pritiskom ali za brizganje pene nad in pod tlemi za namene gašenja požarov.

.8

.1 Število svetlin, vrat, ventilatorjev, odprtin v dimnikih, ki omogočajo prezračevanje, in drugih odprtin v strojnicah se omeji na najmanjšo mero, ki zadostuje za potrebe prezračevanja ter pravilno in varno delovanje ladje.

.2 Svetline so narejene iz jekla in nimajo steklenih ploskev. Zagotovijo se sistemi, ki v primeru požara omogočajo uhajanje dima iz prostora, ki se varuje.

.3 Vrata, ki niso neprepustna vrata na mehanični pogon, so narejena tako, da je zagotovljeno dobro zapiranje v primeru požara v prostoru, in sicer s pomočjo priprav za zapiranje na mehanični pogon ali s pomočjo samodejno zapirajočih se vrat, ki se lahko zapirajo pri nagibu 3,5 ° nasprotno od smeri zapiranja in imajo varnostno napravo za pridržanje z zadnjo kljuko ter napravo za daljinsko krmiljenje sprostitve vrat.

.4 Okna se ne vgradijo v mejah strojnic. To ne izključuje uporabe stekla v kontrolnih sobah znotraj strojnic.

.5 Predvidijo se naprave za krmiljenje za:

.6 Kontrolne naprave, ki jih zahtevata odstavek .5 in pravilo II-2/A/10.2.5, se namestijo zunaj zadevnega prostora, kjer ne bodo odrezane zaradi požara v prostoru, kateremu so namenjene. Take kontrolne naprave in naprave za krmiljenje katerega koli zahtevanega gasilnega sistema so na enem kontrolnem mestu ali združene v skupine na čim manj mestih. Ta mesta so varno dostopna z odprtega krova.

.7 Kadar obstaja dostop do katere koli strojnice kategorije A na spodnjem nivoju skozi sosednji osni predor, se v osnem predoru blizu neprepustnih vrat namestijo jeklena protipožarna vrata, ki se odpirajo z obeh strani.

.1 Vsak zahtevani avtomatski sistem protipožarnih brizgalk, za odkrivanje požara in za požarni alarm lahko začne takoj delovati, ne da bi bil za sprožitev potreben poseg posadke. Ti sistemi so izvedeni z mokrimi cevmi, manj izpostavljene sekcije pa imajo lahko suhe cevi, če je to potreben varnostni ukrep. Vsi deli sistema, ki utegnejo biti pri delovanju izpostavljeni temperaturam zmrzovanja, se primerno zavarujejo pred zmrzovanjem. Sistem je pod potrebnim pritiskom in zagotavlja neprekinjeno oskrbo z vodo, kakor zahteva to pravilo.

.2 Vsaka sekcija brizgalk vsebuje sredstva za avtomatsko dajanje vizualnih in zvočnih signalov za alarm na eni indikatorski enoti ali več, kadar koli začne katera koli brizgalka delovati. Takšne enote opozarjajo, v kateri sekciji, ki jo oskrbuje sistem, je nastal požar, in so centralizirane na poveljniškem mostu, poleg tega pa so vizualni in zvočni alarmi iz enote nameščeni na mestu, ki ni na poveljniškem mostu, kar zagotavlja, da posadka nemudoma prejme znak za požar. Alarmni sistem je takšen, da javlja morebitne okvare v sistemu.

.3 Brizgalke so združene v posebne sekcije, od katerih nobena ne vsebuje več kakor 200 brizgalk. Nobena sekcija brizgalk ne oskrbuje več kakor dveh krovov in ni nameščena v več kakor eni glavni navpični coni, razen če se dokaže, da lahko ena sekcija brizgalk oskrbuje več kakor dva krova ali je nameščena v več kakor eni glavni navpični coni, ne da bi se s tem zmanjšala požarna varnost ladje.

.4 Za vsako sekcijo brizgalk se predvidi možnost izključitve z enim samim zapornim ventilom. Zaporni ventil je v vsaki sekciji preprosto dostopen, njegovo mesto pa je jasno in trajno označeno. Predvidijo se načini, s katerimi se prepreči, da bi zaporni ventil uporabljale nepooblaščene osebe.

.5 Merilnik, ki kaže pritisk v sistemu, se namesti ob zapornem ventilu v vsaki sekciji in na osrednji postaji.

.6 Brizgalke so odporne proti koroziji zaradi delovanja morskega ozračja. V bivalnih in delovnih prostorih brizgalke začnejo delovati pri temperaturah od 68 do 79 °C, razen v prostorih, kot so sušilnice, v katerih je mogoče pričakovati visoke sobne temperature in se temperatura, pri kateri začnejo delovati, lahko poveča največ za 30 °C nad najvišjo temperaturo v bližini stropa.

.7 Pri vsaki indikatorski enoti je seznam ali načrt, ki pokaže vključene prostore in območje delovanja posamezne sekcije. Zagotovijo se ustrezna navodila za preskušanje in vzdrževanje.

.8 Brizgalke se namestijo v zgornjem delu prostora, razporedijo pa se po ustreznem vzorcu, ki zagotavlja ohranjanje povprečne stopnje brizganja najmanj 5 litrov/m2 na minuto po nominalni površini, ki jo pokrivajo brizgalke.

Brizgalke se namestijo čim dlje od nosilcev in drugih predmetov, ki bi lahko ovirali curke vode, in na takšnih mestih, na katerih bo vnetljivi material v prostoru dobro poškropljen.

.9 Namesti se tank pod pritiskom s prostornino, ki je enaka najmanj dvojni zalogi vode, določeni v tem odstavku. Tank vsebuje stalno zalogo sveže vode, ki je enaka količini vode, ki bi jo črpalka iz odstavka .12 izčrpala v eni minuti, za vzdrževanje stalnega pritiska v tanku pa se predvidijo naprave, ki zagotovijo, da pri stalni količini sveže vode v tanku pritisk ni manjši od delovnega pritiska brizgalke, povečanega za pritisk vodnega stebra, merjenega od dna tanka do najvišje brizgalke v sistemu. Predvidijo se ustrezna sredstva za dopolnjevanje zraka pod pritiskom in dopolnjevanje zalog sveže vode v tanku. Predviden je stekleni merilnik, ki kaže dejansko raven vode v tanku.

.10 Namestijo se naprave, ki preprečujejo vdor morske vode v tank. Tank pod pritiskom se opremi z učinkovitim redukcijskim ventilom in merilnikom tlaka. Na vsakem priključku na merilnik se namestijo zaporni ventili ali pipe.

.11 Namesti se neodvisna mehanska črpalka izključno za nepretrgano samodejno brizganje vode iz brizgalk. Črpalka začne samodejno delovati zaradi padca tlaka v sistemu, preden se v tanku stalna zaloga sveže vode pod pritiskom popolnoma ne porabi.

.12 Črpalka in cevovod lahko vzdržujeta potreben pritisk na ravni najvišje brizgalke, da se zagotovi nepretrgano odvajanje vode, ki zadostuje za hkratno pokrivanje površine najmanj 280 m2 pri stopnji brizganja iz odstavka .8. Za nove ladje razreda C in D z dolžino, manjšo od 40 metrov, in celotnim varovanim območjem, manjšim od 280 m2, lahko uprava države zastave določi ustrezno območje za dimenzioniranje črpalk in drugačne sestavne dele.

.13 Črpalka ima na dovajalni strani vgrajen preskusni ventil s kratko izpustno cevjo, ki je na koncu odprta. Učinkovita površina skozi ventil in cev je tolikšna, da omogoča izpust predpisane količine vode črpalke, pri čemer se vzdržuje pritisk v sistemu, določen v odstavku .9.

.14 Odprtina za dovod morske vode v črpalko je po možnosti v prostoru, v katerem je črpalka, in je nameščena tako, da kadar ladja pluje, ni treba zapirati dovoda morske vode v črpalko za kateri koli drugi namen, razen za pregled ali popravilo črpalke.

.15 Črpalka in tank protipožarnih brizgalk sta nameščena tako, da sta dovolj oddaljena od katere koli strojnice in nista postavljena v prostoru, ki se varuje s sistemom protipožarnih brizgalk.

.16 Predvidena sta najmanj dva vira energije za napajanje črpalke za morsko vodo ter avtomatski sistem za alarm in za odkrivanje požara. Če so viri energije za črpalko električni, sta to glavni generator in zasilni vir energije. En vir napajanja za črpalko se spelje z glavne stikalne plošče, drugi pa z zasilne stikalne plošče, s pomočjo ločenih vodov, ki so rezervirani izključno za ta namen. Napajalni vodi so postavljeni tako, da se izogibajo ladijskim kuhinjam, strojnicam in drugim zaprtim prostorom z veliko nevarnostjo požara, razen če je to potrebno zaradi priključka na ustrezno stikalno ploščo in dovoda do avtomatskega preklopnika, ki je blizu črpalke za brizganje. Ta preklopnik dopušča dovod energije od glavne stikalne plošče, dokler je napajanje od tam mogoče, in mora biti zasnovan tako, da se ob izpadu napajanja samodejno preklopi na napajanje iz zasilne stikalne plošče. Preklopnika na glavni in zasilni stikalni plošči sta jasno označena in normalno zaprta. V zadevnih napajalnih vodih se ne uporablja noben drug preklopnik. Eden od virov dovoda energije za sistem alarma in odkrivanja požarov je zasilni vir energije. Če je eden od virov energije za črpalko zgorevalni motor, je ta v skladu z določbami odstavka .15 in postavljen tako, da požar v katerem koli zavarovanem prostoru ne vpliva na dovod zraka k motorju.

.17 Sistem protipožarnih brizgalk ima spoj od glavnega požarnega voda ladje prek nepovratnega ventila, ki se lahko zapre z ročnim vijakom na spoju, ki prepreči prehajanje vode iz sistema brizgalk v glavni požarni vod.

.18 Predvidi se ventil za preskušanje avtomatske alarmne naprave v vsaki sekciji brizgalk z izpuščanjem vode, ki je enako delovanju ene brizgalke. Preskusni ventil za vsako sekcijo je blizu zapornega ventila za to sekcijo.

.19 Predvidi se sredstvo za preskušanje avtomatskega delovanja črpalke zaradi zmanjšanja pritiska v sistemu.

.20 Predvidijo se preklopniki na enem od indikatorskih mest iz odstavka .2, ki bodo omogočili preskus alarma in indikatorjev za vsako sekcijo brizgalk.

.21 Za vsako sekcijo brizgalk se zagotovi najmanj 6 rezervnih brizgalnih glav.

.22 Avtomatski sistem protipožarnih brizgalk, za odkrivanje požara in za požarni alarm so odobrenega tipa in v skladu z določbami Kodeksa sistemov požarne varnosti.

.23 Za nove ladje razreda C in D z dolžino, manjšo od 40 metrov, in celotnim varovanim območjem, manjšim od 280 m2, lahko uprava države zastave določi ustrezno območje za dimenzioniranje črpalk in drugačne sestavne dele.

.1 Vsak zahtevani vgrajeni sistem za odkrivanje in za požarni alarm s klicnimi točkami, ki se ročno upravljajo, lahko začne vedno takoj delovati.

.2 Napajanje in električni tokokrogi, potrebni za delovanje sistema, se stalno kontrolirajo, da bi se ugotovil izpad napajanja ali nastala okvara. Pojav napake sproži vizualni in zvočni signal na nadzorni plošči, ki se razlikuje od signala za požar.

.3 Predvidena sta vsaj dva vira napajanja za električno opremo, ki se uporablja za delovanje sistema za odkrivanje požara in za požarni alarm, od katerih je eden zasilni vir energije. Napajanje se zagotovi z ločenimi napajalnimi vodi, ki so predvideni samo za ta namen. Ti vodi so speljani do avtomatskega preklopnika, postavljenega blizu nadzorne plošče sistema za odkrivanje požara.

.4 Detektorji in ročne klicne točke so združeni v sekcije. Sprožitev vsakega detektorja ali klicne točke, ki se upravlja ročno, sproži vizualni in zvočni signal za požar na nadzorni plošči in indikatorskih enotah. Če na navedena signala v dveh minutah nihče ni pozoren, se v vseh bivalnih in delovnih prostorih posadke, na kontrolnih postajah in strojnicah zasliši avtomatski zvočni alarm. Ni nujno, da je ta zvočni alarmni sistem sestavni del sistema za odkrivanje požara.

.5 Nadzorna plošča je nameščena na poveljniškem mostu ali v glavni požarno nadzorni postaji.

.6 Indikatorske enote označujejo vsaj sekcijo, v kateri je bil sprožen detektor ali klicna točka, ki se upravlja ročno. Vsaj ena enota je nameščena tako, da je ob vsakem času preprosto dostopna odgovornim članom posadke, bodisi na morju bodisi v pristanišču, razen kadar ladja ne obratuje. Ena indikatorska enota je nameščena na poveljniškem mostu, če je nadzorna plošča v glavni požarno nadzorni postaji.

.7 Na ali ob indikatorski enoti je jasno prikazano, katere prostore zajema posamezna sekcija in lokacija sekcij.

.8 Če sistem za odkrivanje požara ne vključuje možnosti za identifikacijo vsakega posameznega detektorja na daljavo, sekcija navadno ne pokriva več kakor enega krova v bivalnih in delovnih prostorih ter kontrolnih postajah, razen sekcije, ki pokriva zaprto stopnišče. Da ne bi prihajalo do zamud pri ugotavljanju izvora požara, je število zaprtih prostorov, ki jih zajema posamezna sekcija, omejeno, kakor to določi uprava države zastave. V nobenem primeru posamezna sekcija ne zajema več kakor 50 zaprtih prostorov. Če je sistem za odkrivanje opremljen z detektorji požara, ki se lahko na daljavo in posamično prepoznajo, lahko sekcije pokrivajo več krovov in nadzorujejo poljubno število zaprtih prostorov.

.9 Če sistem za odkrivanje požara ne more identificirati detektorjev na daljavo in vsakega posebej, se sekcija detektorjev ne uporablja niti za prostore na obeh straneh ladje niti na več kakor enem krovu niti ni nameščena v več kakor eni glavni navpični coni, razen če se uprava države zastave strinja, da požarna varnost ladje ne bo zmanjšana, če dovoli uporabo takšne sekcije detektorjev za nadzor obeh strani ladje in za več kakor en krov. Pri ladjah, ki so opremljene z detektorji, ki se lahko identificirajo posamično, lahko sekcija nadzoruje prostore na obeh straneh ladje in na več krovih, ne sme pa biti nameščena na več kakor v eni glavni navpični coni.

.10 Sekcija detektorjev požara, ki pokriva kontrolno postajo, delovni prostor ali bivalni prostor, ne vključuje strojnice.

.11 Detektorji reagirajo na toploto, dim ali druge produkte zgorevanja, ogenj ali na kombinacijo teh dejavnikov. Uprava države zastave lahko obravnava tudi detektorje, ki reagirajo na druge dejavnike, ki kažejo na začetek požara, če niso manj občutljivi. Detektorji ognja se uporabljajo samo dodatno z detektorji dima ali detektorji toplote.

.12 Zagotovijo se ustrezna navodila in rezervni deli za preskušanje in vzdrževanje.

.13 Delovanje sistema za odkrivanje se občasno preskuša po zahtevah uprave države zastave z uporabo opreme, ki proizvaja vroč zrak ustrezne temperature, dim ali aerosolne delce, ki imajo ustrezno gostoto ali velikost, ali druge pojave, povezane z začetkom požara, na katerega se mora detektor odzvati.

Vsi detektorji so takega tipa, da se lahko preskuša njihovo brezhibno delovanje in vzpostavi običajen nadzor, ne da bi bilo treba obnavljati posamezne sestavne dele.

.14 Sistemi za odkrivanje požara se ne uporabljajo za noben drug namen, le na nadzorni plošči se lahko dovolijo zapiranje požarnih vrat in podobne funkcije.

.15 Sistemi za odkrivanje požara, ki omogočajo tudi ugotavljanje lokacije cone, je urejen na naslednji način:

.1 Klicne točke, ki se upravljajo ročno, so nameščene v vseh bivalnih prostorih, delovnih prostorih in kontrolnih postajah. Na vsakem izhodu je nameščena ena ročno upravljana klicna točka. Ročno upravljane klicne točke so zlahka dostopne v hodnikih na vsakem krovu, tako da noben del hodnika ni več kakor 20 metrov oddaljen od ročno upravljane klicne točke.

.2 Detektorji dima so nameščeni na vseh stopniščih, hodnikih ter poteh in izhodih v sili iz bivalnih prostorov.

.3 Če se vgrajeni sistem za odkrivanje požara in za požarni alarm zahteva za zaščito prostorov, ki niso navedeni v odstavku .2.2 zgoraj, je v vsakem takem prostoru nameščen vsaj en detektor, ki izpolnjuje zahteve odstavka .1.11.

.4 Detektorji so nameščeni tako, da omogočajo najboljše delovanje. Izogibati se je treba položajem ob spojih, prezračevalnih vodih in drugim položajem, v katerih bi zračni tokovi lahko škodljivo vplivali na delovanje, prav tako pa tudi položajem, v katerih lahko pride do udarcev ali poškodb. Na splošno velja, da so detektorji, nameščeni v zgornjem delu, najmanj 0,5 metra oddaljeni od pregrad.

.5 Največja razdalja med detektorji je v skladu z naslednjo tabelo:

Uprava države zastave lahko zahteva ali dovoli druge razmike, ki temeljijo na podatkih preskusov, s katerimi se ugotavljajo lastnosti detektorjev.

.6 Električna napeljava, ki je del sistema, je speljana tako, da se izogiba ladijskim kuhinjam, strojnicam in drugim zaprtim prostorom z veliko požarno ogroženostjo, razen če je to v takih prostorih potrebno zaradi odkrivanja požara ali za zagotovitev požarnega alarma ali zaradi priključka na ustrezno napajanje.

.1 Sistem in oprema sta ustrezno konstruirana, da vzdržita nihanje napajalne napetosti in prehodno prenapetost, spremembe temperature okolja, vibracije, vlago, sunke, udarce in korozijo, ki so običajno prisotni na ladji.

.2 Detektorji dima za vgradnjo na stopniščih, hodnikih ter na poteh in izhodih v sili v bivalnih prostorih, kakor zahteva odstavek .2.2, so certificirani, da začnejo delovati, preden gostota dima preseže 12,5 % zmanjšanja vidljivosti na meter, vendar ne prej, dokler gostota dima ne preseže 2 % zmanjšanja vidljivosti na meter.

Detektorji dima za vgradnjo v druge prostore delujejo v mejah občutljivosti, ki jih določi uprava države zastave, pri čemer se je treba izogibati premajhni ali preveliki občutljivosti detektorja.

.3 Detektorji toplote morajo biti certificirani, da delujejo, preden temperatura preseže 78 °C, vendar ne prej, dokler ne preseže 54 °C, če porast temperature do teh ravni ni večji od 1 °C v minuti. Kadar se temperatura dviga hitreje, detektor toplote deluje v temperaturnem območju, ki ga določi uprava države zastave, pri čemer se je treba izogibati premajhni ali preveliki občutljivosti detektorja.

.4 Dovoljena temperatura začetka delovanja detektorjev toplote se lahko poveča do 30 °C nad najvišjo temperaturo v bližini stropa v sušilnicah in podobnih prostorih, v katerih so normalne visoke temperature okolja.

.4.1 Vgrajeni sistemi za odkrivanje požara in za požarni alarm so odobrenega tipa in v skladu z določbami Kodeksa sistemov požarne varnosti.

.4.2 Ročno upravljane klicne točke, ki so v skladu s kodeksom sistemov požarne varnosti, so nameščene v vseh bivalnih prostorih, delovnih prostorih in kontrolnih postajah. Na vsakem izhodu je nameščena ena ročno upravljana klicna točka. Ročno upravljane klicne točke so zlahka dostopne v hodnikih na vsakem krovu, tako da noben del hodnika ni več kakor 20 metrov oddaljen od ročno upravljane klicne točke.

.5 Dodatno k zgornjim določbam uprava države zastave zagotovi tudi skladnost z varnostnimi zahtevami za naprave, ki se nanašajo na njihovo neodvisnost od drugih naprav in sistemov, odpornost njihovih sestavnih delov proti koroziji, dovod električne energije do njihovega kontrolnega sistema ter dostopnost navodil za obratovanje in vzdrževanje.

.1 Če v tem odstavku ni drugače dovoljeno, se ne uporablja nobeno tekoče gorivo z vnetiščem pod 60 °C.

.2 Za zasilne generatorje se lahko uporablja tekoče gorivo z vnetiščem, ki ne sme biti pod 43 °C.

.3 Uprava države zastave lahko dovoli splošno uporabo tekočega goriva z vnetiščem pod 60 °C, vendar najmanj 43 °C, ob upoštevanju dodatnih varnostnih pravil, ki jih lahko šteje za potrebne, in pod pogojem, da se temperatura prostora, v katerem je gorivo uskladiščeno ali se uporablja, ne zviša do meje 10 °C pod vnetiščem goriva.

Za ladje, izdelane 1. januarja 2003 ali pozneje, se lahko dovoli tekoče gorivo z vnetiščem pod 60 °C, vendar najmanj 43 °C, ob upoštevanju naslednjega:

Vnetišče olj se določi po odobreni zaprti preskusni metodi.

.1.1 Če je izvedljivo, ni noben del sistema za tekoče gorivo, ki vsebuje segreto olje pod pritiskom nad 0,18 N/mm2, tako zakrit, da ne bi bilo mogoče takoj opaziti poškodb ali uhajanja. V območju takšnih delov sistema za tekoče gorivo je strojnica ustrezno razsvetljena.

.1.2 S segretim oljem je mišljeno olje, katerega temperatura je po segrevanju višja od 60 °C ali višja od običajnega vnetišča, če je to nižje od 60 °C.

.2 Strojnica je v vseh normalnih razmerah dovolj zračena, da se prepreči zbiranje oljnih par.

.3 Če je izvedljivo, so rezervoarji za tekoče gorivo del ladijske strukture in so nameščeni zunaj strojnice. Če morajo biti rezervoarji za tekoče gorivo, razen rezervoarjev z dvojnim dnom, v strojnici ali na takem mestu, da mejijo na strojnico, je vsaj ena stranica rezervoarja ob mejah strojnice in ima po možnosti skupno mejo z rezervoarji z dvojnim dnom, površina skupne meje rezervoarja s strojnicami pa mora biti čim manjša. Če so rezervoarji znotraj meja strojnice, ne vsebujejo tekočega goriva z vnetiščem pod 60 °C. Izogibati se je treba uporabi prosto stoječih rezervoarjev za tekoče gorivo, v nobenem primeru pa ne smejo biti v strojnici.

.4 Noben rezervoar za tekoče gorivo ni na mestu, na katerem utegne gorivo, ki uhaja iz rezervoarja, priti na segrete površine. Sprejmejo se ukrepi za preprečitev, da bi katero koli gorivo, ki utegne pod pritiskom iztekati iz katere koli črpalke, filtra ali grelnika, prišlo v stik s segretimi površinami.

.5 Vsaka cev za tekoče gorivo, skozi katero bi v primeru poškodbe utegnilo iztekati gorivo iz rezervoarja za uskladiščenje ali iz usedlinskega ali dnevnega rezervoarja z zmogljivostjo 500 litrov ali več, postavljenega nad dvojnim dnom, se neposredno na rezervoarju opremi z zasunom ali ventilom, ki ga je mogoče zapreti z varnega mesta zunaj tega prostora, če pride do požara v prostoru, v katerem so takšni rezervoarji nameščeni. Pri posebnih globokih rezervoarjih, nameščenih v jašku, cevastem hodniku ali podobnem prostoru, se ventili na rezervoarju sicer namestijo, nadzor ob požaru pa se lahko izvede z dodatnim ventilom na cevi ali ceveh zunaj hodnika ali podobnega prostora. Če je tak dopolnilni ventil nameščen v strojnici, ga je mogoče krmiliti zunaj tega prostora.

.6 Zagotovijo se zanesljive in učinkovite naprave za ugotavljanje količine tekočega goriva, ki je v rezervoarju za gorivo.

.7 Sprejmejo se ukrepi za preprečitev čezmernega pritiska v katerem koli rezervoarju za gorivo ali katerem koli delu sistema tekočega goriva, vključno s cevmi za polnjenje iz črpalk na krovu. Vsi izpustni ventili in oddušne ali prelivne cevi imajo izpuste na mestu, ki ne predstavlja nevarnosti za požar ali eksplozijo zaradi uhajanja olja in hlapov, in ne vodijo v prostore za posadko, potnike, pa tudi ne v prostore posebne kategorije, zaprte ro-ro prostore, strojnico ali podobne prostore na ladjah, izdelanih 1. januarja 2003 ali pozneje.

.8 Cevi za tekoče gorivo ter njihovi ventili in oprema so iz jekla ali drugega odobrenega materiala, dovoli pa se lahko omejena uporaba upogljivih cevi. Te upogljive cevi in končni priključki so iz odobrenih ognjeodpornih materialov ustrezne trdnosti.

Za ventile, ki so nameščeni na rezervoarje za tekoče gorivo in so pod statičnim pritiskom, je dopuščeno jeklo ali nodularna železova litina. V cevovodih, v katerih je predviden tlak nižji od 7 barov in predvidena temperatura nižja od 60 °C, se lahko uporabijo navadni litoželezni ventili.

.9 Vse zunanje visokotlačne cevi za dovod goriva med visokotlačnimi črpalkami za gorivo in šobami za vbrizgavanje goriva so zaščitene z oplaščenim cevnim sistemom, ki lahko zadrži gorivo iz visokotlačne cevi v okvari. Oplaščena cev ima vgrajeno zunanjo cev, v katero je nameščena visokotlačna cev za gorivo, s katero skupaj tvorita stalni sestav. Oplaščen cevovod vključuje lovilec za uhajajoče gorivo, prav tako je treba predvideti alarmno napravo za primer okvare cevi za gorivo.

.10 Vse površine s temperaturo nad 220 °C, ki so izpostavljene v primeru okvare sistema za gorivo, so ustrezno izolirane.

.11 Cevi za tekoče gorivo imajo zaslon ali drugo ustrezno zaščito, da se po možnosti prepreči, da bi olje brizgnilo ali puščalo na vroče površine, v dotoke zraka v strojnico ali druge izvore vžiga. Število spojev v takih cevovodih je čim manjše.

.12 Cevi za tekoče gorivo niso speljane tik nad enotami z visoko temperaturo, vključno s kotli, parnimi cevovodi, zbiralnimi cevmi izpuhov, izpušnimi lonci, ali drugo opremo, ki morajo biti izolirane, ali ob njih. Če je mogoče, so cevi za tekoče gorivo speljane daleč proč od vročih površin, električnih naprav ali drugih izvorov vžiga in morajo imeti zaslon ali drugo ustrezno zaščito za preprečitev brizga ali puščanja na izvor vžiga. Število spojev v takih cevovodih je čim manjše.

.13 Pri konstrukciji sestavnih delov sistema za gorivo dizelskih motorjev se upošteva največji konični tlak, ki lahko nastane med obratovanjem, vključno s sunki visokega tlaka, ki nastanejo zaradi delovanja črpalke za vbrizgavanje goriva in se prenašajo nazaj v cevi za dovod goriva ali prelivne cevi. Priključki na ceveh za dovod goriva in na prelivnih ceveh so izvedeni tako, da ne more priti do puščanja olja pod pritiskom med obratovanjem ali po vzdrževanju.

.14 Pri napravah z več motorji, ki dobivajo gorivo iz enega samega vira, se predvidi izolacija dovodnih cevi za gorivo in prelivnih cevi do posameznih motorjev. Sredstvo za izolacijo ne vpliva na delovanje drugih motorjev in omogoča upravljanje z mesta, ki ga ogenj na drugih motorjih ne more doseči.

.15 Če uprava države zastave dovoli, da so olje in druge vnetljive tekočine speljani skozi bivalne in delovne prostore, so cevi, po katerih se pretaka olje ali druge vnetljive snovi, iz materiala, ki ga ob upoštevanju nevarnosti požara odobri uprava.

.16 Obstoječe ladje razreda B izpolnijo zahteve odstavkov od .2.9 do .2.11, razen če se za motorje z močjo 375 kW ali manj, ki imajo črpalke za vbrizgavanje goriva za več kakor eno brizgalno šobo, namesto oplaščenih cevovodov iz odstavka .2.9 uporabi ustrezna zaščita.

.1 to ne izključuje uporabe okenc za nadzor pretoka v sistemih za mazanje, če imajo s preizkusom dokazano ustrezno stopnjo požarne odpornosti. Če se uporabljajo okenca za nadzor pretoka, se zagotovi cev z ventili na obeh koncih. Ventil na spodnjem koncu cevi je samozaporni;

.2 se v strojnici dovoli uporaba sondnih cevi; zahtev iz odstavkov .2.6.1.1 in .2.6.1.3 ni treba uporabiti, če so sondne cevi opremljene z ustreznimi pripomočki za zapiranje.

Pri ladjah, izdelanih 1. januarja 2003 ali pozneje, veljajo določbe odstavka 10.2.5 tudi za rezervoarje za mazalna olja, razen tistih, ki imajo prostornino manjšo od 500 litrov, rezervoarje za skladiščenje, pri katerih so med normalnim obratovanjem ladje ventili zaprti, ali za katere je določeno, da bi nenamerno aktiviranje ventila za hitro zapiranje ogrozilo varno delovanje glavnega pogona in nujnih pomožnih strojev.

.1 če se rezervoarji tekočega goriva za dnevno uporabo polnijo samodejno ali z daljinskim upravljanjem, se zagotovijo sredstva za preprečevanje prelivanja. Druga oprema, pri kateri se samodejno uporabljajo vnetljive tekočine, npr. čistilniki olja, ki so po možnosti nameščeni v posebnem prostoru za čistilnike in njihove grelce, vsebuje naprave za preprečevanje prelivanja;

.2 če so rezervoarji tekočega goriva za dnevno uporabo ali za usedanje opremljeni z grelnimi napravami, se zagotovi alarmna naprava za visoko temperaturo, če se lahko vnetišče tekočega goriva preseže.

.1 Na ladjah, izdelanih pred 1. julijem 2019 gasilska oprema vsebuje:

▼M2

.1a Na ladjah, izdelanih 1. julija 2019 ali pozneje, je gasilska oprema v skladu s Kodeksom sistemov požarne varnosti.

.2 Vse jeklenke za zrak za samostojne dihalne aparate so med seboj izmenljive. Vsak dihalni aparat ima ognjeodporno rešilno vrv, dovolj dolgo in trdno, da se lahko s kavljem pripne na ogrodje aparata ali na poseben pas, da se dihalni aparat pri uporabi rešilne vrvi ne bi snel.

.3 Nove ladje razreda B in obstoječe ladje razreda B, dolge 24 metrov ali več, in nove ladje razreda C in D, dolge 40 metrov in več, imajo najmanj dve gasilski opremi.

.4 Na novih in obstoječih ladjah razreda B z dolžino, manjšo od 24 metrov, ter na novih ladjah razreda C in D z dolžino, manjšo od 40 metrov, gasilska oprema ni potrebna.

.4a Komunikacija med gasilci:

Na ladjah, ki morajo imeti na krovu najmanj en komplet gasilske opreme in so izdelane 1. januarja 2018 ali pozneje, morata biti na krovu za komunikacijo med gasilci najmanj dve dvosmerni prenosni radiotelefonski napravi za vsako gasilsko enoto. Za ladje, ki za gorivo uporabljajo utekočinjen zemeljski plin, ali ro-ro potniške ladje z zaprtimi ro-ro prostori ali prostori posebne kategorije sta navedeni dvosmerni prenosni radiotelefonski napravi odporni proti eksplozijam ali varni sami po sebi. Ladje, izdelane pred 1. januarjem 2018, izpolnjujejo zahteve iz tega pravila najpozneje na datum prvega rednega pregleda po 1. juliju 2019.

.5 Gasilska oprema in kompleti osebne opreme so shranjeni tako, da so preprosto dostopni in pripravljeni za takojšnjo uporabo, če pa je na krovu več kakor ena gasilska oprema ali če je več kakor en komplet osebne opreme, morajo biti shranjeni na mestih, ki so med seboj zelo oddaljeni. Na vsakem takem mestu je na voljo vsaj ena gasilska oprema in en komplet osebne opreme.

.6 Če uprava države zastave meni, da so zahteve za prevoz v tem pravilu nerazumne in/ali tehnično neprimerne na ladji, je lahko taka ladja v skladu z določbami točke 3 člena 9 te direktive izvzeta iz ene ali več zahtev iz tega pravila.

.1 Če so pregrade razreda „A“ prebite za napeljavo električnih kablov, cevi, rovov, vodov itd. za trame, prečne vezi ali druge strukturne elemente, se, če je smiselno in izvedljivo, sprejmejo potrebni ukrepi, da požarna odpornost ni zmanjšana.

Pri ladjah, izdelanih 1. januarja 2003 ali pozneje, ki imajo prebite pregrade razreda „A“, so te odprtine preskušene v skladu s Kodeksom postopkov za preskus gorenja za zagotovitev, da požarna odpornost ni zmanjšana.

Za ventilacijske vode veljajo pravila II-2/B/9.2.2b in II-2/B/9.3.

Če so preboji za cevi iz jekla ali enakovrednega materiala debeline 3 mm ali več in dolgi najmanj 900 mm (najbolje 450 mm na vsaki strani pregrade) ter so brez odprtin, preskus ni potreben.

Pri takih prebojih se ustrezno poveča izolacija na istem nivoju pregrade.

.2 Če so pregrade razreda „B“ prebite za napeljavo električnih kablov, cevi, rovov, vodov itd. za ventilacijske priključke, svetlobna telesa in podobne naprave, se, če je smiselno in izvedljivo, sprejmejo potrebni ukrepi, da požarna odpornost ni zmanjšana. Pri ladjah, izdelanih 1. januarja 2003 ali pozneje se za take preboje sprejmejo potrebni ukrepi, da požarna odpornost pregrad ni zmanjšana.

Cevi, ki so speljane skozi pregrade razreda „B“ in niso iz jekla ali bakra, so zaščitene bodisi:

.3 Cevi, ki so speljane skozi pregrade razreda „A“ ali „B“, so iz odobrenih materialov, ob upoštevanju temperature, ki jo morajo pregrade zdržati.

Na ladjah, izdelanih 1. januarja 2003 ali pozneje, so neizolirane kovinske cevi, ki so speljane skozi pregrade razreda „A“ ali „B“, iz materiala, katerega tališče presega 950 °C pri pregradah razreda „A-0“ in 850 °C pri pregradah razreda „B-0“.

.4 V bivalnih prostorih, delovnih prostorih in kontrolnih postajah so cevi za olje ali druge vnetljive tekočine iz ustreznega materiala in konstrukcije, primerne za požarno ogroženost.

.5 Materiali, občutljivi na toploto, se ne uporabljajo za odtoke, izlivanje odplak in druge odprtine, ki so v bližini vodne črte in pri katerih bi okvara materiala v primeru požara pomenila nevarnost poplave.

.6 Električni radiatorji, če se uporabljajo, so pritrjeni in izdelani tako, da je požarna ogroženost minimalna. Noben radiator nima pritrjenih delov tako izpostavljenih, da bi se lahko obleka, zavese ali drugi podobni materiali zaradi toplote teh delov ožgali ali zagoreli.

.7 Vse posode za odpadke so izdelane iz negorljivega materiala in na straneh ali dnu nimajo odprtin.

.8 V prostorih, v katerih je mogoče pronicanje olj, je površina izolacije neprepustna za olje ali oljne hlape.

NOVE LADJE RAZREDA B, C IN D: Na mestih, na katerih lahko pride do vdora olja ali oljne pare, npr. v strojnici kategorije A, je površina izolacijskega materiala neprepustna za olje in oljne hlape. Če je obloga iz neperforirane jeklene plošče ali drugega negorljivega materiala (ne iz aluminija) in je to zadnja fizična površina, je lahko obloga zvarjena, zakovičena itd.

.9 Prostori za barve in vnetljive tekočine se zaščitijo z odobreno napravo za gašenje, ki posadki omogoča, da pogasi požar, ne da bi bilo treba vstopiti v prostor.

Na ladjah, izdelanih 1. januarja 2003 ali pozneje:

.1 avtomatski ali ročni sistem za gašenje, preskušen po mednarodnem standardu v skladu s Publikacijo ISO 15371:2000 o sistemih za gašenje požara v kuhinjah s kadmi za cvrtje;

.2 osnovni in rezervni termostat z alarmno napravo, ki delavca opozori, če pride do okvare enega od termostatov;

.3 naprave za avtomatski izklop električne energije, kadar se sproži sistem za gašenje požara;

.4 alarmno napravo, ki opozarja na delovanje sistema za gašenje v kuhinji, v kateri je nameščena oprema, in

.5 krmilniki za ročno upravljanje sistema za gašenje, ki morajo biti jasno označeni, da jih lahko posadka takoj uporabi.

.1 Na vseh ladjah so kot smernice ladijskim oficirjem stalno izobešeni splošni pregledni načrti, ki za vsak krov jasno kažejo kontrolne postaje, različne požarne oddelke, ograjene s pregradami razreda „A“, oddelke, ograjene s pregradami razreda „B“, skupaj s podrobnimi podatki o sistemih za odkrivanje požara in za požarni alarm, o brizgalni napravi, o sredstvih za gašenje požara, o sredstvih za dostop do različnih oddelkov, krovov itd., prezračevalne sisteme, vključno s podrobnimi podatki o mestu naprave za kontrolo ventilatorjev, o mestu regulacijskih žaluzij in številkami za identifikacijo ventilatorjev za posamezne oddelke. Namesto tega so lahko prej navedeni podatki povzeti v knjižici, katere en izvod dobi vsak oficir, en izvod pa je na ladji vedno na voljo na dostopnem mestu. Načrti in knjižice se obnavljajo in vse spremembe se vanje vpisujejo čim prej. Opisi v takšnih načrtih in knjižicah so napisani v uradnem jeziku države zastave. Če ta jezik ni niti angleški niti francoski, so ti opisi prevedeni v enega od teh dveh jezikov. Če ladja opravlja potovanje po teritorialnem morju druge države članice, je priložen prevod v uradni jezik navedene države gostiteljice, če ta jezik ni angleški ali francoski.

Pri novih ladjah razreda B, C in D, izdelanih 1. januarja 2003 ali pozneje, so podatki v zahtevanih načrtih požarnega varstva in knjižicah ter grafični simboli, ki se uporabljajo v načrtih požarnega varstva, v skladu z resolucijama MSC A.756(18) in A.952(23).

.2 Na vseh ladjah, dolžine 24 metrov in več, je za pomoč gasilcem s kopnega na zavarovanem, vidno označenem, proti vremenu odpornem mestu zunaj stavbe na krovu stalno shranjen en izvod načrtov požarnega varstva ali knjižice, ki vsebuje te načrte.

.1 je v popravilu ali v doku (zasidrana ali v pristanišču) ali v suhem doku;

.2 za katero lastnik ali predstavnik lastnika razglasi, da ni v obratovanju, in

.3 na ladji ni potnikov.

.1 strukturna protipožarna zaščita, vključno z ognjeodpornimi pregradami ter zaščito odprtin in prebojev v teh pregradah;

.2 sistemi za odkrivanje požara in za požarni alarm, in

.3 sistemi ter naprave poti in izhodov v sili.

.1 glavne požarne vode, požarne črpalke in hidrante, vključno s cevmi in šobami;

.2 vgrajene sisteme za odkrivanje požara in za požarni alarm;

.3 vgrajene sisteme za gašenje požara in druge naprave za gašenje požara;

.4 avtomatske sisteme protipožarnih brizgalk ter sisteme za odkrivanje požara in za požarni alarm;

.5 prezračevalne naprave, vključno z dušilci ognja in protidimnimi zapirali, ventilatorji in njihovimi krmilniki;

.6 zasilni izklop dovoda goriva;

.7 požarna vrata in njihove krmilnike;

.8 alarmne sisteme v primeru splošne nevarnosti;

.9 dihalne naprave na zasilnem izhodu;

.10 prenosne aparate za gašenje požara, vključno z rezervnimi polnitvami, in

.11 gasilsko opremo.

.1 Člani posadke prejmejo navodila o požarnem varstvu na ladji.

.2 Člani posadke prejmejo navodila o dodeljenih dolžnostih.

.3 Organizirane so skupine, odgovorne za gašenje požara. Te skupine so sposobne izpolnjevati svoje dolžnosti ves čas obratovanja ladje.

.1 Člani posadke se usposabljajo, da se seznanijo z napravami ladje, pa tudi z lokacijo in delovanjem vseh gasilnih sistemov in naprav na ladji, ki bi jih utegnili uporabljati.

.2 Usposabljanje za uporabo dihalnih naprav ob zasilnem izhodu se šteje za del usposabljanja na krovu.

.3 Izpolnjevanje dolžnosti, ki so dodeljene članom posadke v zvezi s požarnim varstvom, se redno ocenjuje z usposabljanjem in vajami na krovu, da se določijo področja, ki jih je treba izpopolniti, ter se tako ohrani sposobnost za požarno obrambo in zagotovi pripravljenost protipožarne organizacije.

.4 Usposabljanje na krovu o uporabi sistemov in naprav za gašenje požara na ladji se načrtuje in izvaja v skladu z določbami pravila III/19.4.1 Konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena.

.5 Protipožarne vaje se izvajajo in evidentirajo v skladu z določbami pravil III/19.3.4, III/19.5 in III/30 Konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena.

.6. Na ladjah, za katere velja pravilo II-2/A/11, se jeklenke za dihalne aparate, ki se uporabljajo med vajami, pred odhodom ponovno napolnijo ali nadomestijo.

.1 splošne protipožarne prakse in varnostnih ukrepov, povezanih z nevarnostjo, ki jo povzročajo kajenje, električni tok, vnetljive tekočine, in podobnimi splošnimi nevarnostmi na ladji;

.2 splošnih navodil za gasilne dejavnosti in gasilne postopke, vključno s postopki za obveščanje o požaru in uporabo ročnih klicnih točk;

.3 pomena ladijskih alarmov;

.4 delovanje ter uporaba sistemov in naprav za gašenje požara;

.5 delovanja in uporabe požarnih vrat;

.6 delovanja in uporabe dušilcev ognja in protidimnih zapiral, in

.7 sistemov in naprav za zapuščanje prostorov.

.1 Na ladji se predvidijo operativne knjižice, v katerih so informacije in navodila za pravilno ravnanje z ladjo in tovorom v zvezi s požarno varnostjo.

.2 Zahtevana operativna knjižica o požarni varnosti vsebuje potrebne informacije in navodila za varno upravljanje ladje in postopke za ravnanje s tovorom v zvezi s požarno varnostjo. Knjižica vsebuje podatke o odgovornosti posadke za splošno požarno varnost na ladji med natovarjanjem in raztovarjanjem tovora ter med plovbo. Pri ladjah, ki prevažajo nevarne snovi, knjižica o požarni varnosti vsebuje napotila na ustrezna navodila za gašenje požara in ravnanje s tovorom v primeru nevarnosti, ki jih vsebuje Mednarodni kodeks za pomorski prevoz nevarnih snovi.

.3 Operativna knjižica o požarni varnosti je napisana v delovnem jeziku ladje.

.4 Operativna knjižica o požarni varnosti je lahko združena s priročniki za usposabljanje, zahtevanimi v pravilu II-2/A/15.3.

.1 Trup, nadgradnje, strukturne pregrade, krovi in krovne hišice so zgrajene iz jekla ali iz drugega enakovrednega materiala. Za uporabo opredelitve za jeklo ali drug enakovreden material, kakor je navedeno v pravilu II-2/A/2.7, je „ustrezna izpostavljenost ognju“ v skladu s standardi za protipožarno celovitost in stopnjo izolacije, navedenih v tabelah pravil II-2/B/4 in 5. Na primer, če je za pregrade, kot so krovi ali boki ladje in stranice stavb na krovu, dovoljena protipožarna celovitost „B-0“, mora „ustrezna izpostavljenost ognju“ trajati pol ure.

.2 Če je kateri koli del strukture iz aluminijeve zlitine, se uporablja naslednje:

.1.1 Na ladjah za prevoz več kakor 36 potnikov so trup, nadgradnje in krovne hišice razdeljeni na glavne navpične cone s pregradami razreda „A-60“.

Stopnic in vdolbin je čim manj, kjer pa so potrebne, njihova izvedba ustreza pregradam razreda A-60.

Če je prostor na odprtem krovu, sanitarni ali podoben prostor, rezervoar, vključno z rezervoarjem za tekoče gorivo, praznim prostorom ali pomožno strojnico z majhno nevarnostjo ali brez nevarnosti požara, na eni strani ali če so rezervoarji za tekoče gorivo na obeh straneh pregrade, se standard lahko zmanjša na A-0.

.1.2 Pri novih ladjah razreda B, C in D za prevoz več kakor 36 potnikov in pri obstoječih ladjah razreda B za prevoz več kakor 36 potnikov so trup, nadgradnje in krovne hišice na območju bivalnih in delovnih prostorov razdeljeni na več navpičnih con s pregradami razreda „A“. Izolacijska stopnja teh pregrad je v skladu s tabelami pravila 5.

.2 Če je izvedljivo, so pregrade, ki tvorijo pregrade glavnih navpičnih con nad pregradnim krovom, v isti ravnini z neprepustnimi pregradami, ki so postavljene neposredno pod pregradnim krovom. Dolžina in širina glavnih navpičnih con je lahko največ 48 metrov, da se konci glavnih navpičnih con skladajo z neprepustnimi pregradami ali da se zagotovi velik javni prostor, ki sega preko cele dolžine glavne navpične cone, če skupna površina glavne navpične cone na nobenem krovu ne presega 1 600 m2. Dolžina ali širina glavne navpične cone je največja razdalja med najbolj oddaljenimi točkami pregrad, ki jo omejujejo.

.3 Takšne pregrade segajo od krova do krova ter do zunanje oplate ali drugih omejitev.

.4 Če je glavna navpična cona razdeljena z vodoravnimi pregradami razreda „A“ v vodoravne cone, da se napravi ustrezna ločitev med conami, v katerih je vgrajena brizgalna naprava, in conami, v katerih je ni, pregrade segajo med sosednje pregrade glavne navpične cone in do zunanje oplate ali zunanjih omejitev ladje ter se izolirajo v skladu z vrednostmi za protipožarno izolacijo in protipožarno celovitost, ki so navedene v tabeli 4.2 za nove ladje, ki prevažajo več kakor 36 potnikov, ter obstoječe ladje razreda B za prevoz več kakor 36 potnikov.

.5

.1.1 Pri novih ladjah za prevoz več kakor 36 potnikov so vse pregrade, za katere ni potrebno, da bi bile pregrade razreda „A“, vsaj pregrade razreda „B“ ali „C“, kakor je to predpisano v tabelah pravila 4. Vse te pregrade lahko pridejo v stik z gorljivimi materiali v skladu z določbami pravila II-2/B/11.

.1.2 Na novih ladjah za prevoz manj kakor 36 potnikov in obstoječih ladjah razreda B za prevoz več kakor 36 potnikov so vse pregrade znotraj bivalnih in delovnih prostorov, za katere ni potrebno, da bi bile pregrade razreda „A“, vsaj pregrade razreda „B“ ali razreda „C“, kakor je to predpisano v tabelah pravila II-2/B/5.

Vse te pregrade lahko pridejo v stik z gorljivimi materiali v skladu z določbami pravila 11.

.2 Na novih ladjah razreda B, C in D za prevoz manj kakor 36 potnikov in na obstoječih ladjah razreda B za prevoz več kakor 36 potnikov so vse pregrade hodnikov, za katere ni potrebno, da bi bile pregrade razreda „A“, vsaj pregrade razreda „B“ in segajo od krova do krova, razen:

.3 Vse pregrade, ki morajo biti pregrade razreda „B“, razen pregrad hodnikov iz odstavka .2, morajo segati od krova do krova in do zunanje oplate ali drugih pregrad, razen če imajo vgrajeni neprekinjeni stropi ali obloge razreda „B“ na obeh straneh pregrade vsaj takšno požarno odpornost, kakor jo ima pregrada, ki v tem primeru lahko sega le do neprekinjenega stropa ali obloge.

.1 najmanjša zahtevana protipožarna celovitost pregrad in krovov ne izpolnjuje samo posebnih določb za protipožarno celovitost pregrad in krovov, ki so navedene v drugih pravilih tega dela, ampak tudi zahteve iz tabel 4.1 in 4.2.

.2 Pri uporabi tabel veljajo naslednje zahteve:

.3 Neprekinjeni stropi in obloge razreda „B“, povezani z ustreznimi krovi ali pregradami, se lahko sprejmejo kot nekaj, kar v celoti ali delno prispeva k zahtevani izolaciji in celovitosti pregrade.

.4 Pri odobritvi strukturnih podrobnosti požarne varnosti uprava države zastave upošteva nevarnost prehajanja toplote pri stičiščih in zaključnih mestih zahtevanih toplotnih pregrad.