EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01977L0799-20041224
Council Directive of 19 December 1977 concerning mutual assistance by the competent authorities of the Member States in the field of direct taxation and taxation of insurance premiums (77/799/EEC)
Consolidated text: Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja in obdavčevanja zavarovalnih premij (77/799/EGS)
Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja in obdavčevanja zavarovalnih premij (77/799/EGS)
1977L0799 — SL — 24.12.2004 — 008.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA SVETA z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja in obdavčevanja zavarovalnih premij (UL L 336, 27.12.1977, p.15) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 331 |
8 |
27.12.1979 |
||
|
L 76 |
1 |
23.3.1992 |
||
|
L 264 |
23 |
15.10.2003 |
||
|
L 127 |
70 |
29.4.2004 |
||
|
L 359 |
30 |
4.12.2004 |
||
spremenjena z:
|
L 291 |
17 |
19.11.1979 |
||
|
L 302 |
23 |
15.11.1985 |
||
|
C 241 |
21 |
29.8.1994 |
||
|
L 236 |
17 |
23.9.2003 |
DIREKTIVA SVETA
z dne 19. decembra 1977
o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja in obdavčevanja zavarovalnih premij
(77/799/EGS)
SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),
ker vodijo prakse davčne utaje in izogibanja plačilu davka, ki se razširjajo prek meja držav članic, v proračunske izgube in kršitve načela poštene obdavčitve in so odgovorne za izkrivljanje pretoka kapitala in pogojev konkurence; ker torej vplivajo na delovanje skupnega trga;
ker je iz teh razlogov Svet 10. februarja 1975 sprejel resolucijo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v Skupnosti zaradi boja proti mednarodni davčni utaji in izogibanju ( 3 );
ker mednarodni značaj problema pomeni, da notranji ukrepi, katerih učinek ne sega prek državnih meja, ne zadoščajo; ker tudi sodelovanje med upravami na podlagi dvostranskih sporazumov ne more kljubovati novim oblikam davčne utaje in izogibanja, ki pospešeno pridobivajo večdržavni značaj;
ker bi bilo torej treba okrepiti sodelovanje med davčnimi upravami znotraj Skupnosti v skladu s skupnimi načeli in pravili;
ker bi si morale države članice na zahtevo izmenjati informacije o posebnih primerih; ker bi morala država, če se tako zahteva, opraviti potrebne poizvedbe, da bi pridobila take informacije;
ker bi si morale države članice tudi brez kakršne koli zahteve izmenjati katero koli informacijo, ki se zdi ustrezna za pravilno odmero davka na dohodek in na premoženje, zlasti kadar se zdi, da gre za umeten prenos dobička med podjetji v različnih državah članicah ali kadar se take transakcije izvedejo med podjetji v dveh državah članicah prek tretje države zaradi pridobivanja davčnih ugodnosti ali kadar je ali bi lahko iz kakršnega koli razloga šlo za utajo ali izogibanje davku;
ker je pomembno, da se uradnikom davčne uprave ene države članice dovoli navzočnost na ozemlju druge države članice, če obe zadevni državi menita, da je to zaželeno;
ker je treba paziti, da se zagotovi, da se informacije, ki se dajejo pri takem sodelovanju, ne razkrije nepooblaščenim osebam, tako da so zavarovane osnovne pravice državljanov in podjetij; ker je zato nujno, da države članice informacij, ki jih prejmejo, ne uporabijo, brez dovoljenja države članice, ki jih priskrbi, za druge namene kot za obdavčenje ali olajšanje pravnih postopkov, ki tečejo zaradi nespoštovanja davčne zakonodaje države prejemnice; ker je potrebno, da tudi države prejemnice informacijam zagotovijo enako stopnjo zaupnosti, kot so je bile deležne v državi, ki jo je priskrbela, če ta tako zahteva;
ker bo imela država članica, ki je pozvana, da priskrbi informacije, pravico, da to odkloni, če njena zakonodaja ali upravna praksa davčni upravi preprečujejo izpolnitev take zahteve ali, če ji preprečujejo zbiranje oziroma uporabo teh informacij za lastne namene, ali če bi bilo posredovanje takih informacij v nasprotju z javnim redom oziroma bi vodilo v razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa ali če država članica, ki so ji informacije namenjene, ni sposobna iz praktičnih ali pravnih razlogov, zagotoviti podobnih informacij;
ker je sodelovanje med državami članicami in Komisijo potrebno za trajno preučevanje postopkov sodelovanja in zbiranje izkušenj na obravnavanih področjih in še zlasti na področju umetnega prenosa dobičkov znotraj skupine podjetij s ciljem izboljšanja teh postopkov in priprave ustreznih pravil Skupnosti,
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Splošne določbe
1. V skladu z določbami te direktive pristojni organi držav članic izmenjajo vse informacije, ki jim omogočajo pravilno odmero davkov na dohodek in kapital, in vse informacije v zvezi z odmero davka za zavarovalne premije iz šeste alinee člena 3 Direktive Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjatvi terjatev v zvezi z nekaterimi prelevmani, carinami, davki in drugimi ukrepi ( 4 ).
2. Kot davki na dohodek in na premoženje, ne glede na način, kako so odmerjeni, se štejejo vsi davki, uvedeni na celotni dohodek, na celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki na dobičke od odsvojitve premičnin in nepremičnin, davki na zneske mezd ali plač, ki jih plačajo podjetja, kot tudi davki na povečanje vrednosti premoženja.
3. Davki, navedeni v drugem odstavku, so trenutno še zlasti:
v Belgiji:
Impôt des personnes physiques/Personenbelasting
Impôt des sociétés/Vennootschapsbelasting
Impôt des personnes morales/Rechtspersonenbelasting
Impôt des non-résidents/Belasting der niet-verblijfhouders
na Danskem:
Indkomstskat til staten
Selskabsskat
Den kommunale indkomstskat
Den amtskommunale indkomstskat
Folkepensionsbidragene
Sømandsskat
Den særlige indkomstskat
Kirkeskat
Formueskat til staten
Bidrag til dagpengefonden
v Nemčiji:
Einkommensteuer
Körperschaftsteuer
Vermögensteuer
Gewerbesteuer
Grundsteuer
v Grčiji:
Φόρος εισοδήματος φυσικών προσώπων
Φόρος εισοδήματος νομικών προσώπων
Φόρος ακινήτου περιουσίας
v Španiji:
Impuesto sobre la Renta de las Personas Físicas
Impuesto sobre Sociedades
Impuesto Extraordinario sobre el Patrimonio de las Personas Físicas
v Franciji:
Impôt sur le revenu
Impôt sur les sociétés
Taxe professionnelle
Taxe foncičre sur les propriétés bâties
Taxe foncičre sur les propriétés non bâties
na Irskem:
Income tax
Corporation tax
Capital gains tax
Wealth tax
v Italiji:
Imposta sul reddito delle persone fisiche
Imposta sul reddito delle persone giuridiche
Imposta locale sui redditi
v Luksemburgu:
Impôt sur le revenu des personnes physiques
Impôt sur le revenu des collectivités
Impôt commercial communal
Impôt sur la fortune
Impôt foncier
na Nizozemskem:
Inkomstenbelasting
Vennootschapsbelasting
Vermogensbelasting
v Avstriji:
Einkommensteuer
Körperschaftsteuer
Grundsteuer
Bodenwertabgabe
Abgabe von land– und forstwirtschaftlichen Betrieben
na Portugalskem:
Contribuiçăo predial
Imposto sobre a indústria agrícola
Contribuiçăo industrial
Imposto de capitais
Imposto profissional
Imposto complementar
Imposto de mais-valias
Imposto sobre o rendimento do petróleo
Os adicionais devidos sobre os impostos precedentes
na Finskem:
Valtion tuloverot/de statliga inkomstskatterna
Yhteisöjen tulovero/inkomstskatten för samfund
Kunnallisvero/kommunalskatten
Kirkollisvero/kyrkoskatten
Kansaneläkevakuutusmaksu/folkpensionsförsäkringspremien
Sairausvakuutusmaksu/sjukförsäkringspremien
Korkotulon lähdevero/källskatten pĺ ränteinkomst
Rajoitetusti verovelvollisen lähdevero/källskatten för begränsat skattskyldig
Valtion varallisuusvero/den statliga förmögenhetsskatten
Kiinteistoevero/fastighetsskatten
na Švedskem:
Den statliga inkomstskatten
Sjömansskatten
Kupongskatten
Den särskilda inkomstskatten för utomlands bosatta
Den särskilda inkomstskatten för utomlands bosatta artister m.fl.
Den statliga fastighetsskatten
Den kommunala inkomstskatten
Förmögenhetsskatten
v Združenem kraljestvu:
Income tax
Corporation tax
Capital gains tax
Petroleum revenue tax
Development land tax
na Češkem:
Daně z příjmů
Daň z nemovitostí
Daň dědická, daň darovací a daň z převodu nemovitostí
Daň z přidané hodnoty
Spotřební daně
v Estoniji:
Tulumaks
Sotsiaalmaks
Maamaks
na Cipru:
Φόρος Εισοδήματος
'Εκτακτη Εισφορά για την Άμυνα της Δημοκρατίας
Φόρος Κεφαλαιουχικών Κερδών
Φόρος Ακίνητης Ιδιοκτησίας
v Latviji:
Iedzīvotāju ienākuma nodoklis
Nekustamā īpašuma nodoklis
Uzņēmumu ienākuma nodoklis
v Litvi:
Gyventojų pajamų mokestis
Pelno mokestis
Įmonių ir organizacijų nekilnojamojo turto mokestis
Žemės mokestis
Mokestis už valstybinius gamtos išteklius
Mokestis už aplinkos teršimą
Naftos ir dujų išteklių mokestis
Paveldimo turto mokestis
na Madžarskem:
Személyi jövedelemadó
Társasági adó
Osztalékadó
Általános forgalmi adó
Jövedéki adó
Építményadó
Telekadó
na Malti:
Taxxa fuq l-income
na Poljskem:
Podatek dochodowy od osób prawnych
Podatek dochodowy od osób fizycznych
Podatek od czynności cywilnopranych
v Sloveniji:
Dohodnina
Davki občanov
Davek od dobička pravnih oseb
Posebni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic
na Slovaškem:
Daň z príjmov fyzických osôb
Daň z príjmov právnických osôb
Daň z dedičstva
Daň z darovania
Daň z prevodu a prechodu nehnuteľností
Daň z nehnuteľností
Daň z pridanej hodnoty
Spotrebné dane
4. Odstavek 1 se uporablja tudi za katere koli enake ali podobne davke, uvedene pozneje, bodisi dodatno ali namesto davkov, naštetih v odstavku 3. Pristojni organi držav članic obvestijo drug drugega in Komisijo o datumu začetka veljavnosti takih davkov.
5. Izraz „pristojni organi“ pomeni:
v Belgiji:
De Minister van financiën ali pooblaščen predstavnik
Le Ministre des finances ali pooblaščen predstavnik
na Danskem:
Skatteministeren ali pooblaščen predstavnik
v Nemčiji:
Der Bundesminister der Finanzen ali pooblaščen predstavnik
v Grčiji:
To Upourgeio Oikonomikwn ali pooblaščen predstavnik
v Španiji:
El Ministro de Economía y Hacienda ali pooblaščen predstavnik
v Franciji:
Le ministre de l'économie ali pooblaščen predstavnik
na Irskem:
The Revenue Commissioners or an authorized representative
v Italiji:
Il Capo del Dipartimento per le Politiche Fiscali ali njegovi pooblaščeni zastopniki
v Luksemburgu:
Le ministre des finance ali pooblaščen predstavnik
na Nizozemskem:
De minister van financiën ali pooblaščen predstavnik
v Avstriji:
Der Bundesminister für Finanzen ali pooblaščen predstavnik
na Portugalskem:
O Ministro das Finanças ali pooblaščen predstavnik
na Finskem:
Valtiovarainministeriö ali pooblaščen predstavnik
Finansministeriet ali pooblaščen predstavnik
na Švedskem:
Chefen för Finansdepartementet ali njegov pooblaščeni zastopnik
v Združenem kraljestvu:
The Commissioners of Customs and Excise ali pooblaščeni zastopnik za potrebne informacije v zvezi z davki na zavarovalne premije in trošarino
The Commissioners of Inland Revenue ali pooblaščeni zastopnik za vse druge informacije
na Češkem:
Ministr financí ali pooblaščen predstavnik
v Estoniji:
Rahandusminister ali pooblaščen predstavnik
na Cipru:
Υπουργός Οικονομικών ali pooblaščen predstavnik
v Latviji:
Finanšu ministrs ali pooblaščen predstavnik
v Litvi:
Finansų ministras ali pooblaščen predstavnik
na Madžarskem:
A pénzügyminiszter ali pooblaščen predstavnik
na Malti:
Il-Ministru responsabbli għall-Finanzi ali pooblaščen predstavnik
na Poljskem:
Minister Finansów ali pooblaščen predstavnik
v Sloveniji:
Minister za finance ali pooblaščen predstavnik
na Slovaškem:
Minister financií ali pooblaščen predstavnik
Člen 2
Izmenjava na zahtevo
1. Pristojni organ države članice lahko zahteva od pristojnega organa druge države članice, da predloži informacije, navedene v členu 1(1), v posameznem primeru. Pristojnemu organu zaprošene države ni treba ugoditi zahtevi, če se zdi, da pristojni organ države, ki je dala zahtevo, ni izčrpal svojih običajnih virov informacij, ki bi jih lahko izkoristil v skladu z okoliščinami, da bi dobil zahtevane informacije brez tveganja, da bi ogrožal pridobitev iskanega izida.
2. Za namene predložitve informacij iz odstavka 1, pristojni organ zaprošene države poskrbi za izvedbo poizvedovanj, potrebnih za pridobitev takšnih informacij.
Zaradi pridobivanja iskanih informacij, zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega je slednji naslovil zahtevo, ravna kakor da bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa v svoji državi članici.
Člen 3
Avtomatična izmenjava informacij
Za vrste primerov, ki se določijo v postopku posvetovanja, določenem v členu 9, si pristojni organi držav članic redno izmenjujejo informacije, navedene v členu 1(1), brez predhodne zahteve.
Člen 4
Izmenjava informacij na lastno pobudo
1. Pristojni organ države članice brez predhodne zahteve predloži informacije, navedene v členu 1(1), s katerimi je seznanjen, pristojnemu organu katere koli druge države članice v naslednjih okoliščinah:
(a) pristojni organ ene države članice ima razloge za domnevo, da gre morda za izgubo davka v drugi državi članici;
(b) oseba, ki je zavezana za davek, doseže znižanje ali oprostitev davka v eni državi članici, kar bi povzročilo povečanje davka ali zavezanost za davek v drugi državi članici;
(c) poslovne transakcije med osebo, ki je zavezana za davek v eni državi članici, in osebo, ki je zavezana za davek v drugi državi članici, se izvedejo prek ene ali več držav na način, ki bi lahko imel za posledico prihranek davka v eni ali drugi državi članici ali obeh;
(d) pristojni organ države članice ima razloge za domnevo, da je prihranek davka morda posledica umetnih prenosov dobičkov znotraj skupine podjetij;
(e) informacije, ki jih eni državi članici predloži pristojni organ druge države članice, so omogočile pridobitev informacij, ki so lahko koristne pri odmeri davčne obveznosti v tej drugi državi članici.
2. Pristojni organi držav članic lahko v postopku posvetovanja, določenem v členu 9, razširijo izmenjavo informacij iz odstavka 1 na primere, drugačne od tam navedenih.
3. Pristojni organi držav članic lahko brez predhodne zahteve predložijo drug drugemu v katerem koli drugem primeru informacije, navedene v členu 1(1), s katerimi so seznanjeni.
Člen 5
Rok za predložitev informacij
Pristojni organ države članice, ki je po predhodnih členih pozvana, da dostavi informacije, jih predloži tako hitro, kot je mogoče. Če naleti na ovire pri preskrbi informacij ali odklanja preskrbo informacij, o tem takoj obvesti organ, ki jih zahteva, z navedbo narave ovir ali razlogov za njihovo zavrnitev.
Člen 6
Sodelovanje uradnikov zadevne države
Zaradi uporabe predhodnih določb se lahko pristojni organ države članice, ki priskrbi informacije, in pristojni organ države članice, kateri so informacije namenjene, v postopku posvetovanja, določenem v členu 9, dogovorita o odobritvi navzočnosti uradnikov davčne uprave druge države članice v prvi državi članici. Podrobnosti za uporabo določb se določijo v istem postopku.
Člen 7
Določbe o tajnosti
1. Vse informacije, sporočene državi članici v skladu s to direktivo, mora ta država članica varovati kot tajne enako kot informacije, prejete v skladu z njeno nacionalno zakonodajo. Te informacije se v vsakem primeru:
— lahko dajo na razpolago samo osebam, ki neposredno sodelujejo pri odmeri davka ali pri upravni kontroli te odmere,
— lahko sporočajo samo v zvezi s sodnimi ali upravnimi postopki, ki vključujejo sankcije, sprejete z namenom ali v zvezi z odmero ali revizijo odmere davka in samo osebam, ki neposredno sodelujejo v takšnih postopkih; takšne informacije pa se lahko razkrijejo na javnih obravnavah ali v sodbah, če pristojni organ države članice, ki posreduje informacije, temu ne ugovarja pri prvem posredovanju informacij,
— smejo uporabiti samo za davčne namene ali v zvezi s sodnimi ali upravnimi postopki, ki vključujejo sankcije, sprejete zaradi ali v zvezi z odmero davka ali njeno revizijo.
Poleg tega, države članice lahko posredujejo informacije iz prvega pododstavka za uporabo pri odmeri drugih prelevmanov, dajatev in davkov, ki jih ureja člen 2 Direktive 76/308/EGS ( 5 ).
2. Odstavek 1 ne obvezuje države članice, katere zakonodaja ali upravna praksa določa, za domače namene, ožje omejitve, kot jih vsebujejo določbe tega odstavka, da zagotovi informacije, če zadevna država ne upošteva teh ožjih omejitev.
3. Ne glede na odstavek 1 lahko pristojni organi države članice, ki zagotovi informacije, dovolijo, da se v državi prosilki uporabijo za druge namene, če bi bile lahko po zakonodaji države, ki je informacije posredovala, te v podobnih okoliščinah uporabljene za podobne namene v državi, ki jih je posredovala.
4. Če pristojni organ države članice meni, da so informacije, ki jih je prejel od pristojnega organa druge države članice, verjetno uporabne za pristojni organ tretje države članice, jih lahko posreduje temu pristojnemu organu s soglasjem pristojnega organa, ki je informacije posredoval.
Člen 8
Omejitve izmenjave informacij
1. Ta direktiva ne nalaga nikakršne obveznosti državi članici, od katere se zahteva informacija, da opravi poizvedbe ali da posreduje informacije, če bi bilo takšno poizvedovanje ali zbiranje iskanih informacij v nasprotju z njeno zakonodajo ali upravnimi postopki za pristojni organ te države.
2. Posredovanje informacij je mogoče zavrniti, kadar bi to vodilo v razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti ali poslovnega procesa, ali kadar bi bilo razkritje informacij v nasprotju z javnim redom.
3. Pristojni organ države članice lahko odkloni posredovanje informacij, kadar država članica, ki jih zahteva, zaradi stvarnih ali zakonskih vzrokov ne more zagotoviti tovrstnih informacij.
Člen 8a
Obveščanje
1. Na zahtevopristojnega organa države članice, pristojni organ druge države članice, v skladu s pravili, ki urejajo obveščanje o podobnih aktih v zaprošeni državi članici, obvesti naslovnika o vseh aktih in odločitvah, ki jih izdajo upravni organi države članice prosilke, in ki na njenem ozemlju zadevajo uporabo davčne zakonodaje, ki jo ureja ta direktiva.
2. Zahteve za obvestitev morajo vsebovati navedbo predmeta akta ali odločitve, ki jo je treba uradno sporočiti, in navedbo naslovnikovega imena in naslova, skupaj s kakršnimi koli drugimi informacijami, ki bi lahko olajšale ugotavljanje istovetnosti naslovnika.
3. Zaprošeni organ sporoči organu prosilcu nemudoma svoj odgovor na njegovo zahtevo za obvestitev in ga zlasti obvesti o datumu uradne obvestitve naslovnika o odločitvi ali aktu.
Člen 8b
Sočasne kontrole
1. Kadar je davčni položaj enega ali več oseb, ki so dolžne plačati davek, v skupnem ali dodatnem interesu dveh ali več držav članic, se te države lahko dogovorijo o izvajanju sočasnih kontrol na svojem ozemlju z namenom izmenjave tako pridobljenih informacij, kadarkoli bi se zdele učinkovitejše od kontrol, ki jih samostojno izvaja ena sama država članica.
2. Pristojni organ v vsaki državi članici neodvisno določi osebe, ki so dolžne plačati davek, in ki jih namerava predlagati za sočasno kontrolo. Zadevne pristojne organe v drugih državah članicah uradno obvesti o primerih, ki bi morali biti, po njegovem mnenju, predmet sočasne kontrole. Svojo izbiro utemelji, kolikor je to mogoče, s posredovanjem informacij, ki so ga vodile do njegove odločitve. Navede časovno obdobje, v katerem naj bi se takšna kontrola izvajala.
3. Pristojni organ vsake zadevne države članice odloči, ali želi sodelovati v sočasni kontroli. Po prejemu predloga za sočasno kontrolo, pristojni organ potrdi svoje soglasje ali sporoči svojo utemeljeno zavrnitev nasprotnemu organu.
4. Vsak pristojni organ zadevne države članice imenuje zastopnika, ki ima nalogo nadzorovati ali koordinirati kontrolne postopke.
Člen 9
Posvetovanja
1. Za namene izvajanja te direktive se organizirajo posvetovanja, če je potrebno v Odboru, med:
— pristojnimi organi zadevnih držav članic na zahtevo katere koli izmed njih v zvezi z dvostranskimi vprašanji,
— pristojnimi organi vseh držav članic in Komisijo na zahtevo enega od teh organov ali Komisije, če obravnavane zadeve niso le dvostranskega pomena.
2. Pristojni organi držav članic lahko komunicirajo neposredno drug z drugim. Pristojni organi držav članic lahko z medsebojnim dogovorom dovolijo organom, ki jih imenujejo, da neposredno komunicirajo drug z drugim v natančno določenih primerih ali v nekaterih vrstah primerov.
3. Če pristojni organi sklenejo dogovore o dvostranskih zadevah, ki jih pokriva ta direktiva, razen posameznih primerov, o tem čimprej obvestijo Komisijo. Komisija nato uradno obvesti pristojne organe drugih držav članic.
Člen 10
Zbiranje izkušenj
Države članice skupaj s Komisijo nenehno spremljajo postopek sodelovanja, predviden v tej direktivi, in zbirajo izkušnje, zlasti na področju transfernih cen znotraj skupine podjetij z namenom izboljševanja takega sodelovanja in, kjer je primerno, oblikovanja zbirke pravil na zadevnem področju.
Člen 11
Uporaba širših določb o pomoči
Predhodne določbe ne ovirajo izpolnitve katerih koli širših obveznosti za izmenjavo informacij, ki bi lahko izhajale iz drugih pravnih predpisov.
Člen 12
Končne določbe
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1979 in o tem takoj obvestijo Komisijo.
2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, ki so jih naknadno sprejele na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 13
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
( 1 ) UL C 293, 13.12.1976, str. 34.
( 2 ) UL C 56, 7.3.1977, str. 66.
( 3 ) UL C 35, 14.2.1975, str. 1.
( 4 ) UL L 73, 19.3.1976, str. 18. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
( 5 ) UL L 73, 19.3.1976, str. 18.