Resolucija Evropskega odbora regij o delovnem programu Evropske komisije za leto 2019

(2019/C 86/01)

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

ob upoštevanju:

—	delovnega programa Evropske komisije za leto 2019 (1),

—	Protokola o sodelovanju z Evropsko komisijo iz februarja 2012,

—	Skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leti 2018 in 2019,

1.

poudarja, da bo leto 2019 ključno za prihodnost Evropske unije, saj bodo pod vprašaj postavljeni njeni temelji; v zvezi s tem znova opozarja, kako nujno je povezati lokalno raven z evropsko ravnjo ter vključiti lokalne in regionalne predstavnike ter evropske državljane v oblikovanje in izvajanje politik EU, zlasti z ustrezno uporabo dejavne subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh;

2.

poziva, naj se še pred volitvami v Evropski parlament maja 2019 čim prej sklene sporazum o večletnem finančnem okviru, da se zagotovi pravočasen začetek novih programov EU, in podpira poziv Evropskega parlamenta, da bi moral naslednji večletni finančni okvir ustrezati najmanj 1,3 % BND EU-27;

3.

obžaluje, da v večletnem proračunu, ki ga predlaga Komisija, ni jasno zajet vidik spolne enakosti. Člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da mora EU na vseh področjih politike in pri vseh dejavnostih upoštevati enakost spolov, da bi spodbujala enakost med moškimi in ženskami. Poleg tega bi moralo biti vključevanje vidika spola v proračun bolj celovito, razširjeno in sistematično;

4.

izraža željo, da bi Evropska unija in Združeno kraljestvo pravočasno sklenila sporazum glede namere Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, pri čemer bi ohranili štiri oblike prostega gibanja. OR pričakuje, da ga bo Komisija vključila v pogajanja glede prihodnjega sodelovanja med Združenim kraljestvom in EU po 30. marcu 2019, da bo lahko posredoval prispevke regionalnih in lokalnih oblasti za produktiven in trajen prihodnji odnos;

Državljanstvo, upravljanje in boljša priprava zakonodaje

5.

pozdravlja sporočilo Komisije o krepitvi vloge subsidiarnosti in sorazmernosti, ki spodbuja izvajanje priporočil projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“; v ta namen poziva Evropski parlament in Komisijo, naj uresničita priporočila projektne skupine v sodelovanju z OR, kar bo pomagalo spodbujati dejavno subsidiarnost v Evropi in nov način dela; se zavezuje, da bo k uresničevanju teh priporočil še naprej prispeval z zbiranjem strokovnega in drugega znanja o regijah in mestih Evrope, zlasti prek svoje mreže za nadzor subsidiarnosti, omrežja regionalnih središč in platforme REGPEX;

6.

se sprašuje, ali predlog za ukinitev premikanja ure, ki se izvaja dvakrat letno, izpolnjuje zahteve za evropsko dodano vrednost in usklajevanje, ki jih predlaga projektna skupina, ter opozarja na negativne posledice za lokalne in regionalne oblasti (zlasti v obmejnih regijah);

7.

pozdravlja načrt Komisije, da se izkoristi premostitvena klavzula za uporabo sistema kvalificirane večine pri glasovanju, zlasti na področju obdavčitve, s čimer bi prispevali k boju proti izogibanju davkom in zagotovili pravičnejšo obdavčitev;

Delovna mesta, rast, naložbe in kohezijska politika

8.

skupaj s partnerji v zavezništvu za kohezijo #CohesionAlliance poziva k hitri sklenitvi sporazuma o zakonodajnem svežnju kohezijske politike za obdobje 2021–2027, ki bi morala še naprej temeljiti na načelih partnerstva in upravljanja na več ravneh; opozarja, da je kohezijska politika glavna naložbena politika Evropske unije, namenjena krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji; poziva, naj se zaradi zmanjšanja razlik med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi posebna pozornost nameni podeželskim območjem in regijam, ki jih je prizadela industrijska tranzicija ali ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih geografskih ali demografskih razmer, kot so otoške, čezmejne in gorske regije;

9.

opozarja, da v programu Komisije za leto 2019 najbolj oddaljene regije sploh niso omenjene, pa bi morale biti, vsaj kar zadeva izvajanje sporočila o okrepljenem in prenovljenem strateškem partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami iz leta 2017; upa, da bo Komisija nadaljevala v smeri, da se zagotovi nov pristop za najbolj oddaljene regije;

10.

predlaga črpanje iz izkušenj, pridobljenih v okviru partnerstev agende za mesta, ki so dosegla pozitivne rezultate v zvezi z ukrepi za upravljanje na več ravneh, da bi izboljšali preverjanje izpolnjevanja načela subsidiarnosti ter okrepili povezavo med boljšim pravnim urejanjem in agendo EU za mesta; meni, da akcijski načrt partnerstva med mesti za stanovanja, sprejet novembra 2018, utira pot evropski agendi za stanovanja;

11.

zaskrbljeno ugotavlja, da je obseg javnih naložb še vedno premajhen, poleg tega pa so te naložbe neenakomerno porazdeljene v EU, kar je razvidno iz poudarka, ki ga Komisija v ciklu evropskega semestra 2019 namenja dolgoročnim naložbam; zato znova ponavlja, da je treba dogovor glede stopnje prožnosti v okviru Pakta za stabilnost in rast prenesti v primarno zakonodajo; znova poziva tudi k nadaljnjim ukrepom za spodbujanje javnih naložb, zlasti z izključitvijo nacionalnega, regionalnega in lokalnega sofinanciranja v okviru skladov ESI iz izračunov Pakta za stabilnost in rast, kot je že predvideno za sofinanciranje v okviru sklada EFSI;

12.

poziva Komisijo, naj sprejme pragmatičen pristop v zvezi z vidiki upravljanja programa InvestEU, in sicer po posvetovanju z vsemi ustreznimi glavnimi akterji, kot je EIB;

13.

poudarja močno evropsko dodano vrednost politik in programov, povezanih z mladimi, kot so Erasmus+, evropska solidarnostna enota in DiscoverEU, ter opozarja, da je treba olajšati njihovo dostopnost ter zagotoviti sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti pri njihovem izvajanju. Pri tem bi bilo treba nagraditi projekte z visoko dodano vrednostjo glede vključevanja mladih invalidov ter regionalne in lokalne razsežnosti, zlasti podeželja, območij sprejema priseljencev, najbolj oddaljenih regij EU ter čezmorskih držav in ozemelj. OR v skladu z novo strategijo za mlade znova poziva k vzpostavitvi strukturiranega sodelovanja med njim in predlaganim koordinatorjem EU za mlade;

14.

poudarja, da morajo Komisija in države članice odpraviti razkorak v inovacijah med regijami, da bi EU čim bolj povečala potencial na področju raziskav in inovacij, ter predlaga, naj Obzorje Evropa okrepi vezi z regionalnimi strategijami pametne specializacije;

15.

pozdravlja napovedani usklajen načrt za razvoj umetne inteligence v Evropi, ki bi moral zajemati tudi javni sektor na lokalni in regionalni ravni, ob upoštevanju vloge ter sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti pri spodbujanju naložb in ekosistema umetne inteligence na njihovih območjih;

Gospodarska politika in socialna razsežnost EU

16.

poudarja, da bi se morali cilji trajnostnega razvoja izvajati kot skupni referenčni okvir za politiko EU in predvsem nadomestiti strategijo Evropa 2020 kot dolgoročni cilji evropskega semestra;

17.

ponovno izraža podporo uvedbi fiskalne zmogljivosti za povečanje odpornosti euroobmočja in pripravo na zbliževanje z njegovimi prihodnjimi članicami, vendar se mora ta financirati iz lastnih sredstev, ki so ločena od sredstev, predvidenih za financiranje proračuna Evropske unije, da se prepreči njeno poseganje v programe EU, ki so na voljo EU-27. Poleg tega bi se morala upoštevati zunaj zgornje meje sredstev proračuna EU;

18.

poudarja, da so nizke stopnje izvajanja priporočil po posameznih državah posledica pomanjkanja odgovornosti, financiranja in upravne zmogljivosti na vseh ravneh, ter tako ponavlja svoj predlog o kodeksu ravnanja za sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti v evropskem semestru;

19.

je zaskrbljen, da lokalne in regionalne oblasti niso imele dovolj koristi od ukrepov za gradnjo zmogljivosti, ki jih financira EU v sedanjem večletnem finančnem okviru; znova poziva Komisijo, naj izda enoten sklop smernic za usklajevanje vseh ukrepov za gradnjo zmogljivosti, ki jih financira EU;

20.

pozdravlja predloge Komisije za uvedbo pravil za obdavčitev dobička, ki ga ustvarijo multinacionalna podjetja v digitalnem gospodarstvu; poudarja tudi, da je potrebna evropska pravna opredelitev pojma virtualne stalne poslovne enote za digitalna podjetja;

21.

poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, in izraža zaskrbljenost zaradi zmanjšanja s tem povezanih proračunskih sredstev; meni, da je treba v zvezi s tem nujno priznati močno teritorialno komponento pri uresničevanju stebra; spodbuja Komisijo in evropska zakonodajalca, naj pospešijo vzpostavitev evropskega organa za delo, pri tem pa predvidijo vključitev predstavnika regionalnih oblasti držav članic v njegov upravni odbor;

22.

pozdravlja nedavno ustanovitev skupine strokovnjakov za socialno ekonomijo in socialna podjetja, v kateri je zastopan OR, in poziva Evropsko komisijo, naj predstavi evropski pravni okvir, ki bi zajemal sklop skupnih opredelitev pojmov, ki se nanašajo na različne oblike socialne ekonomije, kot so zadruge, družbe za vzajemno zavarovanje, združenja in skladi;

23.

kot izvedbeno orodje za 11. načelo evropskega stebra socialnih pravic predlaga uvedbo evropskega jamstva za otroke, da bi obravnavali izredno visoko stopnjo revščine in izključenosti otrok v EU (26,4 % leta 2017). To jamstvo bi moralo postati sestavni del ESS+;

Strategija za enotni trg, MSP, konkurenca, industrija in enotni digitalni trg

24.

vztraja, da je pomembno oblikovati celostno industrijsko strategijo, in znova potrjuje svojo zavezanost vključevanju vloge lokalnih in regionalnih oblasti v to strategijo;

25.

poziva Komisijo, naj predlaga posodobitev pobude „Small Business Act“ za Evropo in naj zlasti pri preizkusih za MSP upošteva posebnosti zakonodaje, za katero bi jih uporabili, s posebnim poudarkom na zakonodajnih predlogih, ter naj skladno s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov sprejme popravne ukrepe;

26.

znova poudarja, da je zavezan zagotavljanju povratnih informacij o izvajanju direktiv o javnih naročilih iz leta 2014 na lokalni in regionalni ravni, in sicer z vidika pomembnosti podnacionalnih oblasti na področju javnega naročanja ter za oceno uporabe socialnih in okoljskih meril;

27.

poziva Komisijo, naj leta 2019 začne pregled zakonodajnega okvira o državni pomoči, zlasti uredbe o splošnih skupinskih izjemah, uredbe de minimis in okvira storitev splošnega gospodarskega pomena, da bi vse ustrezne deležnike pravočasno vključili v konstruktiven dialog o vsebini reforme;

28.

poziva Komisijo, naj olajša uporabo širokopasovne infrastrukture in pri tem posebno pozornost nameni podeželskim območjem z majhnim številom in nizko gostoto prebivalstva, kjer je ta infrastruktura bistvenega pomena za izvajanje učinkovitih javnih storitev, vračanje mlajšega prebivalstva in ustanavljanje novih podjetij. Gre za območja, kjer operaterji nimajo poslovnega interesa in kjer ni pravega trga. To bi prispevalo k premostitvi digitalne vrzeli EU in vzpostavitvi usklajenega omrežja evropskih vozlišč za digitalne inovacije;

29.

poziva Komisijo, naj oblikuje predloge za obravnavanje regulativnih vprašanj, povezanih s sodelovalnim in digitalnim gospodarstvom; zlasti jo poziva, naj na podlagi člena 153(2)(b) pripravi direktivo EU o delu platforme in v njej določi minimalne standarde za pravične delovne pogoje v digitalnem gospodarstvu;

Kmetijstvo in gozdarstvo, javno zdravje in varstvo potrošnikov

30.

poziva, naj se skupna kmetijska politika razvije v kmetijsko politiko, ki je poenostavljena, pravična in trajnostna ter temelji na solidarnosti v korist kmetov, regij, potrošnikov in državljanov, ter poziva k večji notranji in zunanji konvergenci pri neposrednih plačilih, učinkovitim orodjem za krizno upravljanje za stabiliziranje prihodkov kmetov in k večjemu upravljanju na več ravneh pri pripravi in izvajanju nacionalnih strateških načrtov;

31.

skupaj z Evropskim parlamentom (2) poziva, naj agenda EU za podeželska, gorska in oddaljena območja spodbuja socialno-ekonomski razvoj, gospodarsko rast in diverzifikacijo, družbeno blagostanje, varstvo narave in sodelovanje ter medsebojno povezovanje z mestnimi območji, da bi spodbudili kohezijo in preprečili ozemeljsko razdrobljenost;

32.

prav tako poziva k oblikovanju evropske strategije za regije, ki se soočajo z demografskimi izzivi, da bodo vse politike EU – kohezija, inovacije, promet, zdravje, socialna politika in zaposlovanje, informacijska in komunikacijska tehnologija, razvoj podeželja, izseljevanje itd. – bolj dovzetne za ta dejavnik. Strategija bi morala vključevati analizo stroškov in projekcije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, kot je OR navedel v mnenju o odzivu EU na demografske izzive;

33.

poudarja, da so inovacije in digitalne rešitve bistvenega pomena za razvoj pametnih vasi, oživitev mestnih središč in podeželskih območij; poziva Komisijo, naj oceni in spremlja ukrepe, izvedene v okviru akcijskega načrta EU za pametne vasi;

34.

se namerava odzvati na vmesni pregled strategije EU za gozdove, ki bo predvidoma pripravljen decembra 2018, in vztraja pri pomembnosti preprečevanja krčenja gozdov, ponovnega pogozdovanja in preoblikovanja gozdov;

35.

pozdravlja nadaljevanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) kot posebnega in poenostavljenega sklada s proračunom za modro rast, ki omogoča, da se v povezavi z drugimi evropskimi programi sprejmejo medsektorski ukrepi; poziva, naj proračun ESPR in delež deljenega upravljanja ostaneta na ravni prejšnjega programa. Evropska unija se sooča z velikimi izzivi v obdobju po letu 2020 na področju ribištva in akvakulture, razvoja modrega gospodarstva, pomoči za pristanišča, okoljskih vprašanj in ohranjanja pomorske biotske raznovrstnosti, zato bi ga bilo treba podpreti s sredstvi iz ESPR. OR poziva, naj se prekliče obveznost uporabe finančnih instrumentov iz ESPR za podporo akvakulturi in predelavi proizvodov;

36.

obžaluje, da je zaradi vključitve zdravstvenega programa EU v ESS+ na voljo manj finančnih sredstev za zdravstvene pobude, ki jih financira EU, ter poziva k ukrepom in financiranju za nadomestitev tega zmanjšanja;

37.

poziva Evropsko komisijo, naj prouči obstoječe sisteme označevanja živil in predlaga obvezen enotni evropski sistem barvnega označevanja, ki temelji na 100-gramskih enotah, na sprednji strani embalaže živil v vsej EU. Potrošniki bi s tem dobili jasne informacije, spodbujale pa bi se tudi bolj zdrave prehranjevalne navade. Podobno bi bilo treba uvesti posebna merila za proizvode, označene s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami;

38.

pozdravlja predlog Komisije za evropski elektronski zdravstveni zapis, da bi izboljšali zdravljenje pacientov v regijah in državah članicah; poziva Komisijo, naj podrobno prouči vprašanja o zaščiti podatkov in interoperabilnosti v tem predlogu;

Turizem in kultura

39.

ponovno poziva Komisijo, naj temeljito revidira svojo strategijo za turizem iz leta 2010 z jasnim večletnim delovnim programom;

40.

poziva k spremljanju evropskega leta kulturne dediščine 2018 prek novega evropskega akcijskega načrta za kulturno dediščino;

Energetska unija, podnebna politika in okolje

41.

zagovarja vzpostavitev učinkovitega mehanizma za upravljanje na več ravneh za učinkovito izvajanje svežnja Čista energija za vse Evropejce, pri čemer bi bilo treba zagotoviti, da so nacionalni energetski in podnebni načrti pripravljeni v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter omogočajo oblikovanje sistema lokalno in regionalno določenih prispevkov, ki bodo dopolnjevali nacionalno določene prispevke v okviru Pariškega sporazuma;

42.

poudarja, kako pomembno je ob upoštevanju četrtega poročila o stanju energetske unije spodbujati pravičen energetski prehod, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti regijam, ki bodo še posebej prizadete, kot so regije, ki so zlasti odvisne od panog, ki uporabljajo fosilna goriva, in otoki, predvsem tisti, ki niso povezani med seboj, ter najbolj oddaljene regije. OR v zvezi s tem priznava ukrepe v zvezi z energijsko revščino, ki se že izvajajo, in poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri njihovem izvajanju;

43.

poziva Komisijo, naj spremlja družbeno-gospodarske posledice nove zasnove trga z električno energijo za vse države članice in regije EU;

44.

pozdravlja pred kratkim objavljeno evropsko strateško dolgoročno vizijo, imenovano Čist planet za vse – za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ki EU zavezuje, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna, in priznava osrednjo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti; ponavlja, da morajo ukrepi za izvajanje te strategije slediti načelu upravljanja na več ravneh, da morajo lokalnim in regionalnim oblastem dati formalno vlogo, zlasti z vključevanjem sistema lokalno in regionalno določenih prispevkov k nacionalnim podnebnim in energetskim načrtom, ter temeljiti na pobudah, kot je Konvencija županov; poudarja, da je treba ta prizadevanja tesno povezati s strategijo za krožno gospodarstvo in energetsko unijo, pri čemer je treba zagotoviti, da so družbeno-gospodarske posledice nujnega prehoda pravično porazdeljene in da je torej ta prehod pravičen;

45.

poziva Evropsko komisijo, naj v sodelovanju z OR pripravi strateški in celosten osmi okoljski akcijski program, in se zavezuje k dejavni udeležbi v tehnični platformi za sodelovanje na področju okolja; poziva tudi k vključitvi podnacionalnih oblasti v drugi cikel pregleda izvajanja okoljske politike;

46.

poziva Evropsko komisijo, naj predlaga celovit načrt za izboljšanje izvajanja strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, in sicer tako, da državam članicam EU zagotovi strateške smernice, zlasti pa tako, da formalno prizna ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti; se veseli nadaljnjega tesnega sodelovanja z Evropsko komisijo pri proaktivni pripravi političnega okvira za obdobje po letu 2020 pred 15. konferenco pogodbenic, ki bo leta 2020 v Pekingu. V ta namen bodo potrebne trdne zaveze, ne le za ustavitev izgubljanja biotske raznovrstnosti, temveč tudi za njeno obnovitev in obnovitev ekosistemov. Do leta 2030 bo nujen tudi ambiciozen in vključujoč politični okvir za biotsko raznovrstnost, s katerim bo mogoče uresničiti vizijo Konvencije o biološki raznovrstnosti za leto 2050 v okviru ciljev trajnostnega razvoja;

47.

poziva Komisijo, naj bolje vključi načelo prožnosti ob naravnih nesrečah v vse politike in sklade EU, da bi povečali zmogljivost držav članic in podnacionalnih oblasti za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, kakor tudi za pripravo in odzivanje nanje ter okrevanje po njih; to bi bilo mogoče doseči z boljšim razumevanjem tveganj, vključno z uvedbo enotne metode analize tveganja ter izvajanjem ciljno usmerjenih in vedno bolj točnih študij, da bi ne le razumeli ranljivost posameznih območij, temveč tudi ocenili neposredno in posredno gospodarsko škodo, ki jo lahko utrpi neko območje zaradi skrajnih naravnih pojavov;

48.

znova poziva k načrtu EU za kolesarjenje, v katerem bi bila obravnavana vse večja potreba po usklajenih ukrepih na ravni EU;

Pravosodje, varnost, temeljne pravice in migracije

49.

znova poziva Komisijo, naj podpira lokalne in regionalne oblasti pri obravnavanju vprašanja radikalizacije, tako da zanje izda smernice, ki vsebujejo strategije za preprečevanje radikalizacije;

50.

poziva k okrepljenim postopkom in mehanizmom za varstvo demokracije, pravne države in temeljnih pravic, ki bi lahko postali del pakta Unije;

51.

pozdravlja predlagani dogovor OZN o migracijah in spodbuja vse države članice EU, naj ga 10. in 11. decembra v Marakešu podpišejo in ratificirajo; poudarja, da je ta dogovor bistveni del celovitega večstranskega pristopa na več ravneh k migracijam, za katerega se OR zavzema;

52.

poudarja, da sta učinkovito in humano upravljanje zunanjih meja EU ter oblikovanje celostne migracijske politike in skupnega azilnega sistema EU s skupnimi visokimi standardi bistvenega pomena za vse občine, mesta in regije, še zlasti za tiste, ki gostijo begunce ali ležijo vzdolž meja, ki so še posebej na udaru migracijskih tokov;

53.

poziva Komisijo, naj predlaga dodatne varne in dostopne zakonite poti za migracije v EU, kot so humanitarni vizumi in zasebni sponzorski programi, ter poziva države članice, naj čim prej sprejmejo in izvedejo nov okvir EU za preselitev, ki je ambiciozen, kar zadeva zaščito in število upravičencev; Komisijo tudi poziva, naj v skladu s členom 80 PDEU in načelom solidarnosti in pravične delitve odgovornosti, tudi na finančnem področju, države članice spodbuja k izkazovanju resnične solidarnosti s tistimi državami članicami, ki so najbolj izpostavljene migracijskim tokovom;

54.

poziva Komisijo, naj dodatno poenostavi in pospeši postopke financiranja ter olajša neposreden dostop regij in mest do finančnih sredstev, namenjenih obravnavanju humanitarnih kriz in vključevanju beguncev. Nujno pomoč bi lahko zagotavljali v obliki neposrednih nepovratnih sredstev lokalnim in regionalnim oblastem, ki se soočajo z močnimi migracijskimi pritiski, zlasti tistim, ki so pristojne za sprejemanje in vključevanje otrok migrantov brez spremstva. Komisijo poziva tudi, naj okrepi svoja prizadevanja za spodbujanje izmenjave primerov dobre prakse med evropskimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi v zvezi z vključevanjem beguncev in naj se osredotoči zlasti na srednje velika in majhna mesta;

55.

podobno kot pri podpori EU za vključevanje beguncev in tretjih držav v humanitarno pomoč Komisijo poziva, naj zagotovi podporo tudi za vključevanje evropskih državljanov, ki morajo zaradi politične, gospodarske ali humanitarne krize zapustiti državo gostiteljico in ki bi bili sicer popolnoma nezaščiteni, čeprav so državljani EU;

Zunanja politika

56.

poziva Evropsko komisijo, naj v celoti upošteva prispevek lokalnih in regionalnih oblasti ter delo skupnih posvetovalnih odborov in delovnih skupin OR, zlasti njegovih poročil o napredku za leto 2019 o državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, ter znova poziva, naj se obstoječe sheme financiranja EU, zlasti instrument TAIEX in tesno medinstitucionalno sodelovanje (Twinning), dodatno prilagodijo potrebam lokalnih in regionalnih deležnikov;

57.

podpira novi program evropskega teritorialnega sodelovanja, ki omogoča tesno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi v državah članicah ter v državah kandidatkah, potencialnih kandidatkah in sosednjih državah; v tem smislu poziva Komisijo, naj podpre obstoječe makroregionalne strategije EU in vzpostavljanje novih; Komisijo tudi spodbuja, naj podpre procese čezmejnega sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, tudi v obliki evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS);

58.

sporoča, da namerava prispevati k strateškim razpravam o prihodnosti pobude za vzhodno partnerstvo ob njeni deseti obletnici leta 2019, zlasti prek konference CORLEAP, projektne skupine OR za Ukrajino in partnerstev med sorodnimi akterji iz EU in Ukrajine;

59.

poziva Evropsko komisijo, naj upošteva delo, ki ga je OR opravil pri stabilizaciji južnega sosedstva z Evro-sredozemsko skupščino lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM) in zlasti s pobudo iz Nikozije za libijske občine, ki izboljšuje lokalne javne storitve v Libiji in te občine znova povezuje z mednarodno skupnostjo, pri tem pa izkoristi že izvajane primere dobre prakse in predvidi primerno financiranje za podporo operativnih pobud;

60.

pozdravlja namero Komisije, da bo obravnavala spletne namerno napačne informacije v državah članicah EU in partnerskih državah, ter izraža pripravljenost OR, da ta prizadevanja podpre;

61.

ugotavlja, da se zdi, da je delo izvršne skupine pri uresničevanju skupne izjave EU-ZDA iz julija 2018 usmerjeno zlasti v regulativno sodelovanje, in poziva k spoštovanju standardov EU, zlasti visokih sanitarnih, prehranskih in okoljskih standardov; v zvezi s tem poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da se prevladujoči standardi dela in zakonski standardi glede varnosti proizvodov ter varstva podatkov, potrošnikov, zdravja in okolja ne zanemarjajo zaradi boja proti trgovinskemu protekcionizmu in doseganja umika sankcij ZDA;

62.

pooblašča svojega predsednika, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, avstrijskemu, romunskemu in finskemu predsedstvu Sveta EU ter predsedniku Evropskega sveta.

---

(1)  COM(2018) 800 final.

(2)  Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o obravnavanju posebnih potreb podeželskih, gorskih in oddaljenih območij.