—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru in o položaju ljudstva Rohinga, zlasti resolucij z dne 22. novembra 2012 (1), 20. aprila 2012 (2), 20. maja 2010 (3), 25. novembra 2010 (4), 7. julija 2016 (5), 15. decembra 2016 (6), 14. septembra 2017 (7), 14. junija 2018 (8), 13. septembra 2018 (9), 19. septembra 2019 (10) in 11. februarja 2021 (11),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. februarja 2021 o Mjanmaru,

—

ob upoštevanju izjav podpredsednika Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o stopnjevanju nasilja v Mjanmaru z dne 23. marca 2021 ter o razmerah v Mjanmaru z dne 19. aprila 2021, 30. aprila 2021, 12. maja 2021 in 27. julija 2021,

—

ob upoštevanju izjave visokega predstavnika v imenu EU o izidu srečanja voditeljev držav ASEAN z dne 30. aprila 2021,

—

ob upoštevanju izjav uradnega govorca Evropske službe za zunanje delovanje z dne 3. marca 2021 o nenehnih kršitvah človekovih pravic s strani vojske in z dne 23. maja 2021 o najnovejših dogodkih v Mjanmaru,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2021/1000 z dne 21. junija 2021 o spremembi Sklepa 2013/184/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Mjanmaru/Burmi (12),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2021/711 z dne 29. aprila 2021 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Mjanmaru/Burmi (13),

—

ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja,

—

ob upoštevanju 34. člena mjanmarske ustave iz leta 2008, ki priznava svobodo veroizpovedi ali prepričanja in državljanom zagotavlja „pravico do svobodnega izpovedovanja in izražanja svoje vere“,

—

ob upoštevanju konsenza Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) v petih točkah z dne 24. aprila 2021,

—

ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 31. avgusta 2021 o položaju človekovih pravic rohingejskih muslimanov in drugih manjšin v Mjanmaru,

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 75/287 z dne 18. junija 2021 o razmerah v Mjanmaru,

—

ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne misije OZN za ugotavljanje dejstev o Mjanmaru o spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola v Mjanmaru ter učinka njegovih etničnih konfliktov z vidika spola z dne 22. avgusta 2019,

—

ob upoštevanju poročil posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru, urada visoke komisarke za človekove pravice in poročil nadzornega mehanizma Mednarodne organizacije dela,

—

ob upoštevanju poročila urada visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 16. septembra 2021 o stanju človekovih pravic v Mjanmaru,

—

ob upoštevanju izjav visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 23. septembra 2021 o Mjanmaru,

—

ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca OZN Thomasa H. Andrewsa o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru z dne 22. septembra 2021,

—

ob upoštevanju poročil Sveta OZN za človekove pravice o Mjanmaru in stanju človekovih pravic rohingejskih muslimanov in drugih manjšin,

—

ob upoštevanju poročila neodvisnega preiskovalnega mehanizma za Mjanmar z dne 1. julija 2021,

—

ob upoštevanju končnega poročila svetovalne komisije za zvezno državo Rakhine (Ananovo poročilo),

—

ob upoštevanju sklepa Meddržavnega sodišča z dne 23. januarja 2020 o zahtevi za izrek začasnih ukrepov, ki jo je podala Republika Gambija v zadevi o uporabi Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Gambija proti Mjanmarju),

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

—

ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

—

ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948,

—

ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker je mjanmarska vojska, znana kot Tatmadav, 1. februarja 2021 več kot očitno ravnala v nasprotju z mjanmarsko ustavo ter aretirala predsednika Vin Mjinta in državno svetnico Aung San Su Či, pa tudi številne vodilne člane vlade, z državnim udarom prevzela nadzor nad zakonodajno, sodno in izvršilno vejo oblasti ter za leto dni razglasila izredne razmere; ker je vrhovni poveljnik Min Aung Hlaing avgusta 2021 razglasil, da bo imenoval sebe za predsednika vlade in da bo izredno stanje podaljšano do avgusta 2023;

B.

ker je posebni poročevalec OZN za razmere na področju človekovih pravic v Mjanmaru v uradni izjavi navedel, da so razširjeni in sistematični napadi vojaške hunte na mjanmarsko prebivalstvo verjetno hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva po mednarodnem pravu; ker je posebni poročevalec OZN izrecno izjavil, da bi morali snovalci in storilci državnega udara in kršitev odgovarjati za svoja dejanja;

C.

ker je vojaška hunta maja 2021 sprejela prve ukrepe za razpustitev politične stranke Aung San Su Či, ki je sodelovala v vladi do državnega udara februarja 2021;

D.

ker sta bila odbor, ki zastopa mjanmarski parlament (CRPH), in vlada narodne enotnosti ustanovljena, da bi zastopala demokratične želje mjanmarskega ljudstva;

E.

ker so v odziv na državni udar izbruhnili mirni protesti in demonstracije v različnih mjanmarskih mestih; ker je bilo od 1. februarja 2021 več politikov, vladnih uradnikov, predstavnikov civilne družbe, verskih osebnosti, miroljubnih protestnikov in pisateljev nezakonito aretiranih oziroma jim je bil odrejen hišni pripor; ker najnovejše poročilo urada visoke komisarke OZN za človekove pravice navaja, da je bilo od državnega udara ubitih več kot 1 200 ljudi in da so vojaške oblasti aretirale več kot 8 000 ljudi, vključno s stotinami politikov, aktivistov in javnih uslužbencev; ker so sodišča obsodila 312 oseb, od teh 26 na smrt, od tega tudi dva otroka; ker naj bi v priporu umrlo vsaj 120 ljudi; ker je do julija 2021 hunta ubila vsaj 75 otrok;

F.

ker vojska hkrati vse bolj zatira medije v Mjanmaru, vse več novinarjev je bilo samovoljno aretiranih, pridržanih in obtoženih, da bi se utišali mediji in izkoreninila svoboda izražanja; ker hunta vse pogosteje uporablja orodja za nadzor in cenzuro z omejevanjem telekomunikacij in interneta;

G.

ker nad pridržanimi osebami, ki sodelujejo v demonstracijah za demokracijo, pogosto uporablja mučenje; ker metode mučenja vključujejo pretepanje, simulirane usmrtitve s strelnim orožjem, opekline cigaret ter posilstva in grožnje s posilstvom; ker je bilo policijsko mučenje v Mjanmaru že prej težava, vendar zdaj mjanmarska vojska uporablja sistematično grožnjo z mučenjem kot del svojih prizadevanj za zatiranje opozicije;

H.

ker se hunta vse bolj opira na uporabo kolektivnega kaznovanja, vključno z ugrabitvami sorodnikov tistih, za katere je bil izdan nalog za prijetje, a jih policija in vojaške sile ne morejo najti; ker so bili ubiti ali ugrabljeni otroci, tudi zelo majhni, bržkone z namenom, da bi starše prisilili, da se predajo oblastem;

I.

ker etnične manjšine prakticirajo krščanstvo (6,3 %, zlasti ljudstva Čin, Kačin in Karen), islam (2,1 %, zlasti Rohingejci in Malajci ter prebivalci Jangona in druge manjšine) in hinduizem (0,5 %, zlasti burmanski Indijci);

J.

ker so verske in etnične manjšine v Mjanmaru žrtve kršenja svobode veroizpovedi ali prepričanja in drugih človekovih pravic;

K.

ker so bile cerkve obstreljevane in izropane, duhovniki in pastorji pa aretirani; ker so si vojaške enote v cerkvenih poslopjih postavile tudi tabore, s čimer so dodatno oslabile njihovo vlogo zatočišč za ljudi v stiski;

L.

ker je v Mjanmaru veliko etničnih skupin; ker je zaradi notranjih konfliktov v minulih desetletjih življenje izgubilo več tisoč ljudi;

M.

ker mjanmarski zakon o državljanstvu določa, da Rohingejci „niso državljani“ oziroma da so „tuj rezidenti“ in jim zato odreka državljanstvo, kar še poslabšuje njihov negotovi položaj; ker se preganjanje rohingejske manjšine kljub številnim pozivom mednarodne skupnosti nikakor ne konča;

N.

ker je v mjanmarski zvezni državi Rakhine ostalo okoli 600 000 Rohingejcev, ki so žrtve stalnih diskriminacijskih politik in praks ter sistematičnega kršenja temeljnih pravic, samovoljnih aretacij, zapiranja v prenatrpana taborišča in močno omejenega dostopa do izobraževanja in zdravstvenega varstva; ker zatiralski razmere, v katerih živijo pripadniki tega ljudstva, pomenijo hudodelstvo zoper človečnost;

O.

ker Rohingejci in druge etnične manjšine, zlasti ženske in dekleta, še vedno močno ogrožajo spolno nasilje, zlasti v okviru dolgotrajnega konflikta med Tatmadavom in Arakansko vojsko;

P.

ker se humanitarna kriza v Mjanmaru zaostruje, saj je bilo samo letos notranje razseljenih več kot 210 000 ljudi, število ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč, pa se je v zadnjih osmih mesecih potrojilo na tri milijone, in pod pragom revščine živi kar polovica prebivalstva, tj. približno 20 milijonov ljudi;

Q.

ker je generalni sekretar OZN opozoril na „tveganje obsežnega oboroženega spopada, ki zahteva kolektivni pristop, da se prepreči večdimenzionalna katastrofa v središču jugovzhodne Azije in širše“;

R.

ker po ocenah Svetovnega programa za hrano 6,2 milijona ljudem v Mjanmaru grozi neustrezna prehranska varnost oziroma lakota, pred vojaškim udarom pa je bilo v takšnem položaju 2,8 milijona ljudi;

S.

ker so se humanitarne razmere v Mjanmaru še poslabšale zaradi krize covida-19; ker tudi samovoljna množična pridržanja protestnikov, natrpani zapori in splošno zanemarjanje zdravja zapornikov prispevajo k množenju okužb s covidom-19;

T.

ker vojska uporablja ukrepe zoper pandemijo covida-19 za zatiranje prodemokratičnih aktivistov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev; ker je ogrožena pravica do zdravja; ker je hunta zaprla bolnišnice in preganja zdravstvene delavce, kar je privedlo do zloma zdravstvenega sistema, covid-19 pa se širi po vsej državi; ker so vojaki uničili medicinski material in opremo ter zasedli več deset zdravstvenih objektov, zaradi česar se prebivalci Mjanmara ne približujejo zdravstvenim ustanovam, saj se bojijo, da jih bodo pridržali ali ustrelili;

U.

ker si mjanmarska vojska (Tatmadav) in njeni generali nezakonito prisvajajo sredstva z nezakonito prodajo lesa, dragih kamnov, plina in nafte ter jih bremenijo splošno razširjene obtožbe o korupciji;

V.

ker je po podatkih Združenih narodov njihov načrt za humanitarni odziv v Mjanmaru za leto 2021 doslej prejel le 46 % zahtevanih sredstev in humanitarne operacije se spoprijemajo s hudim pomanjkanjem finančnih sredstev;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.