(1)

V členu 8b(1) Direktive 2008/105/ES je navedeno, da se določi nadzorni seznam snovi, za katere se zaradi podpore prihodnjemu izvajanju prednostnega razvrščanja v skladu s členom 16(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (2) zbirajo podatki o spremljanju iz celotne Unije. Prvi takšen nadzorni seznam je moral za vsako snov vključevati navedbe medijev spremljanja in mogočih analitskih metod, ki niso nesorazmerno drage.

(2)

Snovi, ki se vključijo na nadzorni seznam, se izberejo med snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, vendar za katere ni dovolj podatkov o spremljanju, da bi se ugotovilo dejansko tveganje. Treba bi bilo razmisliti o tem, da se na nadzorni seznam vključijo zelo strupene snovi, ki se uporabljajo v številnih državah članicah in izpuščajo v vodno okolje, vendar se spremljajo le redko ali nikoli. Pri navedenem izbirnem postopku bi bilo treba upoštevati informacije, naštete v členu 8b(1), točke (a) do (e), Direktive 2008/105/ES, predvsem glede novih onesnaževal.

(3)

S spremljanjem snovi z nadzornega seznama bi bilo treba zbirati visokokakovostne podatke o njihovih koncentracijah v vodnem okolju, ki bodo v okviru ločenega pregleda v skladu s členom 16(4) Direktive 2000/60/ES primerni za podporo ocen tveganj, na katerih temelji opredelitev prednostnih snovi. V navedenem pregledu bi bilo treba razmisliti o vključitvi snovi, za katere je ugotovljeno, da pomenijo znatno tveganje, na seznam prednostnih snovi. Nato bi se določil tudi okoljski standard kakovosti, ki bi ga države članice morale izpolnjevati. Za predlagano vključitev snovi na seznam prednostnih snovi bi se izvedla ocena učinka.

(4)

Prvi nadzorni seznam snovi je bil določen v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/495 (3) in je vseboval deset snovi ali skupin snovi z navedbami medija spremljanja, mogočih analitskih metod, ki niso nesorazmerno drage, in najvišjih sprejemljivih meja zaznavnosti metode.

(5)

V skladu s členom 8b(2) Direktive 2008/105/ES mora Komisija nadzorni seznam posodobiti vsaki dve leti. Komisija mora pri posodobitvi nadzornega seznama z njega črtati vse snovi, za katere je mogoče brez dodatnih podatkov o spremljanju izvesti presojo tveganja iz člena 16(2) Direktive 2000/60/ES.

(6)

Nadzorni seznam snovi je bil posodobljen leta 2018, kot je določeno v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2018/840 (4), in sicer je bilo črtanih pet snovi, dodane pa so bile tri, tako da je seznam zajemal osem snovi ali skupin snovi.

(7)

Nadzorni seznam snovi je bil nadalje posodobljen leta 2020, kot je določeno v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2020/1161 (5), in sicer je bilo črtanih pet snovi ali skupin snovi, dodanih pa jih je bilo šest, tako da je seznam zajemal devet snovi ali skupin snovi.

(8)

V skladu s členom 8b(2) Direktive 2008/105/ES obdobje neprekinjenega spremljanja katere koli posamezne snovi, ki se izvaja v okviru njene uvrstitve na nadzorni seznam, ne sme biti daljše od štirih let. Zato je obveznost spremljanja nadzornega seznama za tri snovi ali skupine snovi, ki so bile na seznamu od leta 2018, in sicer metaflumizon, amoksicilin in ciprofloksacin, prenehala veljati leta 2022. Podatki o spremljanju bodo upoštevani pri določitvi seznama prednostnih snovi iz člena 16(2) Direktive 2000/60/ES.

(9)

Na podlagi podatkov o spremljanju, pridobljenih od leta 2020 za preostalih šest snovi ali skupin snovi, in sicer za sulfametoksazol, trimetoprim, venlafaksin in njegov metabolit O-desmetilvenlafaksin, skupino desetih azolnih spojin (farmacevtski klotrimazol, flukonazol in mikonazol ter pesticidi imazalil, ipkonazol, metkonazol, penkonazol, prokloraz, tebukonazol in tetrakonazol) ter fungicidov famoksadon in dimoksistrobin, je Komisija ugotovila, da ni bilo pridobljenih dovolj visokokakovostnih podatkov o spremljanju in da bi zato morale navedene snovi ali skupine snovi ostati na nadzornem seznamu.

(10)

V letu 2021 je Komisija zbrala podatke o številnih drugih snoveh, ki bi se lahko vključile na nadzorni seznam. Upoštevala je različne vrste zadevnih informacij iz člena 8b(1) Direktive 2008/105/ES ter se posvetovala s strokovnjaki iz držav članic in skupinami deležnikov. Snovi, za katere obstaja dvom o njihovi toksičnosti ali pri katerih razpoložljive metode spremljanja niso dovolj občutljive, zanesljive ali primerljive, ne bi smele biti vključene na nadzorni seznam. Fungicid azoksistrobin, herbicid diflufenikan, insekticid in veterinarski farmacevtski fipronil, antibiotika klindamicin in ofloksacin, humani farmacevtski metformin in njegov metabolit guanilurea ter skupina treh sredstev za zaščito pred soncem (butil metoksidibenzoilmetan, znan tudi kot avobenzon, oktokrilen in benzofenon-3, znan tudi kot oksibenzon) so bili opredeljeni kot primerni kandidati. Dodajanje navedenih farmacevtskih izdelkov je v skladu s strateškim pristopom EU k farmacevtskim izdelkom v okolju (6), vključitev dveh antibiotikov pa je prav tako v skladu z evropskim akcijskim načrtom „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (AMR) (7), ki podpira uporabo nadzornega seznama za „boljše poznavanje pojava in širjenja antimikrobikov v okolju“.

(11)

V skladu s členom 8b(1) Direktive 2008/105/ES je Komisija opredelila mogoče analitske metode za predlagane snovi. Za snovi, ki so ostale na seznamu, bi morala biti meja zaznavnosti metode za vsako snov, vključno z vsako posamezno snovjo v skupini, vsaj tako nizka kot specifična predvidena koncentracija brez učinka v ustreznem mediju. Za na novo dodane snovi bi morala biti meja določljivosti metode za vsako snov, vključno z vsako posamezno snovjo v skupini, vsaj tako nizka kot specifična predvidena koncentracija brez učinka v ustreznem mediju.

(12)

Sulfametoksazol in trimetoprim se običajno, toda ne vedno, uporabljata skupaj zaradi svojih domnevnih sinergijskih učinkov; možno ju je in treba bi ju bilo še naprej analizirati skupaj, čeprav na seznamu nista navedena skupaj. Venlafaksin in njegov metabolit sta navedena skupaj zaradi svojih morebitnih aditivnih učinkov; možno ju je in treba bi ju bilo še naprej analizirati skupaj. Azolne snovi se združijo v skupine, ker imajo enak način delovanja in bi lahko imele tudi aditivne učinke; možno jih je in treba bi jih bilo še naprej analizirati skupaj.

(13)

Azoksistrobin je vključen poleg dimoksistrobina, ker ima enak način delovanja; ti dve snovi je možno in treba analizirati skupaj. Metformin in njegov metabolit bi lahko imela aditivne učinke; možno ju je in treba bi ju bilo analizirati skupaj. Tri sredstva za zaščito pred soncem so združena, ker imajo enak način delovanja in bi lahko imela aditivne učinke, zato jih je prav tako mogoče in bi jih bilo treba analizirati skupaj.

(14)

Za analitske metode, ki so določene v nadzornem seznamu, velja, da niso nesorazmerno drage. Če bi nove informacije v prihodnosti privedle do zmanjšanja predvidene koncentracije brez učinka za katero koli od na novo dodanih snovi, bi bilo morda treba znižati najvišjo sprejemljivo mejo določljivosti metode za navedene snovi, dokler bi te ostale na seznamu.

(15)

Člen 8b Direktive 2008/105/ES med drugim določa pogoje in načine spremljanja snovi na nadzornem seznamu ter poročanja držav članic o rezultatih spremljanja. Zlasti določa, da morajo države članice pri izbiri reprezentativnih postaj za spremljanje ter pogostosti in časa spremljanja za vsako snov upoštevati vzorce uporabe in verjetno prisotnost snovi. Čeprav je najmanjša pogostost spremljanja enkrat letno, bi morale države članice za vse snovi razmisliti o pogostosti spremljanja vsaj dvakrat na leto, da se upošteva njihova spremenljiva uporaba, da se zagotovi zbiranje dovolj kakovostnih podatkov in da lahko mehanizem nadzornega seznama zagotovi ustrezno učinkovito podporo poznejšim postopkom ocenjevanja tveganja.

(16)

Za primerljivost bi bilo treba vse snovi spremljati v celotnem vzorcu vode.

(17)

Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1161 v celoti nadomestiti. Izvedbeni sklep (EU) 2020/1161 bi bilo zato treba razveljaviti.

(18)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 21(1) Direktive 2000/60/ES –