(1)

Direktiva 2003/87/ES določa, da so dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov osnovno načelo v okviru uporabe sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (EU ETS).

(2)

Na Evropskem svetu iz oktobra 2014 je bilo določeno, da se brezplačno dodeljevanje ne sme izteči in da bi se obstoječi ukrepi morali nadaljevati tudi po letu 2020, da se prepreči tveganje premestitve emisij CO2 zaradi podnebne politike, dokler se ne sprejmejo primerljiva prizadevanja v drugih večjih gospodarstvih. Za ohranitev okoljske koristi zmanjšanja emisij v Uniji, dokler ukrepi tretjih držav industriji ne zagotovijo primerljivih spodbud za zmanjšanje emisij, bi se morala prehodna brezplačna dodelitev še naprej uporabljati za naprave v sektorjih in delih sektorjev, za katere obstaja tveganje premestitve emisij CO2.

(3)

Izkušnje, pridobljene med delovanjem EU ETS, potrjujejo, da so sektorji in deli sektorjev izpostavljeni različnim ravnem tveganja premestitve emisij CO2 in da brezplačna dodelitev preprečuje premestitev emisij CO2. Čeprav se za nekatere sektorje in dele sektorjev lahko šteje, da zanje obstaja večje tveganje premestitve emisij CO2, lahko drugi prenesejo znaten delež svojih stroškov pravic za kritje svojih emisij na cene proizvodov, ne da bi izgubili tržni delež, in nosijo le preostali del stroškov, zato je zanje tveganje premestitve emisij CO2 majhno. Zaradi tveganja premestitve emisij CO2 člen 10b(5) Direktive 2003/87/ES določa, da mora Komisija določiti seznam sektorjev in delov sektorjev, za katere se šteje, da zanje velja tveganje premestitve emisij CO2. Ti sektorji in deli sektorjev bodo prejeli brezplačne pravice v višini 100 % količine, določene na podlagi člena 10a Direktive 2003/87/ES.

(4)

Komisija je s Sklepom 2014/746/EU (2) določila seznam sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2, za obdobje 2015–2019. Veljavnost seznama sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2, je bila z Direktivo (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta (3) podaljšana do 31. decembra 2020.

(5)

V členu 10b Direktive 2003/87/ES so določena merila za oceno na podlagi razpoložljivih podatkov za zadnja tri koledarska leta. Glede na to je Komisija v času ocene uporabila podatke iz let 2013, 2014 in 2015, saj so bili podatki za leto 2016 na voljo le za nekatere parametre.

(6)

Da bi določila seznam sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2, za obdobje 2021–2030, je Komisija ocenila tveganje premestitve emisij CO2 za sektorje in dele sektorjev na ravni NACE-4 statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4). NACE-4 je raven z optimalno razpoložljivostjo podatkov, na kateri so sektorji natančno opredeljeni. Sektor je označen na štirimestni ravni klasifikacije NACE, del sektorja pa na šestmestni ali osemmestni ravni Prodcom, tj. klasifikacija blaga, ki se uporablja za statistične podatke o industrijski proizvodnji v Uniji in je neposredno izpeljana iz klasifikacije NACE.

(7)

Ocena premestitve emisij CO2 se je izvedla v dveh korakih: pri kvantitativni oceni na prvi stopnji na ravni NACE 4 se šteje, da za sektor obstaja tveganje premestitve emisij CO2, če „kazalnik premestitve emisij CO2“ presega prag 0,2 iz člena 10b(1) Direktive 2003/87/ES. Za omejeno število primerov, ki izpolnjujejo jasno določena merila za upravičenost iz člena 10b(2) in (3) Direktive 2003/87/ES, se je izvedla „ocena na drugi stopnji“, bodisi kot kvalitativna ocena z določenimi merili bodisi kot kvantitativna ocena na razčlenjeni ravni.

(8)

V skladu s členom 10b Direktive 2003/87/ES je bil kazalnik premestitve emisij CO2 izračunan kot zmnožek intenzivnosti trgovanja sektorja s tretjimi državami in intenzivnosti emisij sektorja.

(9)

Intenzivnost trgovanja s tretjimi državami je bila v skladu s členom 10b Direktive 2003/87/ES izračunana kot razmerje med skupno vrednostjo izvoza v tretje države, ki se ji prišteje vrednost uvoza iz tretjih držav, in skupno velikostjo trga Evropskega gospodarskega prostora (letni promet in skupni uvoz iz tretjih držav). Komisija je na podlagi podatkov iz Eurostatove podatkovne zbirke Comext za vsak sektor in del sektorja ocenila intenzivnost trgovanja. Meni namreč, da so to najpopolnejši in najbolj zanesljivi podatki o skupnih vrednostih izvoza v tretje države in uvoza iz tretjih držav ter o skupnem letnem prometu v Uniji.

(10)

Intenzivnost emisij je bila izračunana kot vsota neposrednih in posrednih emisij za zadevni sektor, deljena z bruto dodano vrednostjo, meri pa se v kg CO2, deljenih z evri. Komisija meni, da je evidenca transakcij Evropske unije najbolj natančen in pregleden vir podatkov o emisijah CO2 na ravni naprav, zato se uporabljajo za izračun neposrednih emisij za sektorje. Naprave so bile dodeljene sektorjem na ravni NACE-4, in sicer na podlagi informacij o ravneh naprav, ki jih države članice zagotovijo v nacionalnih izvedbenih ukrepih v skladu s členom 11 Direktive 2003/87/ES in Sklepom Komisije 2011/278/EU (5). Pri oceni bruto dodane vrednosti na sektorski ravni so bili uporabljeni podatki iz Eurostatove strukturne statistike podjetij, saj veljajo za najbolj natančen vir.

(11)

Za določitev posrednih emisij se za najzanesljivejši vir štejejo podatki o porabi električne energije, zbrani neposredno od držav članic, saj podatki na ravni EU-28 niso na voljo. Za pretvorbo porabe električne energije v posredne emisije se uporabi faktor emisij za električno energijo. Komisija je kot referenčno vrednost uporabila povprečje mešanice proizvodnje električne energije v EU. To temelji na skupni letni količini emisij v Uniji iz sektorja električne energije, ki zajema vse vire proizvodnje električne energije v Evropi, deli pa se z ustrezno količino proizvodnje električne energije. Faktor emisij za električno energijo je bil posodobljen ob upoštevanju razogljičenja sistema električne energije in vse večjega deleža obnovljivih virov energije. Nova vrednost bi kot referenčno leto morala uporabljati leto 2015, kar ustreza razpoložljivim podatkom za zadnja tri koledarska leta (2013–2015). Posodobljena vrednost je 376 gramov ogljikovega dioksida na kWh.

(12)

Člen 10b(2) in (3) Direktive 2003/87/ES določa podrobna pravila za upravičenost posebnih sektorjev in delov sektorjev do druge ocene, če ti ne izpolnjujejo osnovnih meril v zvezi s premestitvijo emisij CO2 za uvrstitev v seznam sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2. V primerih, ko je bil kazalnik premestitve emisij CO2 med 0,15 in 0,2, je sektor lahko zahteval izvedbo kvalitativne ocene v skladu z merili iz člena 10b(2) navedene direktive. V skladu s členom 10b(3) so bili sektorji in deli sektorjev z intenzivnostjo emisij nad 1,5 upravičeni do vložitve zahtevka za kvalitativno oceno ali kvantitativno oceno na razčlenjeni ravni (šestmestna ali osemmestna raven Prodcom). Sektorji in deli sektorjev, za katere se brezplačna dodelitev izračuna na podlagi referenčnih vrednosti za rafinerije, so bili prav tako upravičeni do vložitve zahtevka za obe vrsti ocene. Sektorji in deli sektorjev iz točke 1.2 Priloge k Sklepu 2014/746/EU so bili upravičeni do vložitve zahtevka za kvantitativno oceno na razčlenjeni ravni.

(13)

Od novembra 2017 do februarja 2018 je potekalo spletno posvetovanje, v okviru katerega so bile zainteresirane strani povabljene, da predstavijo svoja stališča o metodoloških izbirah za določitev seznama sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2. Sodelujoči so načeloma podprli ocene na drugi stopnji, ki bi bile enako zanesljive, poštene in transparentne kot kvantitativne ocene na prvi stopnji, izrazili pa so tudi podporo enotnemu okviru ocenjevanja, ki vključuje zainteresirane strani. Med februarjem in majem 2018 so se zvrstila štiri srečanja z državami članicami in zainteresiranimi stranmi z namenom priprave seznama sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2, in nadaljnjega dela v zvezi z ocenami, ki bodo izvedene.

(14)

Opravljena je bila ocena učinka (6), katere namen je bil zagotoviti, da se ocene na prvi in drugi ravni za seznam sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2, za obdobje 2021–2030 izvedejo na primerljiv način, tj. da se zagotovi, da bodo s temi ocenami opredeljeni samo sektorji, za katere obstaja tveganje premestitve emisij CO2. Ocena učinka je bila osredotočena na operativne možnosti v zvezi z okvirom ocene na drugi ravni.

(15)

Predhodni seznam sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2, za obdobje 2021–2030 (7), je bil objavljen 8. maja 2018, skupaj z okvirnimi smernicami Komisije za kvalitativno oceno in kvantitativno oceno na razčlenjeni ravni (8).

(16)

Ocene na podlagi meril iz člena 10b(2) in (3) Direktive 2003/87/ES so bile opravljene za številne sektorje, ki na podlagi kvantitativnih meril iz člena 10b(1) niso veljali za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2.

(17)

Komisija je ocenila skupno 245 industrijskih sektorjev, ki se uvrščajo pod oddelka „Rudarstvo“ ter „Predelovalne dejavnosti“ klasifikacije NACE. Sektorji in deli sektorjev iz točke 1 Priloge k temu sklepu izpolnjujejo merila iz člena 10b(1) Direktive 2003/87/ES ter bi morali veljati za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2.

(18)

V številnih sektorjih so bile izvedene kvalitativne ocene na podlagi meril iz člena 10b(2) in (3) Direktive 2003/87/ES. V primeru sektorjev: „Pridobivanje soli“ (oznaka NACE 0893), „Dodelava tekstilij“ (oznaka NACE 1330), „Proizvodnja farmacevtskih surovin“ (oznaka NACE 2110), „Proizvodnja gospodinjske in okrasne keramike“ (oznaka NACE 2341), „Proizvodnja sanitarne keramike“ (oznaka NACE 2342) in „Proizvodnja strešnikov, opeke in drugih gradbenih izdelkov iz žgane gline“ (oznaka NACE 2332) je bilo ugotovljeno, da je uvrstitev teh sektorjev v seznam sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2, upravičena. Zato je za navedene sektorje treba šteti, da zanje obstaja tveganje premestitve emisij CO2 v obdobju 2021–2030.

(19)

V primeru sektorja „Pridobivanje rjavega premoga in lignita“ (oznaka NACE 0520) je bila opravljena kvalitativna ocena, ki pa je pokazala številne pomanjkljivosti, vključno z dejstvom, da na zadevni sektor ne morejo vplivati neposredni stroški emisij, ter dvomi o povezavi med konkurenco znotraj Unije s strani drugih virov goriv in premestitvijo emisij CO2. Ocena je sicer pokazala določeno mero konkurence na regionalni ravni s strani termoelektrarn na lignit izven Unije, toda ocena na ravni Unije potrjuje, da je izpostavljenost tega sektorja zunanji konkurenci izredno omejena. Zato je bilo sklenjeno, da uvrstitev tega sektorja v seznam sektorjev in delov sektorjev, za katere se šteje, da zanje obstaja tveganje premestitve emisij CO2, ni upravičena.

(20)

Od sektorjev, ki niso bili vključeni v predhodni seznam sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2, so naslednji trije poslali zahtevke: „Pridobivanje zemeljskega plina“ (oznaka NACE 0620), „Proizvodnja izdelkov iz mavca za gradbeništvo“ (oznaka NACE 2362) in „Litje lahkih kovin“ (oznaka NACE 2453). Ocena teh zahtevkov je bila osredotočena na njihovo upravičenost do uvrstitve v seznam sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2, na podlagi kvantitativne ocene na prvi stopnji na ravni NACE 4. Uradni podatki, ki so se uporabili za izvedbo ocen na prvi stopnji, so bili sporočeni zainteresiranim stranem in so šteli za dovolj zanesljive za objavo predhodnega seznama sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2. Komisija je preučila dodatne informacije, ki so jih v svojih zahtevkih predložili navedeni trije sektorji, vendar meni, da predložene informacije ne upravičujejo spremembe njenega prvotnega stališča. Navedeni sektorji torej še naprej ne spadajo med sektorje, za katere šteje, da zanje obstaja tveganje premestitve emisij CO2, saj zadevni kazalniki premestitve emisij CO2 ne presegajo praga 0,2 iz člena 10b(1) Direktive 2003/87/ES. Poleg tega ti sektorji še naprej ne izpolnjujejo meril za upravičenost do nadaljnjih ocen iz člena 10b(2) in (3) Direktive 2003/87/ES.

(21)

V številnih delih sektorjev so bile izvedene kvantitativne ocene na razčlenjeni ravni, in sicer na podlagi meril iz člena 10b(1) in (3) Direktive 2003/87/ES. V primeru delov sektorjev: „Kaolin in druge kaolinske gline“ (oznaka Prodcom 08.12.21), „Krompir, pripravljen ali konzerviran (vključno krompir, termično obdelan ali delno termično obdelan v olju in nato zamrznjen; drugače kot v kisu ali ocetni kislini) zamrznjen“ (oznaka Prodcom 10.31.11.30), „Sušen krompir v obliki moke, zdroba, kosmičev, granul in peletov“ (oznaka Prodcom 10.31.13.00), „Koncentriran paradižnikov pire in pasta“ (oznaka Prodcom 10.39.17.25), „Posneto mleko v prahu“ (oznaka Prodcom 10.51.21), „Polnomastno mleko v prahu“ (oznaka Prodcom 10.51.22), „Kazein“ (oznaka Prodcom 10.51.53), „Laktoza in laktozni sirup“ (oznaka Prodcom 10.51.54), „Sirotka in modificirana sirotka, v prahu, granulah in drugih trdnih oblikah, koncentrirana ali nekoncentrirana, z dodatkom sladila ali brez“ (oznaka Prodcom 10.51.55.30), „Pekovski kvas“ (oznaka Prodcom 10.89.13.34), „Steklasti emajli in glazure, engobe in podobni preparati, ki se uporabljajo v keramični, emajlni in steklarski industriji“ (oznaka Prodcom 20.30.21.50), „Tekoči keramični laki in podobni preparati; steklena frita in drugo steklo v prahu, zrnih ali luskah“ (oznaka Prodcom 20.30.21.70) in „Železni deli za pogonske gredi, odmične gredi, ročične gredi in ročice, prosto kovani, itd.“ (oznaka 25.50.11.34) je bilo sklenjeno, da je uvrstitev teh delov sektorjev v seznam sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2, upravičena. Zato je za navedene dele sektorjev treba šteti, da so izpostavljeni tveganju premestitve emisij CO2 v obdobju 2021–2030.

(22)

V primeru podsektorjev „Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena“ (oznaka Prodcom 10.82.11), „Kakavovo maslo, maščobe in olja“ (oznaka Prodcom 10.82.12) in „Kakav v prahu, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil“ (oznaka Prodcom 10.82.13), so kvantitativne ocene na razčlenjeni ravni, ki so bile opravljene, pokazale številna odstopanja od usklajene metodologije, ki vodijo do tveganj znatnega precenjevanja kazalnika premestitve emisij. Zato je bilo sklenjeno, da uvrstitev teh delov sektorjev v seznam sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2, ni upravičena.

(23)

Glede na to, da bo seznam sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2, veljaven za obdobje 2021–2030, bi se ta sklep moral začeti uporabljati od 1. januarja 2021–