Evropska uredba o kriptosredstvih (MiCA)

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2023/1114 o trgih kriptosredstev (MiCA)

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Določa enotna pravila za izdajatelje kriptosredstev, ki doslej niso bila urejena z drugimi akti Evropske unije (EU) o finančnih storitvah, in za ponudnike storitev v zvezi s temi kriptosredstvi (ponudniki storitev kriptosredstev).

Pravila zajemajo:

• zahteve glede preglednosti in razkritja za izdajo, ponudbo javnosti in sprejem kriptosredstev v platformo za trgovanje;
• avtorizacijo in nadzor nad ponudniki storitev kriptosredstev in izdajatelji žetonov, povezanih s sredstvi, in žetonov elektronskega denarja;
• delovanje, organizacija in upravljanje izdajateljev in ponudnikov storitev kriptosredstev;
• zaščito imetnikov kriptosredstev in strank ponudnikov storitev;
• ukrepe za preprečevanje trgovanja z notranjimi informacijami, nezakonitega razkritja notranjih informacij in tržne manipulacije.

KLJUČNE TOČKE

Uredba se nanaša na izdajo, javno ponudbo in sprejem kriptosredstev v trgovanje ter opravljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi.

Razlikuje naslednje vrste kriptosredstev:

• žetone elektronskega denarja (kriptosredstva, ki stabilizirajo svojo vrednost glede na posamezno uradno valuto);
• žetone, ki se nanašajo na sredstva (kriptosredstva, ki stabilizirajo svojo vrednost glede na druga sredstva ali košarico sredstev);
• kriptosredstva, razen žetonov, povezanih s sredstvi, ali žetonov elektronskega denarja.

Ponudniki* ali osebe, ki iščejo dostop do trgovanja s kriptosredstvi, razen žetonov, povezanih s sredstvi, in žetonov elektronskega denarja, morajo:

• biti pravna oseba*;
• na svoji spletni strani objaviti belo knjigo o kriptosredstvih in kakršno koli tržno komunikacijo;
• ravnati pošteno, v dobri veri in strokovno;
• komunicirati z dejanskimi in potencialnimi imetniki sredstev na pošten, jasen in nezavajajoč način;
• prepoznati, preprečiti, upravljati in razkriti morebitna nasprotja interesov;
• odškodninsko odgovarjati zaradi nepravilnih podatkov v beli knjigi;
• imetnikom kriptosredstev zagotoviti pravico do odstopa.

Izdajatelji žetonov, povezanih s sredstvi, ki jih ponudijo javnosti ali zahtevajo njihov sprejem v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptosredstvi, morajo:

• biti pravna oseba ali določeno podjetje s sedežem v EU;
• imeti dovoljenje matične države članice EU; oz.
• biti kreditna institucija, ki pripravi belo knjigo o kriptosredstvih, ki jo odobri pristojni nacionalni organ;
• kadar koli unovčiti svoje žetone, ki se nanašajo na sredstva, na zahtevo imetnikov po tržni vrednosti referenčnih sredstev ali z dostavo referenčnih sredstev;
• objaviti belo knjigo o kriptosredstvih in morebitno tržno komunikacijo na svoji spletni strani ter odgovarjati za škodo zaradi napačnih informacij v beli knjigi;
• ravnati pošteno, v dobri veri in strokovno;
• komunicirati z dejanskimi in potencialnimi imetniki žetonov na pošten, jasen in nezavajajoč način;
• delovati v najboljšem interesu imetnikov žetonov in jih obravnavati enakopravno;
• vzpostaviti in vzdrževati učinkovite in pregledne postopke za hitro, pravično in dosledno obravnavanje pritožb;
• prepoznati, preprečiti, upravljati in razkriti morebitna nasprotja interesov;
• ves čas vzdrževati rezervo sredstev, ki pokriva obveznosti do imetnikov žetonov, in imeti lastna sredstva, ki so vsaj enaka največjemu od naslednjega:
  • €350,000,
  • 2 % povprečnega zneska rezervnih sredstev,
  • četrtina stalnih režijskih stroškov preteklega leta;
• pripraviti načrte sanacije in odkupa za uporabo, če ne morejo izpolniti svojih obveznosti.

Izdajatelji žetonov elektronskega denarja, ki jih ponudijo javnosti ali zahtevajo njihov sprejem v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptosredstvi, morajo:

• imeti dovoljenje kot kreditna institucija ali institucija elektronskega denarja;
• objaviti belo knjigo o kriptosredstvih in morebitno tržno komunikacijo na svoji spletni strani ter odgovarjati za škodo zaradi napačnih informacij v beli knjigi;
• upoštevati pravila izdaje, unovčitve in trženja;
• ob prejemu sredstev izdati žetone po nominalni vrednosti;
• na zahtevo imetnika unovčiti žetone kadar koli in po nominalni vrednosti;
• sredstva, ki jih prejmejo, naložiti v varna sredstva z nizkim tveganjem v isti valuti in jih položiti na ločen račun pri kreditni instituciji;
• pripraviti načrte sanacije in odkupa za uporabo, če ne morejo izpolniti svojih obveznosti.

Evropski bančni organ (EBA) razvršča žetone, povezane s sredstvi, in žetone elektronskega denarja kot „pomembne“, če so izpolnjena določena merila, kot so njihovi imetniki, vrednost ali transakcije, ki presegajo določene ravni. V takšnih primerih za izdajatelje tako pomembnih žetonov, povezanih s sredstvi, in žetonov elektronskega denarja veljajo dodatne zahteve, EBA pa prevzame nadzorno vlogo.

Ponudniki storitev kripto sredstev morajo biti:

• pravna oseba ali določeno podjetje, ki ga nacionalni organ pooblasti za ponudnika storitev kriptosredstev, s registriranim sedežem v državi članici, kjer opravlja vsaj del svojih storitev, učinkovitim vodstvom in vsaj enim od direktorjev v EU ; oz
• pod določenimi pogoji kreditna institucija, centralna depotna družba, upravljavec trga investicijskega podjetja, institucija za elektronski denar, družba za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali alternativni investicijski sklad.

Obveznosti za vse ponudnike kriptosredstev zahtevajo, da:

• delujejo pošteno, pošteno in profesionalno v najboljšem interesu svojih dejanskih in potencialnih strank;
• strankam zagotovijo poštene, jasne in nezavajajoče informacije;
• namerno ali iz malomarnosti ne zavajajo strank glede resničnih ali domnevnih prednosti kriptosredstev in jih opozorijo na s tem povezana tveganja;
• na svojem spletnem mestu vidno objavijo svoje cene, stroške, politike nadomestil ter vpliv vsakega kriptosredstva, povezan s podnebjem in okoljem;
• imajo vzpostavljene bonitetne zaščitne ukrepe, ki so vsaj enaki višjemu od naslednjega:
  • trajne minimalne kapitalske zahteve iz Priloge IV ali
  • eno četrtino fiksnih režijskih stroškov prejšnjega leta;
• zagotovijo, da imajo člani poslovodnega organa dober ugled ter znanje, izkušnje, veščine in čas za učinkovito opravljanje svojih nalog;
• od njih zahtevajo izvajanje politik in postopkov za preprečevanje kakršnega koli pranja denarja, financiranja terorizma ali drugih kaznivih dejanj;
• hranijo kriptosredstva in sredstva strank ločeno od drugih sredstev in jih ne uporabljajo za svoj račun;
• vzpostavijo in vzdržujejo učinkovite in pregledne postopke za hitro, pravično in dosledno obravnavanje pritožb strank;
• vzdržujejo in izvajajo učinkovito politiko za prepoznavanje, preprečevanje, upravljanje in razkrivanje navzkrižij interesov;
• sprejmejo vse razumne ukrepe, da se izognejo kakršnemu koli tveganju pri zunanjem izvajanju dejavnosti;
• pripravijo načrt za urejeno ukinitev svojih dejavnosti, če je to potrebno.

Posebna pravila zajemajo:

• prevzeme izdajateljev žetonov, povezanih s sredstvi, in ponudnikov storitev kriptosredstev;
• ukrepe za preprečevanje in prepoved zlorab trga, kot sta trgovanje z notranjimi informacijami in zloraba notranjih informacij;
• pristojnosti in vloge nacionalnih organov, EBA in Evropskega organa za vrednostne papirje in trge.

Uredba se ne uporablja za:

• kriptosredstva, ki so zajeta v drugih zakonih EU o finančnih storitvah (npr. tista, ki se štejejo za finančne instrumente, pokojnine ali zavarovalne produkte);
• ponudnike storitev kriptosredstev izključno za svoje matične ali hčerinske družbe, likvidacijske upravitelje in upravitelje v postopkih zaradi insolventnosti;
• Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke, Evropsko investicijsko banko, Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, Evropski mehanizem za stabilnost in javne mednarodne organizacije;
• kriptosredstva, ki so edinstvena in niso zamenljiva („zamenljiva“) z drugimi.

Evropska komisija predstavi poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije na različnih stopnjah, ko začne veljati uredba o:

• najnovejšem razvoju kriptosredstev (po 18 mesecih);
• vmesni oceni uredbe (po 24 mesecih);
• uporabi uredbe (po 48 mesecih).

Komisija ima tudi pooblastila za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov.

Evropski organ za vrednostne papirje in trge v sodelovanju z EBA Parlamentu in Svetu 12 mesecev po začetku veljavnosti uredbe in nato vsako leto predloži javno dostopno poročilo o uporabi zakonodaje in razvoju kriptosredstev. trgih.

Uredba spreminja:

• Direktivo 2013/36/EU (kapitalske zahteve);
• Direktivo (EU) 2019/1937 (zaščita oseb, ki prijavijo kršitve prava EU);
• Uredbo (EU) št. 1093/2010 (o ustanovitvi );EBA);
• Uredbo (EU) št. 1095/2010 (o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge).

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 30. decembra 2024. Vendar se pravila o žetonih, ki se nanašajo na sredstva (naslov III) in žetone e-denarja (naslov IV), uporabljajo od 30. junija 2024.

OZADJE

• Zakonodaja je zasnovana tako, da zagotavlja pravno jasnost in gotovost za izdajatelje in ponudnike kriptosredstev. Njen namen je spodbujati inovacije, hkrati pa ohranjati finančno stabilnost in ščititi vlagatelje pred tveganji.
• Je del digitalnega finančnega svežnja, ki ga je Komisija sprejela septembra 2020. To krepi pravila EU za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, vključno s pravili o informacijah, ki spremljajo denarna nakazila.

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/ EU in (EU) 2019/1937 (UL L 150, 9.6.2023, str. 40–205).

POVEZANI DOKUMENTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o digitalni finančni strategiji za EU (COM(2020) 591 final, 24.9.2020).

Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17–56).

Nadaljnje spremembe Direktive (EU) 2019/1937 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) 2019/1238 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP) (UL L 198, 25.7.2019, str. 1–63).

Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12–82).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (IORP) (prenovitev) (UL L 354, 23.12.2016, str. 37–85).

Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35–127).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (prenovitev) (UL L 173, 12.6.2014, str. 349–496).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149–178).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338–436).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12–47).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84–119).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1–155).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku, opravljanju in bonitetnem nadzoru poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja o spremembi direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES ter razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7–17).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev glede preglednosti v zvezi z informacijami o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, in spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38–57).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22–31).

Zadnja posodobitev 03.02.2023