Strategija EU za varnostno unijo

 

POVZETEK:

Sporočilo o strategiji EU za varnostno unijo

KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA?

• Določa glavne prednostne naloge za zagotovitev fizične in digitalne varnosti Evropske unije (EU) in njenih državljanov v naslednjih 5 letih.
• Osredotoča se na prednostne naloge in ukrepe, pri katerih lahko EU doda vrednost in podpre države EU pri spodbujanju varnosti za vse, ki živijo v Evropi.

KLJUČNE TOČKE

Varnost je vprašanje, ki prežema vsa področja življenja. Zato se je EU odločila za celostni pristop k varnosti. To sporočilo zagotavlja celoten okvir za podporo nacionalnim politikam s predvidevanjem in obravnavanjem spreminjajočih se groženj bodisi spletnih/nespletnih, digitalnih/fizičnih ali notranjih/zunanjih.

Strategija določa štiri strateške prednostne naloge na ravni EU.

• 1.

  Zagotavljanje varnostnega okolja, primernega za prihodnost, za posameznike

  Kritična infrastruktura,* ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju, mora biti varna in odporna, tehnologije, od katerih smo odvisni, pa morajo biti zaščitene pred izpopolnjenimi kibernetskimi napadi, bodisi od znotraj ali zunaj EU.

  Ključni ukrepi, ki jih je treba sprejeti, vključujejo:

  • krepitev zakonodaje EU o kritični infrastrukturi (Direktiva 2008/114/ES – glej povzetek) in o varnosti omrežij (Direktiva (EU) 2016/1148 – glej povzetek),
  • povečanje operativne odpornosti finančnega sektorja,
  • oblikovanje strategije za kibernetsko varnost in skupno kibernetsko enoto,
  • spodbujanje močnejšega sodelovanja pri zaščiti javnih mest in izmenjava najboljših praks glede zlorabe dronov.
• 2.

  Obravnavanje spreminjajočih se groženj

  Ta prednostna naloga pokriva vidike, kot so kibernetska kriminaliteta (npr. kraja identitete ali poslovnih podatkov), nezakonita spletna vsebina (spolna zloraba otrok ali spodbujanje sovraštva ali terorizma) in hibridne grožnje (kombinacije konvencionalnih/nekonvencionalnih in vojaških/nevojaških dejavnosti).

  Strategija predlaga vrsto ukrepov, kot so zagotavljanje, da se izvaja zakonodaja o kibernetski kriminaliteti in da je primerna za svoj namen, pregledovanje operativnega protokola EU za preprečevanje hibridnih groženj in pripravljanje učinkovitejše strategije proti spolni zlorabi otrok.

• 3.

  Zaščita Evropejcev in Evropejk pred terorizmom in organiziranim kriminalom

  Strategija poudarja način, kako terorizem in radikalizem jemljeta življenja in destabilizirata družbo ter dejstvo, da je organizirani kriminal odgovoren za izgubo od 218 do 282 milijard EUR vsako leto.

  Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, vključujejo:

  • razvijanje agende proti terorizmu in močnejših pobud proti radikalizaciji,
  • več sodelovanja z državami zunaj EU in mednarodnimi organizacijami,
  • agendo proti organiziranemu kriminalu in načrt ukrepov proti tihotapljenju migrantov,
  • agendo in akcijski načrt za boj proti drogam za obdobje 2021–2025,
  • akcijski načrt EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025,
  • pregled zakonodaje o začasnem zavarovanju in odvzemu premoženja (Uredba (EU) 2018/1805 – glej povzetek), o uradih za odvzem premoženjske koristi (Sklep 2007/845/PNZ – glej povzetek) in o kaznivih dejanjih zoper okolje (Direktiva 2008/99/EC – glej povzetek).
• 4.

  Razvijanje trdnega evropskega varnostnega ekosistema

  Skupna prednostna naloga za vlade EU, organe kazenskega pregona, podjetja, NVO in posameznike je boj proti kriminalu in spodbujanje pravice s tesnejšim sodelovanjem in izmenjavo informacij. To pomeni zagotavljanje, da so zunanje meje EU trdne, da zagotavljajo varnost javnosti in prosto potovanje v schengenskem območju. Pomeni tudi vlaganje v raziskavo varnosti in inovacije v novih tehnologijah in tehnikah za boj proti grožnjam in njihovo predvidevanje ter znanja in spretnosti ter ozaveščanje, tako da so podjetja, uprave in posamezniki bolje pripravljeni.

  Ukrepi, ki se lahko sprejmejo za razvoj močnejšega evropskega varnostnega ekosistema, vključujejo:

  • morebitni „kodeks policijskega sodelovanja“ EU in usklajevanje policije v krizah,
  • močnejša pooblastila za Europol,
  • močnejši Eurojust za povezovanje pravosodnih organov in organov kazenskega pregona,
  • revizijo direktive o predhodnih informacijah o potniku (Direktiva 2004/82/ES – glej povzetek),
  • močnejše sodelovanje med EU in Interpolom.

  Evropska komisija:

  • je hkrati s strategijo predstavila tri posebne pobude za izvedbo svojih ciljev:
    • strategijo EU za učinkovitejši boj proti zlorabi otrok,
    • novo agendo in akcijski načrt EU za boj proti drogam,
    • akcijski načrt EU glede trgovine s strelnim orožjem;
  • bo redno poročala o doseženem napredku Evropskemu parlamentu in Svetu, ki sta že podprla prednostne naloge strategije, in zainteresiranim stranem.

OZADJE

• Začetni odziv politike EU na povečanje varnostnih groženj je bila evropska agenda Komisije za varnost za obdobje 2015–2020 (glej povzetek). Ta je bila pripravljena po napadih na satirični tednik Charlie Hebdo januarja 2015 v Parizu.
• Julija 2020 je Komisija izdala delovni dokument o izvajanju zakonodaje na področju notranje varnosti v obdobju 2017–2020.
• Več informacij je na voljo na strani:
  • Strategija za varnostno unijo 2020–2025 (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za varnostno unijo (COM(2020) 605 final z dne 24. julija 2020).

POVEZANI DOKUMENTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Agenda in akcijski načrt EU za boj proti drogam za obdobje 2021–2025 (COM(2020) 606 final z dne 24. julija 2020).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok (COM(2020) 607 final z dne 24. julija 2020).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 608 final z dne 24. julija 2020).

Delovni dokument služb Komisije: Izvajanje zakonodaje na področju notranje varnosti – 2017–2020 (SWD(2020) 135 final z dne 9. julija 2020).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Varna uvedba tehnologije 5G v EU – Izvajanje nabora orodij EU (COM(2020) 50 final z dne 29. januarja 2020).

Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79I, 21.3.2019, str. 1–14).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 2019/452 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (UL L 303, 28.11.2018, str. 1–38).

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu – Odpornost, odvračanje in obramba: okrepitev kibernetske varnosti za EU (JOIN(2017) 450 final z dne 13. septembra 2017).

Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1–30).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu – Izvajanje evropske agende za varnost z namenom boja proti terorizmu ter utiranja poti k učinkoviti in pravi varnostni uniji (COM(2016) 230 final z dne 20. aprila 2016).

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu – Skupni okvir o preprečevanju hibridnih groženj – odziv Evropske unije (JOIN(2016) 18 final z dne 6. aprila 2016).

Osnutek sklepov Sveta o prenovljeni strategiji notranje varnosti za Evropsko unijo 2015–2020, 10. junija 2015.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska agenda za varnost (COM(2015) 185 final z dne 28. aprila 2015).

Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1–14).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite (UL L 345, 23.12.2008, str. 75–82).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28–37).

Sklep Sveta 2007/845/PNZ z dne 6. decembra 2007 o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji (UL L 332, 18.12.2007, str. 103–105).

Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o dolžnosti prevoznikov, da sporočajo podatke o potnikih (UL L 261, 6.8.2004, str. 24–27).

Zadnja posodobitev 04.12.2020