Evropski urad za boj proti goljufijam – pravila za preiskave

 

POVZETEK:

Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

Uredba (EU, Euratom) 2020/2223 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 glede sodelovanja z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitosti preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam

KAJ JE NAMEN TEH UREDB?

Namen Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 je:

• okrepiti neodvisnost Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki je bil ustanovljen na podlagi Sklepa 1999/352/ES, ECPJ, Euratom za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki bi lahko škodili finančnim interesom* EU;
• izboljšati učinkovitost preiskav, ki jih izvaja urad OLAF;
• izboljšati sodelovanje med različnimi institucijami in organi;
• okrepiti pravice posameznikov, vključene v preiskave.

Uredba (EU) št. 2020/2223 o spremembi si prizadeva:

• prilagoditi delovanje urada OLAF ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (EJT), ustanovljenega na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939 (glej povzetek), da bi zagotovili kar največje dopolnjevanje; in
• okrepiti učinkovitost preiskovalne funkcije urada OLAF glede številnih posebnih vprašanj, ki vključujejo:
  • nova pravila za izvajanje pregledov in inšpekcij na kraju samem,
  • dostop do informacij o bančnih računih
  • vzpostavitev nadzornika za procesna jamstva,
  • dostop preiskovanca do končnega poročila,
  • okrepljeno vlogo služb za usklajevanje boja proti goljufijam v državah EU in
  • nova pravila za izboljšanje nadaljevanja preiskav.

KLJUČNE TOČKE

Urad OLAF:

• izvaja notranje in zunanje preiskave;
• zagotavlja pomoč Evropskemu javnemu tožilstvu na podlagi tesnega sodelovanja, izmenjave informacij, dopolnjevanja in preprečevanja podvajanja;
• pomaga državam EU organizirati tesno sodelovanje med njihovimi organi za boj proti goljufijam;
• kot služba Evropske komisije razvija politike EU za boj proti goljufijam;
• prispeva k oblikovanju in razvoju strategij za boj proti goljufijam in korupciji, da bi zaščitil finančne interese EU;
• spodbuja in usklajuje izmenjavo operativnih izkušenj in najboljših postopkovnih praks;
• po potrebi sodeluje v skupnih preiskovalnih skupinah;
• podpira skupne nacionalne ukrepe za boj proti goljufijam.

Notranje preiskave

Urad OLAF:

• izvaja upravne preiskave v institucijah, organih, uradih in agencijah EU ter v prostorih gospodarskih subjektov*;
• uživa takojšnji in nenapovedan dostop do vseh pomembnih informacij in podatkov v zvezi z zadevo, ki se preiskuje;
• lahko od uradnikov, drugih uslužbencev in vodij uradov ter agencij zahteva ustne in pisne informacije;
• obvesti institucije, organe, urade in agencije, če se preiskava nanaša na njihove zaposlene, in se po potrebi posvetuje z njimi, če je treba sprejeti varnostne upravne ukrepe za zavarovanje finančnih interesov EU.

Uredba (EU) št. 2020/2223 o spremembi dovoljuje uradu OLAF, da ima med svojimi preiskavami dostop do naprav v zasebni lasti, ki se uporabljajo za opravljanje dela, če ima OLAF utemeljene razloge za sum, da je njihova vsebina lahko pomembna za preiskavo. Dostop mora temeljiti na notranjih pravilih, ki jih sprejme vsaka zadevna institucija, organ, urad ali agencija v zvezi s svojim osebjem in člani.

Zunanje preiskave

Urad OLAF:

• izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem ter druge preiskovalne dejavnosti v državah EU, državah zunaj EU in prostorih mednarodnih organizacij ter preverja gospodarske subjekte v skladu s pravili, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbi (EU, Euratom) št.2185/96 ter pogoji iz sporazumov o sodelovanju in medsebojni pomoči;
• lahko posreduje pristojnim nacionalnim organom držav EU informacije o goljufiji, korupciji ali katerem koli drugem nezakonitem dejanju, ki škodi finančnim interesom EU, da jim omogoči ustrezno ukrepanje.

Na podlagi Uredbe (EU) št. 2020/2223 o spremembi so pogoji za dostop do naprav v zasebni lasti, ki se uporabljajo za opravljanje dela, v zunanjih preiskavah enaki in v enakem obsegu kakor za nacionalne organe v zadevni državi.

Preiskovalni postopek

Generalni direktor urada OLAF:

• na lastno pobudo ali na zahtevo institucije, organa, urada ali agencije EU ali države EU sprejme odločitev o tem, ali začeti zunanjo ali notranjo preiskavo, če obstaja dovolj utemeljen sum;
• lahko pošlje vse ustrezne informacije zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji EU ali državi EU, če se odloči, da ne bo začel preiskave;
• usmerja izvajanje preiskav, po potrebi, na podlagi pisnih navodil;
• poroča nadzornemu odboru, če preiskave ni mogoče zaključiti v 12 mesecih, in potem vsakih šest mesecev;
• lahko nacionalnim sodnim organom posreduje vse informacije, ki jih je pridobil med notranjo preiskavo in so v njihovi pristojnosti.

Osebje urada OLAF:

• izvaja preiskave objektivno in nepristransko ter pri tem upošteva procesna jamstva iz uredbe in domnevo nedolžnosti;
• skuša pridobiti dokaze v korist preiskovanca in proti njemu;
• lahko po ustreznem vabilu zasliši preiskovanca ali pričo kadar koli med preiskavo – ta oseba ima pravico, da se izogne izpovedovanju zoper sebe in dobi pomoč osebe po svoji izbiri;
• sestavi zapisnik zaslišanja in osebi, ki je bila zaslišana, da izvod zapisnika zaslišanja;
• zagotovi preiskovancu možnost, da poda svoje pripombe v zvezi z dejstvi, ki se nanašajo nanjo;
• vse informacije, posredovane ali pridobljene med zunanjo in notranjo preiskavo, obravnava zaupno;
• sodeluje z EJT, Eurojustom, Europolom in pristojnimi organi držav EU, držav zunaj EU in mednarodnimi organizacijami.

Dostop do informacij o bančnih računih

Na podlagi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2223 o spremembi so preiskovalna pooblastila urada OLAF okrepljena. OLAF lahko v sodelovanju z nacionalnimi organi zahteva informacije o bančnih računih in, kadar je to nujno potrebno, o transakcijah. Za to veljajo enaki pogoji, kot se uporabljajo za pristojne nacionalne organe in je potrebna pisna zahteva, v kateri sta pojasnjeni ustreznost in sorazmernost.

Nadzornik za procesna jamstva

Neodvisni položaj nadzornika za procesna jamstva je oblikovan na podlagi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2223 o spremembi. Nadzornik je upravno povezan z nadzornim odborom, odgovoren je za obravnavo pritožb preiskovancev in lahko daje priporočila uradu OLAF, kako naj se rešuje vprašanje iz pritožbe.

Tesno sodelovanje med uradom OLAF in EJT

OLAF in EJT imata dopolnilni vlogi pri varovanju finančnih interesov EU in tesno sodelujeta. Na podlagi Uredbe (EU) št. 2020/2223 o spremembi ostaja urad OLAF upravni organ za izvedbo upravnih preiskav, ki lahko vodijo v finančna, upravna, disciplinska in sodna priporočila, mandat EJT, ki pokriva 22 od 27 držav EU, pa se osredotoča na kazenske preiskave, da bi vzpostavili kazensko odgovornost oseb, vključenih v goljufijo, korupcijo ali druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom EU, ki spadajo v njegovo pristojnost.

Pri podpori EJT in za zaščito dopustnosti dokazov ter temeljnih pravic in procesnih jamstev, morata EJT in Urad v tesnem sodelovanju zagotoviti spoštovanje veljavnih procesnih jamstev iz Uredbe (EU) 2017/1939.

Končno poročilo

Končno poročilo, ki se pripravi pod vodstvom generalnega direktorja ob zaključku preiskave,

• vsebuje:
  • pravno podlago za preiskavo,
  • izvedene faze postopka in spoštovana procesna jamstva,
  • ugotovljena dejstva in njihovo predhodno pravno opredelitev,
  • oceno finančnih posledic in
  • sklepne ugotovitve preiskave;
• po potrebi ga spremljajo priporočila generalnega direktorja glede tega, ali bi bilo treba sprejeti disciplinske, upravne, finančne ali sodne ukrepe, in ocena zneskov, ki jih je treba izterjati;
• se pošlje državi EU ali zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji.

Države EU:

• vzpostavijo službo za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS), da se zagotovita učinkovito sodelovanje in izmenjava informacij z uradom OLAF;
• zagotovijo ali usklajujejo potrebno pomoč za urad OLAF, da učinkovito izvaja svoje naloge.

Institucije, organi, uradi in agencije EU:

• sprejmejo pravila, ki od njihovega osebja zahtevajo, da sodelujejo z uradom OLAF in mu zagotavljati informacije;
• zagotovijo zaupnost notranjih preiskav;
• ne smejo začeti vzporedne preiskave istih dejstev, če je generalni direktor začel preiskavo ali se odloča o začetku preiskave;
• uradu OLAF nemudoma posredujejo vse informacije o morebitnih primerih goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih finančnih dejanj.

Razveljavitev

Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 razveljavlja Uredbo (ES) št. 1073/1999 in Uredbo (Euratom) št. 1074/1999.

OD KDAJ SE TI UREDBI UPORABLJATA?

• Uredba (ES, Euratom) št. 883/2013 se uporablja od 1. oktobra 2013.
• Uredba (EU, Euratom) št. 2020/2223 o spremembi je začela veljati 17. januarja 2021.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Evropski urad za boj proti goljufijam (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENTI

Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1–22).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU, Euratom) 2020/2223 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 glede sodelovanja z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitosti preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (UL L 437, 28.12.2020, str. 49–73).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva („EJT“) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1–71).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva (EU) 2017/1371Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29–41).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Evalvacija uporabe Uredbe (EU, EURATOM) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (COM(2017) 589 final z dne 2. oktobra 2017).

Delovni dokument služb Komisije – Evalvacija uporabe Uredbe (EU, EURATOM) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999, priložen poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu(COM(2017) 332 final z dne 2. oktobra 2017).

Sklep Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 20–22).

Glej prečiščeno različico.

Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2–5).

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1–4).

Sklep Komisije 94/140/ES z dne 23. februarja 1994 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za usklajevanje preprečevanja goljufij (UL L 61, 4.3.1994, str. 27–28).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 02.02.2021