Žičniške naprave za potnike

KLJUČNE TOČKE

• Zakonodaja zajema žičnice, vzpenjače in sedežnice za prevoz ljudi, zlasti v visokogorskih turističnih središčih, mestni promet in športne objekte. Vleka z žičnico in prevoz potnikov sta dva bistvena merila, ki določata, ali zakonodaja zajema žičniško napravo.
• Zakonodaja se uporablja za nove žičniške naprave¹, za spremembe obstoječih žičniških naprav, ki zahtevajo dovoljenje, ter za podsisteme² in varnostne komponente³ za žičniške naprave. Vsi morajo izpolnjevati bistvene varnostne zahteve iz Priloge II k uredbi.
• Priloga II vsebuje bistvene zahteve, ki zajemajo vse vidike žičniških naprav, vključno z vzdrževanjem in obratovanjem, od dimenzij in montaže do vlečnih in krmilnih naprav.
• Oseba ali nacionalni organ, odgovoren za žičniške naprave v državi članici EU, mora izvesti celovito varnostno analizo vsake načrtovane naprave in rezultate vključiti v varnostno poročilo.
• Države članice morajo:
  • zagotoviti, da nobena delujoča žičniška naprava ne ogroža zdravja ali varnosti ljudi ali premoženja, če je pravilno nameščena, vzdrževana in upravljana v skladu s predvidenim namenom;
  • določiti postopke za odobritev gradnje in začetka obratovanja žičniških naprav v njihovi pristojnosti;
  • dovoliti nadaljnje obratovanje žičniških naprav le, če izpolnjujejo pogoje, določene v varnostnem poročilu.
• Proizvajalci podsistemov in varnostnih komponent morajo:
  • zagotoviti, da so ti zasnovani in izdelani v skladu z bistvenimi zahtevami iz Priloge II;
  • tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti⁴ hraniti 30 let;
  • dodeliti le-tem opredeljivo vrsto, serijo ali serijsko številko;
  • navesti kontaktne podatke;
  • zagotoviti zlahka razumljive informacije o uporabi in varnostne informacije;
  • nemudoma obvestiti nacionalne organe, če podsistem ali varnostni element predstavlja tveganje.
• Uvozniki in distributerji so dolžni zagotoviti, da podsistemi ali varnostni elementi izpolnjujejo bistvene zahteve.
• Države članice obvestijo Evropsko komisijo o različnih organih, ki so pooblaščeni za izvajanje preskusov za ugotavljanje skladnosti⁵.
• Komisija organizira izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi.
• Države članice so morale do 21. marca 2018 uvesti kazni za kakršne koli kršitve zakona.
• Zakonodaja se ne uporablja za:
  • dvigala, ki jih zajema ločena zakonodaja EU (Direktiva 2014/33/EU);
  • žičnice, zgrajene pred 1. januarjem 1986, ki še vedno obratujejo in veljajo za zgodovinsko, kulturno ali dediščinsko pomembne, pri katerih ni prišlo do bistvenih sprememb v zasnovi ali konstrukciji, vključno s podsistemi in varnostnimi komponentami, ki so bile posebej zasnovane zanje;
  • naprave, ki se uporabljajo za kmetijske ali gozdarske namene;
  • žičniške naprave za prevoz blaga in točno določenih oseb do gorskih zavetišč in koč;
  • opremo za prosti čas v razstaviščnih in zabaviščnih parkih;
  • rudarske in industrijske naprave;
  • naprave na vodi.

Način za izredne razmere na notranjem trgu

Sprememba Uredbe (EU) 2024/2748 si prizadeva preprečiti motnje na notranjem trgu v primeru izrednih razmer, tako da zagotovi, da se lahko blago in storitve, ki so pomembni za krizo⁶, po aktiviranju izrednih razmer na notranjem trgu, kot je določeno v Uredbi (EU) 2024/2747 (Zakon o izrednih razmerah in odpornosti na notranjem trgu), z izvedbenim aktom, ki ga sprejme Svet Evropske unije, čim hitreje dajo na trg. Sprememba Uredbe (EU) 2024/2748 dodaja poglavje k Uredbi (EU) 2016/424, ki podrobno opisuje, kako bi se ti postopki v sili uporabljali. Novo poglavje:

• od organov za ugotavljanje skladnosti zahteva, da dajo prednost vlogam za skladnost izdelkov, pomembnih za krizne razmere, pred vlogami za izdelke, ki to niso;
• državam članicam omogoča, da izjemoma in na podlagi ustrezno utemeljene zahteve začasno odobrijo dajanje na trg podsistemov in varnostnih elementov, ki so bili dani na trg ali vgrajeni v žičniške naprave, brez izvedbe običajnih postopkov ugotavljanja skladnosti, kadar je sodelovanje priglašenega organa obvezno in lahko zagotovi izpolnjevanje vseh bistvenih zahtev;
• pristojnim organom držav članic dovoljuje, da domnevajo, da podsistemi in varnostni elementi, dani na trg ali vgrajeni v žičniške naprave, izdelani v skladu s standardi EU, ustreznimi veljavnimi nacionalnimi ali ustreznimi veljavnimi mednarodnimi standardi, ki jih je razvil akreditirani organ za standardizacijo, in ki jih je Komisija opredelila kot primerne za doseganje skladnosti in zagotavljanje enakovredne ravni zaščite, kot jo zagotavljajo usklajeni standardi, izpolnjujejo ustrezne veljavne bistvene zahteve;
• daje Komisiji možnost, da z izvedbenimi akti sprejme skupne specifikacije, na katere se lahko proizvajalci zanesejo, da bi izkoristili domnevo o skladnosti z veljavnimi bistvenimi zahtevami (izvedbeni akti, ki določajo takšne skupne specifikacije, ostanejo veljavni v času trajanja izrednih razmer na notranjem trgu).