Odlaganje odpadkov na odlagališčih

KLJUČNE TOČKE

• Odlagališča se razvrščajo v 3 kategorije:
  • odlagališča za nevarne odpadke;
  • odlagališča za nenevarne odpadke in
  • odlagališča za inertne odpadke (odpadke, ki ne bodo razpadli ali zgoreli, kot so gramoz, pesek in kamen).
• Države EU morajo izvajati nacionalne strategije, da bi postopoma zmanjšale količino biorazgradljivih odpadkov, ki končajo na odlagališčih.
• Odlagališča ne smejo sprejemati rabljenih gum ali tekočih, vnetljivih, eksplozivnih ali jedkih odpadkov ali bolnišničnih in drugih odpadkov, ki nastajajo v medicinskih ali veterinarskih ustanovah.
• Na odlagališča se smejo odlagati samo obdelani odpadki.
• Komunalni odpadki se lahko odlagajo na odlagališčih za nenevarne odpadke.
• Nacionalni organi morajo zagotoviti, da cena, ki jo upravljavci zaračunavajo za odlaganje odpadkov, vključuje vse stroške, ki nastanejo v času od odprtja do končnega zaprtja odlagališča.
• Upravljavci odlagališč morajo zaprositi za dovoljenje in posredovati naslednje podatke:
  • podatke o prosilcu in, v nekaterih primerih, upravljavcu,
  • opis vrste in količine odpadkov, ki bodo odloženi,
  • zmogljivost in opis odlagališča, vključno z načrtom obratovanja, spremljanja in nadzorovanja,
  • načine za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja ter
  • podrobnosti o zapiranju in upravljanju po zaprtju.
• Leta 2014 je bila sprejeta sprememba Direktive 2014/52/EU, da bi se izboljšala kakovost postopka za presojo vplivov projektov na okolje določenega v Direktivi 2011/92/EU (glej povzetek). To je bilo potrebno za zagotovitev doslednosti in sinergije z drugimi področji zakonodaje in politik EU.
• Odločba 2003/33/EC določa merila in postopke za sprejemanje odpadkov na odlagališčih.

Direktiva (EU) 2018/850 o spremembi

• Za potrditev prehoda EU na krožno gospodarstvo Direktiva (EU) 2018/850 spreminja Direktivo 1999/31/ES.
• Direktiva (EU) 2018/850:
  • od leta 2030 uvaja omejitve za odlaganje vseh odpadkov, ki so primerni za recikliranje ali predelavo drugega materiala ali energije;
  • skuša omejiti delež odloženih komunalnih odpadkov na 10 % do leta 2035;
  • uvaja pravila za izračun doseganja ciljev glede komunalnih odpadkov in od držav EU zahteva, da vzpostavijo učinkovit sistem nadzora kakovosti in sledljivosti za odložene komunalne odpadke;
  • zahteva, da Evropska komisija skupaj z Evropsko agencijo za okolje tri (3) leta pred vsakim rokom pripravi poročila o zgodnjem opozarjanju, da bi ugotovila pomanjkljivosti pri doseganju ciljev in priporočila ukrepe;
  • državam EU omogoča uporabo ekonomskih instrumentov in drugih ukrepov za spodbujanje uporabe hierarhije ravnanja z odpadki¹, uvedene z Direktivo 2008/98/ES in okvirno direktivo o vodah (glej povzetek).