Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 12016M/PRO/07

Bruseljska pogodba (Pogodba o združitvi)

Bruseljska pogodba (Pogodba o združitvi)

POVZETEK:

Pogodba o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti

KAJ JE NAMEN TE POGODBE?

Bruseljska pogodba o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti (znana kot „Pogodba o združitvi“) je bila podpisana z izrecnim namenom združitve treh Evropskih skupnosti (ES), ki so takrat obstajale – Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ), Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za atomsko energijo („Euratom“).

Ob tem, ko je pogodba o združitvi ohranila pravno neodvisnost treh skupnosti, je racionalizirala njihove institucije s tem, da je združila njihove takrat še neodvisne izvršne organe – in tako povečala število skupnih evropskih institucij na pet – ter ustrezno spremenila pogodbe treh skupnosti.

KLJUČNE TOČKE

Enotni Svet in enotna Komisija

  • Izvršni organi so bili združeni, kot sledi:
    • Svet Evropskih skupnosti – današnji Svet Evropske unije – je kot enotni organ nadomestil Posebni svet ministrov ESPJ, Svet EGS in Svet Euratoma,
    • Komisija Evropskih skupnosti – današnja Evropska komisija – je kot enotni organ nadomestila Visoko oblast ESPJ, Komisijo EGS in Komisijo Euratoma.
  • Nova izvršna organa bi še naprej delovala v skladu s pogodbami, ki urejajo vsako od treh skupnosti, pa tudi v skladu z novimi členi te pogodbe.
  • Pravila, ki urejajo njuno sestavo in delovanje, so bila zbrana v enotnem besedilu in ustrezni členi pogodb ES so bili razveljavljeni.
  • Kjer so bile med tremi pogodbami razlike glede Sveta:
    • trajanje predsedstva je bilo usklajeno z daljšim trajanjem, ki sta ga predvidevali pogodbi EGS in Euratom,
    • pravila o odločanju so bila usklajena toliko, kot je bilo potrebno za akte, sprejete na podlagi treh pogodb (tj. glede skupnih institucij, proračuna in uprave),
    • koncepti navadne večine, kvalificirane večine in soglasnosti so bili usklajeni z načeli Pogodb EGS in Euratom,
    • Coreper je bil določen kot pripravljalni organ in razširjen na Pogodbo ESPJ.
  • Kjer so bile med tremi pogodbami razlike glede Komisije:
    • določeno je bilo, da bo članov devet,
    • pravila o imenovanju članov in njihovem položaju ter o delovanju Komisije na splošno, so bila usklajena s pravili Pogodbe EGS,
    • usklajen je bil datum, ko mora Komisija objaviti svoje splošno poročilo o dejavnostih Evropskih skupnosti, kot tudi datum, ko se mora sestati parlamentarna skupščina, da pregleda to poročilo,
    • pravila o tem, kako je Komisija politično odgovorna parlamentarni skupščini, so bila usklajena s pravili Pogodb EGS in Euratom z možnostjo, da parlamentarna skupščina kadar koli graja upravljanje Komisije (ne samo pri pregledu letnega splošnega poročila).

Enotni upravni proračun za ES

  • Proračun pokriva odhodke vseh institucij ES, vključno z institucijami parlamentarne skupščine in Sodišča.
  • Odhodki za posredovanja na podlagi Pogodbe ESPJ in odhodke za raziskave in razvoj na podlagi Pogodbe Euratom so vodeni v ločenih proračunih.

Enotna uprava za ES

  • Vsi uradniki in drugi uslužbenci institucij ES spadajo v enotno upravo.
  • Pravila, ki se uporabljajo za njih in njihove pravice ter obveznosti, so enotna in izhajajo iz enotnega statusa.
  • Pravila o odgovornosti ES za ravnanje uradnika ali uslužbenca v primeru škode, ki jo ta povzroči z osebno napako, so poenotena.
  • Tudi privilegiji in imunitete, odobrene institucijam ES ter njihovim uradnikom in uslužbencem, so poenotena v enotnem protokolu k pogodbi.

Sedeži institucij ES

  • V odziv na pravne očitke Luksemburga so vlade držav ES dobile pristojnost, da z medsebojnim dogovorom določijo rešitev glede ustanovitve sedežev izvršilnih teles ES v Bruslju. Odločitev je bila sprejeta isti dan, kot je bila podpisana Pogodba, in je pomenila določitev Bruslja kot začasnega sedeža.

OD KDAJ SE TA POGODBA UPORABLJA?

Pogodba je bila podpisana , uporabljala se je od .

OZADJE

Pred Pogodbo o združitvi so tri Evropske skupnosti že delile nekaj skupnih institucij na podlagi Konvencije o nekaterih skupnih institucijah Evropskih skupnosti iz leta 1957: parlamentarno skupščino (ki je pozneje postala Evropski parlament), Sodišče in Ekonomsko-socialni odbor.

Pogodba o združitvi je bila glavni vmesni sporazum na poti k sodobni EU. Pogodba je bila razveljavljena – z izjemo Protokola z dne o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti – z Amsterdamsko pogodbo, podpisano , ki je začela veljati .

Več informacij je na voljo na straneh:

GLAVNA DOKUMENTA

Pogodba o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti (UL 152, , str. 2–17 (DE, FR, IT, NL))

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti (UL C 202, , str. 266–272)

Zadnja posodobitev

Na vrh