Amsterdamska pogodba

KLJUČNE TOČKE

Pogodba določa naslednje cilje EU:

• spodbujati gospodarski in socialni razvoj, visoko stopnjo zaposlenosti ter uravnotežen in trajnosten razvoj;
• uveljaviti identiteto EU na mednarodnem prizorišču;
• okrepiti pravice in interese državljanov EU;
• ohranjati in razvijati EU kot območje svobode, varnosti in pravice;
• ohranjati in razvijati pravni red EU (znan kot acquis communautaire).

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

• Ta je okrepljena s tem, da:
  • omogoča skupne strategije, skupne ukrepe, skupna stališča in redno sodelovanje med državami EU;
  • vključuje vsa vprašanja glede varnosti EU, vključno s postopnim razvojem skupne obrambne politike v okviru SZVP;
  • razvija tesnejše povezave z obrambno organizacijo Zahodnoevropska unija;
  • zahteva, da države EU usklajujejo svoja stališča v mednarodnih organizacijah, zlasti v Združenih narodih;
  • oblikuje delovno mesto visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko – vlogo, dodeljeno generalnemu sekretarju Sveta;
  • vzpostavlja enoto za načrtovanje politike in zgodnje opozarjanje.

Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

• Policijsko sodelovanje vključuje:
  • preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj;
  • zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo in izmenjavo koristnih informacij;
  • organiziranje skupnih pobud pri usposabljanju in izmenjavi uradnikov;
  • ocenjevanje preiskovalnih tehnik, zlasti za odkrivanje organiziranega kriminala;
  • uporabo Europolovih virov na področjih, kot sta povezovanje med tožilci in preiskovalci ter vzpostavitev mreže za raziskovanje, dokumentacijo in statistiko kriminala znotraj EU.
• Pravosodno sodelovanje vključuje:
  • olajševanje izročitve (mehanizem, s katerim države zahtevajo vrnitev posameznikov iz drugih držav, bodisi kadar so obtoženi kaznivih dejanj bodisi iskani zaradi prestajanja kazni) med državami EU;
  • zagotavljanje skladnosti med nacionalnimi predpisi;
  • preprečevanje sporov o pristojnosti;
  • določitev minimalnih predpisov o kaznivih dejanjih in kaznih na področju organiziranega kriminala, terorizma in nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami.

Tesnejše sodelovanje

Vlade EU, ki želijo tesneje sodelovati druga z drugo na nekaterih področjih politike, lahko to storijo, če sodelovanje:

• spodbuja cilje in interese EU ter spoštuje njena načela;
• se uporablja kot zadnje sredstvo;
• zadeva najmanj večino držav EU;
• ne vpliva na pravni red EU;
• spoštuje pristojnosti, pravice, obveznosti in interese držav, ki ne sodelujejo.

Vizumi, azil, priseljevanje in druge politike v zvezi s prostim gibanjem oseb

• Te politike se selijo iz medvladnega sodelovanja, da bi postale del normalnega odločanja EU. Vlade EU morajo v petih letih sprejeti ukrepe za:
  • preprečevanje kriminala in boj proti njemu ob hkratnem varstvu pravic državljanov držav zunaj EU;
  • krepitev sodnega in upravnega sodelovanja;
  • standarde in postopke za kontrole na zunanjih mejah EU;
  • vzpostavitev predpisov o vizumih;
  • določitev meril in mehanizmov za obravnavanje prošenj za azil.
• Schengenski sporazum o potovanju brez potnih listov znotraj EU je vključen v pravni sistem EU (čeprav Združeno kraljestvo (¹) in Irska ne sodelujeta v tej ureditvi).

Zaposlovanje

• Zaveza EU o visoki zaposlenosti se okrepi z:
  • upoštevanjem tega cilja pri načrtovanju in izvajanju politik in dejavnosti EU;
  • predložitvijo letnega poročila v vednost voditeljem EU;
  • zahtevo, da vsaka vlada enkrat letno predloži informacijo o ukrepih, ki jih je sprejela za visoko raven zaposlenosti;
  • ustanovitvijo posvetovalnega odbora za zaposlovanje.

Institucionalna vprašanja

• Zakonodajni postopek
  • postopek soodločanja, v katerem vlade EU z glasovanjem s kvalificirano večino in Evropski parlament skupaj sprejmejo zakonodajo, je razširjen na večino področij politike in uvedena so jasna pravila za reševanje sporov v spravnem odboru.
• Evropski parlament
  • obstaja najvišja zgornja meja 700 poslancev;
  • pripravlja predloge za enoten postopek pri evropskih volitvah;
  • uvaja predpise in splošne pogoje o nalogah svojih poslancev;
  • glasuje o odobritvi imenovanja predsednika Evropske komisije in Komisije kot organa.
• Evropska komisija
  • v EU z do 20 članicami bi vsaka država imela komisarja, pod pogojem, da so dogovorjene uteži glasov v Svetu;
  • institucionalno strukturo EU je treba celovito pregledati najmanj eno leto, preden se pridruži 21. članica.

Sankcije

Vlade EU lahko odpravijo pravice, ki jih ima država po pogodbi, vključno s pravico glasovanja o osnutku zakonodaje, če menijo, da „resno in vztrajno krši“ temeljna načela EU.

Poenostavitev

Pogodba poenostavlja različne pogodbe EU s tem, da spreminja ali črta več kot 50 zastarelih členov in preštevilči preostale, da so bolj berljivi.