27.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/1

(1)

Po preiskavi („prvotna preiskava“) je Svet z Uredbo (ES) št. 682/2007 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju, uvrščene pod oznaki KN ex 2001 90 30 in ex 2005 80 00 s poreklom s Tajske. Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v obsegu od 3,1 % do 12,9 %.

(2)

Z Uredbo (ES) št. 954/2008 (3) je Svet spremenil veljavne ukrepe v zvezi z enim proizvajalcem izvoznikom in zato je stopnja, ki se uporablja za „vse druge družbe“, v obsegu od 3,1 % do 14,3 %.

(3)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe(„pregled zaradi izteka ukrepa“) je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 875/2013 (4) ohranil dajatev v obsegu od 3,1 % do 14,3 %.

(4)

Evropska komisija („Komisija“) je prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Ta zahtevek je vložila družba River Kwai International Food Industry Co. Ltd. („vložnik“), proizvajalec izvoznik s Tajske.

(5)

Zahtevek je bil po obsegu omejen na preiskavo dampinga vložnika.

(6)

V svoji vlogi je vložnik predložil dokaze prima facie, da so se v primeru dampinga vložnika spremenile okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni veljavni ukrepi, in da so te spremembe trajne.

(7)

Vložnik zlasti trdi, da imajo spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na spremembe obsega izdelkov, ki jih trži, neposreden vpliv na stroške proizvodnje izdelkov. Primerjava njegovih domačih cen z izvoznimi cenami v Uniji kaže, da je stopnja dampinga nižja od trenutne ravni ukrepov.

(8)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki opravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, omejenega na preiskavo dampinga zadevnega vložnika. Na podlagi tega je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (5) dne 14. februarja 2013 („obvestilo o začetku“), naznanila začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(9)

Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. julija 2011 do 31. decembra 2012 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(10)

Komisija je o začetku vmesnega pregleda uradno obvestila vložnika, predstavnike države izvoznice in združenje proizvajalcev Unije (Association Européenne des Transformateurs de Maïs Doux „AETMD“).

(11)

Zainteresirane strani so imele možnost, da svoja stališča predstavijo v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(12)

Pisne pripombe, ki jih je predložil AETMD, so bile obravnavane, in kjer je bilo to primerno, upoštevane.

(13)

Komisija je vložniku poslala vprašalnik, da bi pridobila informacije, ki so potrebne za njeno preiskavo, ta pa ga je izpolnjenega vrnil v predpisanem roku.

(14)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev dampinga. Komisija je preveritveni obisk opravila v prostorih vložnika v Bangkoku in Kanchanaburi na Tajskem.

(15)

Izdelek, ki ga zadeva ta pregled, je enak kot tisti, ki je opredeljen v prvotni preiskavi ter v pregledu zaradi izteka ukrepa, in sicer sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, trenutno uvrščena pod oznako KN ex 2001 90 30, in sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, trenutno uvrščenih pod oznako KN ex 2005 80 00, s poreklom s Tajske.

(16)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v pregledu zaradi izteka ukrepa, imata sladka koruza, ki se proizvaja in prodaja v Uniji, in sladka koruza, ki se proizvaja in prodaja na Tajskem, dejansko enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako osnovno uporabo kot sladka koruza, proizvedena na Tajskem in prodana za izvoz v Unijo. Zato se ti izdelki obravnavajo kot enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(17)

V skladu s prvim stavkom člena 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej ugotavljala, ali je bila vložnikova celotna domača prodaja podobnega izdelka v OPP reprezentativna. Domača prodaja je reprezentativna, če je skupni obseg domače prodaje podobnega izdelka predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v OPP.

(18)

Za celotno domačo prodajo podobnega izdelka je bilo ugotovljeno, da je reprezentativna.

(19)

Komisija je nato opredelila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(20)

Komisija je za vsako posamezno vrsto izdelkov določila, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če skupni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v OPP predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka v Unijo.

(21)

Komisija je ugotovila, da je bila za vse vrste izdelka, prodane za izvoz v Unijo, vložnikova domača prodaja v reprezentativnih količinah.

(22)

Nato je Komisija določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu za vsako vrsto izdelka v OPP, da se odloči, ali bo uporabila dejansko domačo prodajo za izračun normalne vrednosti v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(23)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne, če je

(24)

Analiza domače prodaje, ki jo je izvedla Komisija, je pokazala, da je bilo več kot 90 % domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje na enoto. V skladu s tem je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v OPP.

(25)

Celotna prodaja vložnika za izvoz v Unijo je bila opravljena neposredno z neodvisnimi strankami v Uniji ali na Tajskem. Izvozna cena je zato določena na podlagi cen, ki so bile plačane ali se plačujejo v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(26)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno na podlagi franko tovarna.

(27)

Kadar je to utemeljeno, je Komisija prilagodila normalno vrednost in/ali izvozno ceno za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(28)

Prilagoditve za razlike v prevoznih stroških, stroških zavarovanja, obdelave in nakladanja, pakiranja, stroških provizij, kredita in bančnih stroških so se odobrile, če je bilo to potrebno in ustrezno utemeljeno.

(29)

Vložnik je zahteval popravek v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe za razliko v vrednosti blagovne znamke, ko se prodaja pod lastno blagovno znamko na domačem trgu, in pri prodaji pod lastno blagovno znamko na trgu Unije. Domnevno je vrednost blagovne znamke vložnikove lastne blagovne znamke na tajskem trgu višja kot na trgu Unije. Da bi utemeljil svojo trditev, se je vložnik skliceval na prilagoditev v prvotni preiskavi in v pregledu zaradi izteka ukrepa.

(30)

Vendar se položaj vložnika v tem vmesnem pregledu razlikuje od položaja drugih proizvajalcev izvoznikov, za katere je bila prilagoditev odobrena v prvotni preiskavi in v pregledu zaradi izteka ukrepa. Prilagoditev iz prvotne preiskave in iz pregleda zaradi izteka ukrepa se izrecno nanaša na proizvajalce izvoznike, katerih prodaja ima na domačem trgu lastno blagovno znamko, medtem ko se prodaja v Unijo prodaja pod blagovno znamko prodajalca na drobno. V okviru tega vmesnega pregleda poteka vložnikova prodaja na domačem trgu in na trgu Unije pod lastno blagovno znamko. Poleg tega so se prilagoditve iz prvotne preiskave in iz pregleda zaradi izteka ukrepa nanašale na stopnjo dobička pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe. V okviru tega vmesnega pregleda pa normalna vrednost temelji na vložnikovih dejanskih domačih cenah.

(31)

V zvezi z domnevnim pomanjkanjem vrednosti blagovne znamke pri prodaji na trg Unije je uvoznik zadevnega izdelka z blagovno znamko vložnika specializiran za uvoz izdelkov z blagovno znamko, zlasti iz Azije. Vložnik ni pojasnil ali predložil dokazov, zakaj ima prodaja temu določenemu uvozniku nižjo vrednost od vrednosti blagovne znamke na vložnikovem domačem trgu. Zato je Komisija sklenila, da vložnik ni dokazal, da domnevna razlika v vrednosti blagovne znamke vpliva na cene ali primerljivost cen.

(32)

Vložnik je zahteval tudi enako prilagoditev v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe. Ker pa vložnik ni dokazal, da domnevne razlike vplivajo na cene ali primerljivost cen, prilagoditve ni bilo mogoče sprejeti niti na podlagi te določbe.

(33)

Zahtevek za prilagoditev v skladu s členom 2(10)(d) in členom 2(10)(k) se zato zavrne.

(34)

S sklicevanjem na člen 2(10)(b) osnovne uredbe je vložnik zahteval tudi nadomestilo za državno znižanje izvoznih dajatev. Vlada plača znesek vložniku, ko se zadevni izdelek proda za izvoz, vključno na trg Unije.

(35)

Vložnik je lahko dokazal, da se mu za izvoz na trg Unije plača znesek, ki ustreza manj kot 0,5 % vrednosti na računu. Vendar se v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe prilagoditev izračuna za normalno vrednost, če so pogoji iz tega člena izpolnjeni, in ne za izvozno ceno, kot je zahteval vložnik. Poleg tega je preiskava pokazala, da ni nobene neposredne povezave med plačilom, ki ga vložnik prejme za zadevni izdelek, ko je izvožen v Unijo, ter uvoznimi dajatvami za surovine, ki so fizično zajete v njem.

(36)

Vložnik je zahteval enako prilagoditev tudi v skladu s členom 2(10)(k). Ker pa vložnik ni dokazal nobene povezave med znižanjem izvoznih dajatev in oblikovanjem cen za zadevni izvoženi izdelek, zahtevka ni mogoče sprejeti.

(37)

Zahtevek za nadomestilo za znižanje izvoznih dajatev v skladu s členom 2(10)(b) in členom 2(10)(k) se zato zavrne.

(38)

Tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo, se je primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kakor je določeno v členu 2(11) in 2(12) osnovne uredbe.

(39)

Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 3,6 %.

(40)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je Komisija preučila, ali so se okoliščine, na katerih temelji veljavna stopnja dampinga, spremenile in ali je ta sprememba trajna.

(41)

V zahtevku za pregled se je vložnik skliceval na spremembe obsega izdelkov, ki jih trži, ki lahko neposredno vplivajo na proizvodne stroške. Preiskava je potrdila, da zaradi prestrukturiranja podjetja vložnik ne proizvaja in prodaja več določenih drugih izdelkov, kot je to počel v obdobju prvotne preiskave, in da je ta sprememba vplivala na stroške proizvodnje za zadevni izdelek.

(42)

AETMD je pripomnil, da prestrukturiranje, ki ga je izvedel vložnik, morda ne bo trajno, saj se lahko zlahka prekliče.

(43)

Dejansko je mogoče, da uprava vložnika, če tako želi, prekliče prestrukturiranje. Vendar ni bilo dokazov, ki bi nakazovali, da odločitev vložnika o prestrukturiranju in racionalizaciji trženja izdelkov skupine med družbami skupine ne bi bila trajne narave. Poleg tega je bilo prestrukturiranje izvedeno že do leta 2009, kar kaže, da je nova struktura podjetij trajne narave.

(44)

Po razkritju je AETMD ponovno zahteval, da spremembe, na podlagi katere se je začel pregled, ni mogoče šteti kot trajne. Natančneje, podvomil je v vpliv na stroške proizvodnje zaradi notranje reorganizacije znotraj skupine in trdil, da se stroški v skupini lahko preprosto prerazporedijo, da se zniža normalna vrednost. Zato se za nove stroške proizvodnje ne more šteti, da so trajne narave. AETMD je opozoril tudi, da hčerinska družba, ki je odgovorna za proizvodnjo in prodajo svežih izdelkov, uporablja isti naslov kot vložnik. AETMD je trdil, da je to še en dokaz, da reorganizacija ni temeljita in dolgoročna.

(45)

V odgovor na zahtevo AETMD v uvodni izjavi 44 je vložnik poudaril, da ima reorganizacija za posledico tudi izboljšan sistem stroškovnega računovodstva, pri čemer so bila ugotovljena in odpravljena ozka grla, da se je izboljšala proizvodnja in so se zmanjšali proizvodni stroški. Vložnik je poudaril tudi, da bi bila kakršna koli razveljavitev reorganizacije iz leta 2009 na tej stopnji zelo zapleten proces, saj vložnikovo matično podjetje Agripure Holding PLC kotira na tajski borzi.

(46)

Tveganje za morebitno razveljavitev reorganizacije vložnika je bilo že obravnavano v uvodni izjavi 43.

(47)

Poleg tega je Komisija zaradi preverjanja točnosti trditev v zahtevku za začetek tega pregleda naredila primerjavo proizvodnih stroškov za vrste izdelkov, izvoženih v Unijo, med prvotno preiskavo (tj. pred vložnikovo reorganizacijo leta 2009) in med OPP. Ta primerjava je potrdila, da so se proizvodni stroški na enoto spremenili v pomembnem obsegu. Ugotovljena sprememba v proizvodnih stroških na enoto je večja kot zgolj prerazporeditev stroškov in je posledica dejanskega zmanjšanja posrednih stroškov proizvodnje, kot so proizvodni stroški in stroški dela.

(48)

Za vprašanje, da vložnik in njegovo hčerinsko podjetje delita isti naslov uprave, velja, da je to splošna poslovna praksa. Poleg tega je Komisija med preveritvenim obiskom prostorov vložnika ugotovila, da so proizvodne linije in skladiščenje končnih izdelkov v prostorih, ki so bili namenjeni proizvodnji sladke koruze; ni bilo vidnih sledi proizvodnje in skladiščenja svežih izdelkov, ki jih prodaja hčerinsko podjetje.

(49)

Ob upoštevanju argumentov AETMD in vložnika ter ob ugotovitvi dejanskega zmanjšanja stroškov proizvodnje na enoto med prvotno preiskavo in OPP je treba zavrniti argument, ki ga je navedel AETMD.

(50)

AETMD je predložil tudi, da je vložnik v letu 2013 načrtoval povečati svoje proizvodne zmogljivosti za približno 40 %. Po mnenju AETMD je to dejstvo v nasprotju z vložnikovo trditvijo, da bodo novi, popravljeni proizvodni stroški (po prestrukturiranju) trajne narave.

(51)

Preiskava je dejansko potrdila, da je vložnik v postopku povečanja svoje proizvodne zmogljivosti. Učinek povečane zmogljivosti je bil eden od dejavnikov, na podlagi katerih je bilo med pregledom zaradi izteka ukrepa ugotovljeno, da obstaja tveganje za nadaljevanje dampinga (6).

(52)

Po razkritju je AETMD ponovno navedel, da bodo naložbe v novo proizvodno zmogljivost zagotovo vplivale na proizvodne stroške in zato trenutni stroški proizvodnje, s katerimi so se primerjale domače cene v tem pregledu (glej uvodno izjavo 24), niso trajne narave. AETMD je zlasti naredil izračun na razpoložljivih virih, na podlagi katerih je ugotovil, da bi se celotni stroški zaradi povečane amortizacije povečali za približno 10 % v primerjavi s sedanjimi stroški.

(53)

Vložnik ni nasprotoval trditvi AETMD v zvezi s povečanimi stroški amortizacije sami po sebi, vendar poudarja, da se ti povečani stroški amortizacije izravnajo s povečanjem skupnih prihodkov (s povečano prodajo) in zaradi zmanjšanja drugih stroškov, ki so posledica večje avtomatizacije.

(54)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 51, je vložnik dejansko v postopku naložb v nove proizvodne zmogljivosti. Naložbe v nove zmogljivosti imajo lahko za posledico povečanje stroškov za amortizacijo. Na drugi strani pa je vložnik v odgovor na pripombo AETMD poudaril, da imajo nove proizvodne zmogljivosti lahko za posledico spremembe (v primerjavi z obstoječimi proizvodnimi linijami), npr. raven avtomatizacije. Te spremembe bi morale imeti neposreden zmanjševalni učinek na stroške za delo in energijo in bi lahko izravnale povečanje stroškov amortizacije.

(55)

Na splošno se je ugotovilo, da celotnega učinka na stroške proizvodnje na proizvedeno enoto ni mogoče meriti, dokler nove naprave ne bodo začele delovati in bodo vsi dodatni stroški prikazani v računovodskih izkazih.

(56)

Kljub temu in ob upoštevanju cilja naložbe (povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti, zmanjšanje proizvodnih stroškov na enoto) se pričakuje, da se stroški proizvodnje na enoto vsaj srednje- do dolgoročno ne bodo znatno povečali. V takšnih okoliščinah se pričakuje, da bo normalna vrednost še vedno temeljila na domačih cenah kot v tem pregledu. Argument, ki ga je predložil AETMD, je zato treba zavrniti.

(57)

Po razkritju je AETMD podvomil tudi v trajno naravo nove stopnje dampinga. Trdil je, da podlaga izvoznih cen, uporabljena za izračun stopnje dampinga, ni bila reprezentativna. Natančneje, trdil je, da

(58)

Zaradi dejstva, da količine, izvožene v Unijo, niso bile velike, je Komisija ugotovila, da so bile vložnikove cene, ki so bile plačane ali se plačujejo za izvoze v Unijo, reprezentativne, ko jih je primerjala z vložnikovimi cenami, ki so bile plačane ali se plačujejo za izvoze v druge tretje države. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da so bile cene, naložene potrošnikov v Uniji v skladu s tistimi, zaračunanimi strankam na drugih izvoznih trgih.

(59)

Obstoj različnih tržnih segmentov, lastne blagovne znamke in blagovne znamke trgovcev na drobno je bil priznan v teku predhodnih preiskav (8). Predstavlja pomemben del opredelitve različnih vrst izdelkov v okviru obsega zadevnega izdelka. Na podlagi tega se je izvoz izdelkov lastne blagovne znamke primerjal z domačo prodajo izdelkov lastne blagovne znamke in izvozna prodaja blagovne znamke trgovcev na drobno se je primerjala z domačo prodajo blagovne znamke trgovcev na drobno.

(60)

Trditev AETMD, da bo prihodnji izvoz zlasti zajemal blagovno znamko trgovcev na drobno, je špekulativna, ne temelji na dokazih in kot taka ne zadošča, da bi se podvomilo v reprezentativnost izvoza izdelkov lastnih trgovskih znamk v OPP. Trditev AETMD se zato zavrne.

(61)

AETMD je trdil tudi, da bi zmanjšanje dajatve na nižjo raven lahko povzročilo tveganje za izogibanje ukrepom.

(62)

Treba je opozoriti, da se že veljavne dajatve razlikujejo med tajskimi proizvajalci izvozniki. Zato je bilo tveganje za izogibanje ukrepom (tj. uporaba dodatne oznake TARIC z nižjimi dajatvami) prisotno od uvedbe prvotnih ukrepov. Nižja dajatev za enega od teh proizvajalcev izvoznikov sama po sebi ne povečuje tveganja za izogibanje ukrepom s Tajske kot celote.

(63)

Poleg tega, če bi bili na voljo podatki, ki kažejo, da so dajatve oslabljene zaradi izogibanja ukrepom, se preiskava lahko začne kot ustrezna, če so izpolnjeni pogoji iz člena 13 osnovne uredbe.

(64)

AETMD je navedel tudi, da lahko vložnik umetno poveča izvozne cene v Unijo prek navzkrižne kompenzacije z vzporedno prodajo drugih izdelkov po umetno nizkih cenah.

(65)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 58, so bile cene izvoza zadevnega izdelka v Unijo v skladu s cenami izvoza v tretje države. Zato ni dokazov, da so bile med OPP cene izvoza v Unijo umetno visoke in ta argument se zato zavrne.

(66)

V skladu z rezultati preiskave Komisija meni, da je primerno spremeniti protidampinško dajatev, ki se uporablja za uvoz zadevnega izdelka družbe River Kwai International Food Industry Co., Ltd.

(67)

Poleg tega in na zahtevo vložnika se spremeni tudi njegov naslov na Tajskem.

(68)

Zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in vidikih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti spremembo Izvedbene uredbe (EU) št. 875/2013.

(69)

Po razkritju je tajska vlada trdila, da je treba spremeniti tudi povprečno stopnjo dajatve za sodelujoče nevzorčene izvoznike, da se upoštevajo ugotovitve tega delnega vmesnega pregleda. Opozoriti je treba, da ta trditev presega omejeni obseg tega pregleda, katerega cilj je le prilagoditev ravni obstoječe stopnje protidampinške dajatve za vložnika. Vsako zahtevo za spremembo stopenj protidampinške dajatve po domnevni spremembi okoliščin bi bilo treba predložiti v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Zato je treba to trditev zavrniti –