30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1796/1999 (2) avgusta 1999 uvedel protidampinško dajatev v višini 60,4 % na uvoz jeklenih vrvi in kablov („jeklene žičnate vrvi“ ali „JŽV“) s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Komisija je 5. januarja 2004 v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe prejela zahtevek povezovalnega odbora Industrije žičnatih vrvi Evropske unije (EWRIS), naj razišče domnevno izogibanje protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz LRK. Ta zahtevek je bil vložen v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež proizvodnje JŽV Skupnosti.

(3)

Zahtevek je vseboval domneve in zadostne prima facie dokaze, ki so kazali, da se je vzorec trgovanja, ki vključuje izvoz JŽV iz LRK in Maroka v Skupnost, po uvedbi ukrepov na uvoz JŽV s poreklom iz LRK občutno spremenil. Ta sprememba v vzorcu trgovanja je domnevno izvirala iz pretovarjanja JŽV s poreklom iz LRK preko Maroka. Uvoz iz Maroka se je občutno povečal, uvoz iz LRK pa se je v istem času zmanjšal za približno enak delež.

(4)

Iz zahtevka je razviden zaključek, da ni zadostnih potrebnih razlogov ali gospodarske razlage za omenjene spremembe, razen samega obstoja protidampinške dajatve na JŽV s poreklom iz LRK.

(5)

EWRIS je prav tako predložil zadostne dokaze, da so bili popravljalni učinki te dajatve oslabljeni tako v smislu količin kot cen in da so cene JŽV iz Maroka prenizke v primerjavi z normalnimi vrednostmi, ki so bile predhodno ugotovljene za JŽV s poreklom iz LRK.

(6)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 275/2004 (3) („začetna uredba“) začela preiskavo domnevnega izogibanja in odredila carinskim organom v skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe, da registrirajo uvoz JŽV, poslanih iz Maroka, ne glede na to, ali je njihovo poreklo deklarirano v Maroku ali ne, od dne 19. februarja 2004. Komisija je organe LRK in Maroka obvestila o začetku preiskave.

(7)

Vprašalniki so bili poslani uvoznikom Skupnosti in izvoznikom JŽV s sedežem v LRK in Maroku, ki so bili omenjeni v zahtevku, ter ostalim zainteresiranim strankam, ki so se javile v predpisanih rokih. Vse stranke so bile obveščene, da lahko nesodelovanje pripelje do uporabe člena 18 osnovne uredbe. Prav tako so bile seznanjene s posledicami nesodelovanja.

(8)

Številni uvozniki Skupnosti so pisno stopili v stik s Komisijo in izjavili, da niso uvažali JŽV iz Maroka.

(9)

Nobeni odgovori na vprašalnike niso prispeli s strani proizvajalcev – izvoznikov iz LRK.

(10)

Odgovor na vprašalnik je prispel od enega maroškega proizvajalca - izvoznika, in sicer podjetja Remer Maroc SARL, Settat. Komisija je izvedla preveritveni obisk v prostorih tega podjetja.

(11)

Obdobje preiskave je zajelo obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2003 („OP“). Podatki so bili zbrani od leta 1999 do konca OP, da bi se raziskala domnevna sprememba v vzorcu trgovanja.

(12)

Kot je bilo omenjeno v uvodni izjavi (9), proizvajalci ali izvozniki JŽV iz LRK niso bili pripravljeni sodelovati. So pa prispeli podatki enega sodelujočega proizvajalca – izvoznika iz Maroka, in sicer podjetja Remer Maroc SARL, ki je proizvajalo JŽV in majhen del svoje proizvodnje izvozilo v Skupnost v OP. To podjetje je po podatkih Statističnega urada Evropskih skupnosti predstavljalo manj kot 5 % celotnega obsega uvoza JŽV iz Maroka v Skupnost v OP. Zato so morale biti ugotovitve delno osnovane na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(13)

Zadevni izdelek so, kot je bilo določeno v preiskavi, ki je privedla do uvedbe obstoječih ukrepov („prvotna preiskava“), jeklene žice in kabli, vključno z zaprtimi svitki vrvi, vendar ne vrvmi in kabli iz nerjavnega jekla, maksimalnega prereza več kot 3 mm (v industrijski terminologiji jeklene žičnate vrvi ali „JŽV“), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki so navadno prijavljene pod oznakami KN ex 7312 10 82, ex 7312 10 84, ex 7312 10 86, ex 7312 10 88 in ex 7312 10 99.

(14)

Preiskava je pokazala, da imajo JŽV, izvožene v Skupnost iz LRK, in tiste, poslane v Skupnost iz Maroka, enake osnovne fizične in tehnične značilnosti ter enako uporabo, zato se jih šteje za podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(15)

Podjetje Remer Maroc SARL, sodelujoči izvoznik, je bilo ustanovljeno leta 2001 kot hčerinsko podjetje v popolnem lastništvu italijanskega podjetja Remer Italia Srl. Podjetje Remer Maroc SARL je v OP izvozilo v Skupnost le zelo majhno količino zadevnega izdelka, ki je predstavljala manj kot 5 % celotnega uvoza JŽV iz Maroka v Skupnost v tem obdobju. Večina njegove prodaje je namenjena lokalnemu maroškemu trgu.

(16)

Ugotovljeno je bilo, da je podjetje Remer Maroc SARL proizvajalec in izvoznik JŽV ter da upravlja s proizvodnimi obrati za celoten proizvodni proces zadevnega izdelka, v katerem uporablja kupljene jeklene žice, tekstilno jedro in mast. Prodaja samo lastno proizvodnjo in proizvodnjo matičnega podjetja iz Italije in ni nikoli kupovalo JŽV ali drugih materialov iz LRK.

(17)

Glede na zgoraj omenjeno je podjetje Remer Maroc SARL pokazalo, da njegov izvoz ni imel pomembne vloge pri spremembi v vzorcu trgovanja med LRK in Skupnostjo. Zato je treba preiskavo v zvezi z JŽV, ki jih izvaža podjetje Remer Maroc SARL, ustaviti.

(18)

Kar zadeva nesodelujoče maroške izvoznike, je bilo treba izvoz v Skupnost ugotoviti na osnovi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Ugotovilo se je, da so podatki Statističnega urada Evropskih skupnosti na ravni KN najboljši dostopni podatki za določanje ugotovitev v zvezi z izvozom v Skupnost po uvedbi protidampinške dajatve na uvoz JŽV s poreklom iz LRK. V zvezi s tem je treba omeniti, da je zahtevek industrije Skupnosti prav tako osnovan na podatkih Statističnega urada Evropskih skupnosti in da v sedanji preiskavi niso bili Komisiji dostopni nobeni drugi neodvisni viri podatkov. Izvozna cena iz Maroka v EU je bila ugotovljena na osnovi celotne izvozne vrednosti in ton po podatkih Statističnega urada Evropskih skupnosti na ravni KN, od katerih so bile odštete količine in vrednosti, ki jih je izvozilo sodelujoče maroško podjetje. Poleg tega se je za podatke glede obdobja pred uvedbo ukrepov štelo, da so podatki Statističnega urada Evropskih skupnosti na ravni KN najboljši dostopni podatki, ker niso bili na voljo nobeni drugi neodvisni viri.

(19)

Ugotovljeno je bilo, da je prišlo po začetku veljavnosti protidampinških ukrepov na JŽV s poreklom iz LRK avgusta 1999 do izrazite preusmeritve uvoza iz LRK v Skupnost na uvoz iz Maroka v Skupnost. Po uvedbi protidampinških ukrepov s strani Skupnosti se je uvoz JŽV v Skupnost iz LRK občutno zmanjšal s 14 057 ton leta 1998 na 364 ton leta 2000 in ostal na podobno nizki ravni med letoma 2000 in 2003. V istem obdobju se je uvoz JŽV v Skupnost iz Maroka povečal z nič leta 1998 na 2 338 ton leta 2003.

(20)

Tako se je ugotovila očitna sprememba v vzorcu trgovanja v zvezi z nesodelujočimi podjetji, ki se je pojavila po začetku veljavnosti protidampinških ukrepov Skupnosti na JŽV s poreklom iz LRK avgusta 1999.

(21)

Na osnovi dostopnih dejstev je bilo ugotovljeno, da ne obstaja gospodarska razlaga za ta spremenjeni vzorec trgovanja, oziroma je vsaj nezadostna. Prvič, sodelujoči maroški proizvajalec ni uvažal JŽV iz LRK. Drugič, iz kitajske in maroške statistike ter statistike Evropske skupnosti je razvidno, da se je izvoz iz LRK v Maroko povečal v podobnem razmerju, kot se je v istem obdobju povečal izvoz iz Maroka v Skupnost. Res je, da maroška in kitajska statistika ne razlikujeta med JŽV in prameni (vmesni izdelek v proizvodnji JŽV), medtem ko jih statistika Evropske skupnosti loči. Vendar pa se lahko glede na splošno nesodelovanje in pomanjkanje vsakršnih znakov, da poteka v Maroku proces predelave pramenov, upravičeno domneva, da ti statistični podatki kažejo ustrezno sliko uvoza JŽV iz LRK v Maroko. Poleg tega taka predelava, tudi če bi potekala, ne bi bila bistvena. Gospodarsko gledano se ne bi splačalo predelovati pramenov v JŽV na kraju, ki ni kraj proizvodnje pramenov, kajti dodana vrednost iz tega procesa je dokaj majhna v primerjavi s stroški prevoza. Treba je omeniti tudi, da je eno maroško podjetje, ki ni izpolnilo vprašalnika niti sprejelo preveritvenega obiska, posredovalo protislovne podatke glede svojih dejavnosti, medtem ko bi lahko zlahka razjasnilo položaj s sodelovanjem v preiskavi. Ob pomanjkanju sodelovanja s strani katerega koli drugega podjetja razen Remer Maroc SARL se zato lahko iz vzporednosti trendov sklepa, da uvoz iz LRK v Maroko ni bil namenjen maroškemu trgu, ampak je bil mišljen za izvoz v Skupnost.

(22)

To ugotovitev podpira dejstvo, da je edini znani izvoznik zadevnega izdelka iz Maroka, poleg sodelujočega izvoznika, hčerinsko podjetje kitajskega proizvajalca - izvoznika. To hčerinsko podjetje je bilo ustanovljeno v Maroku leta 2001, kar sovpada z začetkom izvoza JŽV iz Maroka v Skupnost.

(23)

Ob pomanjkanju sodelovanja in glede na omenjeno dejstvo, da se je uvoz iz LRK nadomestil z uvozom iz Maroka v obdobju po uvedbi protidampinških dajatev, je treba sklepati, ker ni možna nobena druga razlaga, da izvira sprememba v vzorcu trgovanja iz uvedbe dajatev in ne iz katerih drugih zadostnih potrebnih razlogov ali gospodarske razlage v smislu drugega stavka člena 13(1) osnovne uredbe.

(24)

Zaradi zgoraj omenjenega se lahko upravičeno sklepa, da je bila velika večina izvoza JŽV iz LRK v Maroko samo pretovorjena preko Maroka v Skupnost.

(25)

Iz podatkov v uvodni izjavi (19) je razvidno, da je prišlo od uvedbe ukrepov do očitne količinske spremembe v vzorcu uvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Občutni obseg izvoza JŽV iz LRK v Skupnost pred uvedbo ukrepov je bil delno nadomeščen z manjšim, a še vedno občutnim izvozom nesodelujočih maroških izvoznikov. Obseg izvoza nesodelujočih maroških izvoznikov ustreza 20 % do 25 % obsega, ki ga je dosegal uvoz iz LRK v OP prvotne preiskave (od 1. januarja 1997 do 31. marca 1998). Zato se šteje, da je ta izrazita sprememba v trgovinskih tokovih oslabila popravljalne učinke ukrepov glede na uvožene količine na trg Skupnosti.

(26)

Kar zadeva cene, je bilo treba glede na nizko stopnjo sodelovanja uporabiti dostopna dejstva, tj. podatke Statističnega urada Evropskih skupnosti na ravni KN. Ti podatki so pokazali, da so bile izvozne cene CIF iz Maroka za 3 % nominalne vrednosti pod cenami CIF kitajskega izvoza v prvotni preiskavi. Zatorej je treba predvidevati, da so izvozne cene maroškega izvoza pod stopnjo odprave škode za cene Skupnosti, kot je bila ugotovljena v prvotni preiskavi.

(27)

Zato se sklene, da je zadevni uvoz oslabil popravljalne učinke dajatve tako glede na količino kot cene.

(28)

Da bi določili, ali obstajajo dokazi o dampingu glede JŽV, ki so jih v OP izvozili iz Maroka v Skupnost nesodelujoči izvozniki, so bili kot osnova za ugotovitev izvoznih cen v Skupnost uporabljeni podatki o izvozu Statističnega urada Evropskih skupnosti na ravni KN v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(29)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe je normalna vrednost, ki se jo uporabi v preiskavi izogibanja, enaka normalni vrednosti, ugotovljeni v prvotni preiskavi.

(30)

V prvotni preiskavi se je štelo, da je Poljska za LRK primerna analogna država s tržnim gospodarstvom, in normalna vrednost je bila ugotovljena na osnovi cen ter računsko določene normalne vrednosti v tej analogni državi. Na tej osnovi je bila stopnja dampinga na ravni države za LRK postavljena na 60,4 %.

(31)

V tekoči preiskavi izogibanja se ob pomanjkanju sodelovanja stopenj dampinga ni dalo izračunati na podrobni osnovi vrste izdelka. Vendar pa so se izvozne cene lahko primerjale s tistimi iz prvotne preiskave na osnovi oznak KN z uporabo podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti, ki nudijo razumno stopnjo podrobnosti. Ta preiskava je pokazala, da so bile v OP izvozne cene CIF iz Maroka v Skupnost v povprečju za 3 % nižje od izvoznih cen CIF iz LRK v Skupnost v prvotni preiskavi. Ko se te izvozne cene primerja z istimi normalnimi vrednostmi na ravni države, kot so bile uporabljene za določitev prvotne stopnja dampinga v višini 60,4 %, se lahko sklene, da gre zdaj pri izvoznih cenah za stopnjo dampinga, višjo od 60 %.

(32)

Komisija je prejela zahtevek za izvzetje iz registracije in ukrepov od enega maroškega proizvajalca, podjetja Remer Maroc SARL. Kot je omenjeno v uvodni izjavi (12), je to podjetje sodelovalo v preiskavi, saj je predložilo odgovor na vprašalnik in sprejelo preveritveni obisk.

(33)

Z Uredbo (ES) št. 1699/2004 (4) je Komisija spremenila začetno uredbo, da bi ustavila registracijo uvoza JŽV maroškega podjetja, za katerega je bilo ugotovljeno, da se ni izogibalo protidampinškim dajatvam, in sicer podjetja Remer Maroc SARL.

(34)

V skladu z zgornjimi ugotovitvami, da je bilo za podjetje ugotovljeno, da se ni izogibalo veljavnim protidampinškim dajatvam, bi bilo treba podjetje izvzeti tudi iz razširitve predvidenih ukrepov.

(35)

Glede na zgoraj omenjeno ugotovitev izogibanja v smislu člena 13(1) osnovne uredbe, je treba obstoječo protidampinško dajatev na JŽV s poreklom iz LRK razširiti na enak izdelek, poslan iz Maroka, ne glede na to, ali je njegovo poreklo deklarirano v Maroku ali ne, v skladu z istim členom 13(1) osnovne uredbe, z izjemo izdelkov, ki jih proizvaja sodelujoči proizvajalec, podjetje Remer Maroc SARL.

(36)

V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, ki določa, da je treba uporabljati vse ukrepe proti registriranemu uvozu od dneva registracije naprej, je treba pobrati protidampinško dajatev na uvoz JŽV, poslanih iz Maroka, ki so vstopile v Skupnost z registracijo, ki jo je uvedla začetna uredba, z izjemo tistih JŽV, ki jih je proizvedlo podjetje Remer Maroc SARL.

(37)

Na osnovi ugotovitev sedanje preiskave je bilo določeno, da se dajatve ne razširijo na uvoz JŽV, ki jih izvaža podjetje Remer Maroc SARL. Nerazširjene dajatve so tako uporabne izključno za uvoz JŽV, poslanih iz Maroka, ki jih proizvaja ta določeni pravni subjekt. Uvožene JŽV, ki jih proizvaja ali pošlje katero koli drugo podjetje, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedeno z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s posebej navedenimi subjekti, ne morejo biti upravičene do izvzetja in bi morala zanje veljati ista stopnja dajatve, kot jo je uvedla Uredba (ES) št. 1796/1999.

(38)

Izogibanje poteka zunaj Skupnosti. Cilj člena 13 osnovne uredbe je, da se odvrnejo prakse izogibanja, ne da bi bili prizadeti subjekti, ki lahko dokažejo, da v take prakse niso vpleteni, vendar pa ne vsebuje posebne določbe, ki bi opredeljevala obravnavanje proizvajalcev, ki lahko potrdijo, da v prakse izogibanja niso vpleteni. Zato se zdi, da je treba za proizvajalce, ki v OP niso prodajali zadevnega izdelka v izvoz in niso povezani z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katere velja razširjena protidampinška dajatev, uvesti možnost, da zaprosijo za izvzetje iz ukrepov na ta uvoz. Zadevni proizvajalci, ki bi hoteli vložiti zahtevek za izvzetje iz razširjene protidampinške dajatve, bi morali izpolniti vprašalnik, da bi Komisija lahko določila, ali je izvzetje utemeljeno. Tako izvzetje se lahko odobri po oceni, na primer, razmer na trgu zadevnega izdelka, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, naročil in prodaje, verjetnosti praks, za katere ni zadostnih potrebnih razlogov ali gospodarske razlage, ter dokazov o dampingu. Komisija ponavadi izvede tudi preveritveni obisk na kraju samem. Zahtevek bi morali nemudoma nasloviti na Komisijo, in sicer z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti podjetja, povezani s proizvodnjo in prodajo.

(39)

Uvozniki so lahko še vedno upravičeni do izvzetja iz registracije ali ukrepov, če uvažajo od izvoznikov, ki jim je takšno izvzetje odobreno, in je v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe.

(40)

Kadar je izvzetje utemeljeno, bo Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom v skladu s tem predlagala spremembo Uredbe. Potem se bo vsa odobrena izvzetja spremljalo, da se zagotovi skladnost s pogoji, določenimi v tej uredbi.

(41)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih je nameraval Svet razširiti veljavno dokončno protidampinško dajatev, in dana jim je bila priložnost, da podajo pripombe in zahtevajo zaslišanje. Prejete niso bile nobene pripombe, zaradi katerih bi se spremenili zgoraj omenjeni zaključki –

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate B

Office: J-79 05/17

B-1049 Brussels

Faks (32-2) 295 65 05

Teleks COMEU B 21877.