52014DC0669

I.     NAPREDEK PRI IZVAJANJU PROGRAMA IN PRIDOBLJENE IZKUŠNJE

Energetska infrastruktura in inovacije, ki so gonilna sila Evropskega energetskega programa za oživitev (EEPO), so danes še vedno enako pomembne, kot so bile leta 2009, ko je bil program EEPO vzpostavljen. Imajo ključno vlogo pri izboljšanju zanesljivosti oskrbe, izpolnjevanju sedanjih in prihodnjih ciljev na področju energije in podnebnih sprememb ter dokončnem oblikovanju notranjega trga.

Nedavni politični dogodki v Ukrajini in Rusiji so znova pokazali, kako pomembno je zagotavljanje zanesljive oskrbe s plinom. Program EEPO je s projekti, kot so projekti za pretok plina v obratni smeri, že prispeval k izboljšanju prožnosti EU, zlasti v primerjavi s predhodno plinsko krizo v letu 2009. Tudi podpora, ki jo program zagotavlja inovacijam v sektorju pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju ter zajemanja in shranjevanja CO2, je občutno prispevala k izboljšanju izkoriščanja domačih virov v EU, kot sta veter in premog.

Informacije o stanju vseh projektov programa EEPO so na voljo na povezavi: http://ec.europa.eu/energy/eepr/doc/cswd_project_2014.pdf.

Komisija je v svojem nedavnem sporočilu o evropski strategiji za energetsko varnost, ki je bilo sprejeto 28. maja 2014[1], znova potrdila pomen razvoja kritične infrastrukture za okrepitev naše energetske varnosti.

Za doseganje podnebnih in energetskih ciljev EU – ne glede na to, ali so to že veljavni cilji 20-20-20 za obnovljive vire, energijsko učinkovitost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali cilji za leto 2030, ki jih je pred kratkim predlagala Komisija – bodo ključne infrastruktura in inovacije. Projekti programa EEPO za pridobivanje energije iz vetrnih elektrarn na morju že ustvarjajo električno energijo za omrežje in s tem prispevajo k ciljem EU na področju obnovljivih virov in toplogrednih plinov. Projekti, financirani iz Evropskega sklada za energijsko učinkovitost, prispevajo k energijski učinkovitosti. Projekti programa EEPO za zajemanje in shranjevanje CO2 so ključni za pravočasen prikaz tehnologije, potrebne za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Infrastruktura in inovacije so ključne tudi za dokončno oblikovanje notranjega energijskega trga in razvoj povezav, ki preprečujejo izločitev katere koli države članice iz evropskih plinskih in električnih omrežij.

Evropski svet je marca 2014 pozval k okrepitvi prizadevanj, zlasti v zvezi z izvajanjem vseh ukrepov, ki omogočajo izpolnitev cilja medomrežne povezanosti najmanj 10 % obstoječih zmogljivosti proizvodnje električne energije v vseh državah članicah[2]. Projekti programa EEPO so že občutno prispevali k izpolnitvi tega cilja.

Projekti programa EEPO so že občutno prispevali k doseganju ciljev EU, pri čemer projekti, ki še potekajo, za novo predlagane cilje ostajajo enako pomembni kot prej. V tem poročilu je za vsak del programa EEPO naveden doseženi napredek pri izvajanju projektov in Evropskega sklada za energijsko učinkovitost. To poročilo je pripravljeno na podlagi poročila, ki je bilo sprejeto leta 2013[3], in pokriva izvajanje projektov med oktobrom 2013 in 31. avgustom 2014 ter izplačila med 1. julijem 2013 in 31. avgustom 2014.

II.       SPLOŠNO IZVAJANJE PROJEKTA

Konec leta 2013 je bilo 30 od 61 projektov v celoti tehnično končanih, upravičencem pa je bilo dejansko izplačanih 1 499 826 548 EUR.

Stopnja plačil ostaja nizka, vendar je, kot je razvidno iz priloženega delovnega dokumenta služb Komisije, večina projektov končanih, nosilci projektov pa bodo končni zahtevek za izplačilo predložili do konca letošnjega leta. To potrjuje težave pri načrtovanju takšnih velikih in zapletenih projektov. Zapletenost tehnologij, ki se uporabljajo, zlasti za integriranje električne energije iz vetrnih elektrarn na morju v omrežje ter zajemanje in shranjevanje CO2, težave javnih organov na vladni in regulativni ravni pri nudenju ustreznega regulativnega okvira, pomanjkanje podpore javnosti ter težave, povezane z okoljskimi vprašanji in javnim naročanjem, skupaj tvorijo dodatne izzive za nosilce projektov. Poleg tega je postopek izdaje dovoljenj pomenil osnovo za mnoge zamude.

Iz nemškega projekta zajemanja in shranjevanja CO2 je bilo do zdaj izterjanih 42 milijonov EUR neporabljenih sredstev. Za prekinjene elektroenergetske in plinske infrastrukturne projekte je bilo razveljavljenih 12 milijonov EUR. To je mogoče delno pojasniti z dejstvom, da so končni stroški nižji od prvotno ocenjenih stroškov.

1.         plinska in elektroenergetska infrastruktura

Infrastrukturni podprogram EEPO podpira 44 projektov s treh glavnih področij dejavnosti.

Projekte izvajajo sistemski operaterji prenosnih omrežij v posamezni državi članici ali nosilci projekta. Odobrenih je bilo 2,268 milijarde EUR, od katerih je bilo do aprila 2014 upravičencem izplačanih 897 973 693 milijonov EUR, tj. 40 %. Plačila so pogojena s trdno zavezo nosilcev projekta, da projekt izvedejo s sprejetjem končne naložbene odločitve.

Projekti pokrivajo tri področja:

– projekti za plinsko infrastrukturo in skladiščenje: infrastrukturo za transport plina in trgovanje z njim v EU je treba izboljšati z vzpostavitvijo manjkajočih povezav med državami članicami. Nadaljevati se mora večanje raznolikosti energijskih virov in poti v EU, tudi za utekočinjeni zemeljski plin (UZP);

– projekti za pretok plina v obratni smeri: med plinsko krizo leta 2009 med Rusijo in Ukrajino je večina držav članic v srednji in vzhodni Evropi ostala brez plina, vendar ne zaradi pomanjkanja plina v Evropi, temveč zato, ker obstoječa infrastruktura ni bila ustrezno tehnično opremljena in dovolj zmogljiva, da bi bilo pretok plina mogoče preusmeriti z vzhodno-zahodne smeri na zahodno-vzhodno smer. Program EEPO je zagotovil podporo za obravnavo te vrzeli in zdaj infrastruktura v srednji in vzhodni Evropi omogoča pretok plina v obratni smeri. Najizrazitejši primeri končanih projektov so štirje projekti v Avstriji, ki vsem sosednjim državam zagotavljajo boljši dostop do avstrijskih skladišč v Baumgartnu, dva projekta na Slovaškem za zagotavljanje dvosmernega pretoka plina med Slovaško in Češko ter med Slovaško in Avstrijo ter izboljšanega dostopa do podzemnih skladišč plina na Slovaškem, trije projekti na Češkem, ki so povečali prenosne zmogljivosti v smeri severozahod-vzhod, in en projekt na Madžarskem, ki omogoča varen pretok zemeljskega plina v smeri vzhod-zahod znotraj Madžarske do Romunije;

– projekti elektroenergetske infrastrukture: vključevanje večjega deleža električne energije iz različnih obnovljivih virov zahteva velike naložbe v novo infrastrukturo. Hkrati so zaradi slabe povezanosti s sosednjimi državami in notranjim energijskim trgom številne države članice še vedno „energetski otoki“.

1.1       doseženi rezultati

Do zdaj je bilo končanih 27 od 44 infrastrukturnih projektov (v primerjavi z 19 končanimi na začetku leta 2013). Poleg tega je bila za štiri projekte finančna pomoč ustavljena. V sektorju električne energije je končanih sedem projektov. Preostalih pet projektov dobro napreduje, za nekatere se pričakuje, da bodo končani letos ali najpozneje do leta 2015. V plinskem sektorju je končanih 20 projektov, osem jih napreduje po načrtu, štirje pa so v postopku ustavitve. Večina projektov (12 od 14) za pretok v obratni smeri in povezovalnih projektov v srednji in vzhodni Evropi je končana. Sredstva iz programa EEPO so pomagala, da se je zagotovilo ustrezno financiranje projektov in da so začeli delovati brez zamud. Tako sta se izboljšali varnost in zanesljivost plinskega omrežja, povečali sta se dobava in raznolikost, prav tako pa so bila odpravljena problematična ozka grla.

Izpostaviti je mogoče več primerov. Sredstva iz programa EEPO so zagotovila in pospešila povečanje zmogljivosti čezmejne izmenjave plina med Francijo in Belgijo. V Belgiji sta bili zgrajeni novi kompresorski postaji (Berneau in Winksele), ki že delujeta. Francija je nabavila cevi za odseke Pitgam–Nedon in Cuvilly–Dierrey–Voisines, tudi gradbena dela že potekajo.

Sredstva iz programa EEPO so pripomogla k razširitvi in okrepitvi danskega prenosnega sistema, ki preko povezovalne točke Ellund omogoča večjo dobavo plina Švedski in uvoz plina iz Nemčije. V prihodnosti lahko ta projekt v okviru možnih poti z Norveške preko Danske zagotovi dobavo norveškega plina potrošnikom v srednji Evropi in v baltski regiji.

Elektroenergetski povezavi iz leta 2011 med Portugalsko in Španijo v regijah Douro in Algarve sta pomagali pri priključitvi na obnovljive vire energije. Sredstva iz programa EEPO so občutno prispevala k posodobitvi in širjenju portugalskega omrežja, posledično pa so se povečale zmogljivosti čezmejne izmenjave s Španijo.

Sredstva iz programa EEPO so bila v podporo tudi pri namestitvi prve elektroenergetske povezave med Irsko in Veliko Britanijo. S prispevanjem k povečanju zmogljivosti elektroenergetske povezave in možnostjo integriranja energije iz vetrnih elektrarn na morju je ta povezava povečala zanesljivost oskrbe in raznolikost virov energije na Irskem.

Cilj treh projektov programa EEPO v baltski regiji je izboljšanje delovanja notranjega energijskega trga in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev. Ko bodo končani, bodo ti projekti občutno prispevali k povečanju zanesljivosti oskrbe, omogočanju trgovanja z električno energijo in zmanjšanju potreb regije po uvozu. V tem okviru so sredstva iz programa EEPO pospešila gradnjo podmorske elektroenergetske povezave med Estonijo in Finsko (Estlink2), ki je začela delovati marca 2014. Estlink2 je pomembna povezava za integracijo prihodnjega trga z električno energijo med baltskimi državami članicami in nordijsko energetsko borzo Nord Pool Spot. Poleg tega bo Estlink2 tudi povečala zanesljivost baltskega elektroenergetskega sistema, obenem pa zmanjšala njegovo odvisnost od dobave ruske električne energije.

Vendar so se kljub napredku štirje projekti v plinskem sektorju spopadali z velikimi težavami in bodo v letu 2014 ustavljeni. To so projekti Nabucco, Galsi, Poseidon in projekt za pretok v obratni smeri v Romuniji. Za prve tri projekte se poslovna pogajanja za dobavo plina niso končala pozitivno. Projekta za pretok v obratni smeri v Romuniji pa zaradi tehničnih razlogov ni bilo mogoče izvesti.

1.2       PRIDOBLJENE IZKUŠNJE

Pri projektih elektroenergetske in plinske infrastrukture je bil dosežen pomemben napredek. Večina projektov (40 od 44) je končana ali kaže napredek. Za nekatere projekte so se podaljšali končni roki izvajanja (glej delovne dokumente služb Komisije).

Program EEPO z omogočanjem povezav med zahodnimi in vzhodnimi deli EU ter povečanjem zanesljivosti oskrbe zadevnih držav in regij izboljšuje delovanje notranjega trga. Doseženi so bili nekateri pomembni mejniki: projekti za pretok plina v obratni smeri so v polnem izvajanju in so preprečili krizo oskrbe s plinom med hladnim obdobjem februarja 2012. Podprti projekti za oskrbo z električno energijo so močna spodbuda za vzpostavitev notranjega trga. Projekti elektroenergetskega omrežja bodo prispevali k integriranju električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Po zaslugi odprave ozkih grl in postopnega povezovanja „energetskih otokov“, kot so tri baltske države, Pirenejski polotok, Irska, Sicilija in Malta, napreduje dokončanje infrastrukturnega sistema celotne EU za oskrbo z električno energijo.

Predvideno je, da bo večina od 13 projektov, ki še potekajo, končana v letih 2014 in 2015, le nekaj pa jih bo potekalo še do leta 2017.

Izvajanje programa EEPO je pokazalo, da so bile pri nekaterih projektih zamude, in sicer predvsem zaradi postopkov izdaje dovoljenj, regulativnih težav v primeru čezmejnih projektov in pomanjkanja njihovih možnosti za uspeh na trgu. V tem okviru program EEPO podpira razvoj evropske politike za energetsko infrastrukturo, ki je glavna prednostna naloga energetske politike. Smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo[4] zagotavljajo ukrepe za pravočasen razvoj projektov skupnega interesa v okviru osmih opredeljenih prednostnih koridorjev. Projekti skupnega interesa so upravičeni zlasti do ugodnosti iz pospešenih postopkov (največ tri leta in pol), in sicer za pridobitev dovoljenj in regulativnih spodbud za lažje izvajanje čezmejnih projektov, upravičeni pa so lahko tudi do sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope[5].

2. Projekti za pridobivanje energije iz vetrnih elektrarn na morju

2.1 Doseženi rezultati

Ta podprogram EEPO je sestavljalo devet projektov, pri čemer je bila podpora v višini 565 milijonov EUR razdeljena med dve glavni vrsti dejavnosti, in sicer:

· za obsežne preizkuse, proizvodnjo in uporabo inovativnih turbin in konstrukcij za temelje na morju (šest projektov) in

· za razvoj modularnih rešitev za integracijo velikih količin električne energije iz vetrnih elektrarn v omrežje (trije projekti).

Trije od teh projektov so bili končani, en projekt pa je bil predčasno ustavljen. Za projekte je bilo izplačanih 226 981 500 EUR.

2.2    Doseženi rezultati po sektorjih

2.2.1 Napredek na področju inovativnih turbin in konstrukcij na morju

Od zadnjega poročila sta bila uspešno končana dva dodatna projekta, in sicer Bard I in Borkum West II. Skupaj z že končanim projektom Thornton Bank so vsi trije navedeni projekti zagotovili, da bo na voljo dodatnih 925 MW vetrne zmogljivosti, in to prav zaradi financiranja iz programa EEPO.

Še en dodatni projekt, in sicer Nordsee Ost, napreduje po načrtu, vetrna elektrarna pa naj bi začela delovati do konca leta 2014.

Za preostala dva projekta, ki sta vetrna elektrarna na morju Aberdeen – center za energijo iz vetrnih elektrarn in Global Tech I, je izvajanje še vedno precej težavno. V Aberdeenu so težave s pridobivanjem lokacijskih dovoljenj povzročile zamude pri projektu, pri čemer bo po najboljši oceni končna naložbena odločitev sprejeta v drugem četrtletju leta 2015 (projekt naj bi bil končan leta 2018). Za projekt Global Tech so bila dovoljenja pridobljena, vendar je za opaznejši dodatni napredek potreben soinvestitor. Komisija še naprej pozorno spremlja razmere in bo, če v prihodnjih 12 mesecih ne bo dosežen zadovoljiv napredek, projekta ustavila.

2.2.2 Napredek na področju povezave vetrnih elektrarn z omrežjem

Eden izmed projektov, in sicer vozlišče HVDC, je bil ustavljen. Preostala dva projekta, in sicer Kriegers Flak in Cobra Cable, ne bosta končana še več let.

Za projekt Kriegers Flak so razvijalci projekta po javnem razpisu prejeli ponudbe za gradnjo projekta. Vrednost po ponudbah za nekaj ključnih tehnoloških komponent je močno presegala znesek, predviden v proračunu. Zato so morali razvijalci projekta znova proučiti projektni načrt, da bi tako zmanjšali stroške. Ta postopek še poteka in Komisija čaka na predlog nosilcev projekta glede spremembe projekta in njegovega trajanja. Komisija bo predlog pregledala in proučila, ali je združljiv s programom EEPO. V primeru pozitivne odločitve bo pred sprejetjem končne naložbene odločitve v okviru projekta za nekatere komponente izveden ponovni javni razpis.

V zvezi s projektom Cobra Cable je bil od zadnjega poročila dosežen precejšen napredek. Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev je bil spremenjen in ukrep je bil podaljšan do decembra 2017. Razvijalci projekta bodo v skladu s sklepom o spremembi vložili vloge za potrebna dovoljenja in razpisali javne razpise, da bi lahko bila končna naložbena odločitev sprejeta v drugem četrtletju leta 2016. Vod naj bi začel delovati dve leti pozneje.

3. Zajemanje in shranjevanje CO2

Ta podprogram EEPO je sestavljalo šest projektov, pri čemer je bila podpora v višini 1 milijarde EUR namenjena projektom, katerih cilj je bil zaobseči celoten postopek zajemanja, transporta in skladiščenja CO2.

Na dan 30. aprila 2014 je bilo stanje naslednje:

končan je bil en projekt, ki je zagotovil delujoče pilotne obrate za zajemanje, transport in skladiščenje CO2, trije projekti so bili predčasno ustavljeni, dva projekta sta še potekala. Za te projekte je bilo izplačanih 374 871 355 EUR.

Napredek pri projektih zajemanja in shranjevanja CO2

Del projekta Compostilla, krit s finančno pomočjo iz programa EEPO, je bil končan oktobra 2013 in je prispeval k uspešni gradnji treh pilotnih obratov za zajemanje, transport in skladiščenje CO2. Rezultati preizkusov, izvedenih v pilotnih obratih, in drugo pripravljalno delo so prispevali k izmenjavi znanja v okviru mreže za projekte zajemanja in shranjevanja CO2[6], ki je objavila tudi poročilo o projektu. Razvijalec projekta se je naknadno odločil, da ne bo nadaljeval gradnje predstavitvenega obrata, ki ne bi bila krita s finančno pomočjo iz programa EEPO. Pilotni obrati bodo še naprej zelo koristni objekti za preizkušanje in bodo tudi v prihodnje delovali s podporo španske vlade, svoje storitve pa bodo ponujali tudi na trgu[7].

Preostala dva projekta, in sicer ROAD (na Nizozemskem) in Don Valley (v Združenem kraljestvu), se še vedno spopadata s precejšnjimi težavami pri pridobivanju potrebnih finančnih sredstev za gradnjo in obratovanje.

Pri projektu Don Valley je bil v zvezi s pripravami za gradnjo infrastrukture za transport in skladiščenje CO2 v slanem vodonosniku dosežen precejšen napredek, kljub temu je prihodnost projekta Don Valley popolnoma odvisna od pridobitve podpore za obratovanje iz sheme Združenega kraljestva s pogodbo na razliko. Vlada Združenega kraljestva je avgusta 2014 objavila dokument o določitvi politike, v katerem opisuje svoje naslednje korake v zvezi z možnimi modeli za zajemanje in shranjevanje CO2, in sicer za shemo s pogodbo na razliko, primerno za projekte zajemanja in shranjevanja CO2, kakršen je projekt Don Valley. Da bi dosegla pozitivno končno naložbeno odločitev, bo Komisija nadaljevala pogajanja v okviru projekta in z vlado Združenega kraljestva o časovnem okviru in možnostih projekta.

V zvezi s projektom ROAD finančna vrzel, ki je predvsem posledica nizke cene CO2, pomeni, da bo treba najti dodatna sredstva. Evropska komisija je vložila veliko truda v to, da bi v iskanje rešitve vključila zadevne države članice, ki so prepoznale potencial projekta, zadevne panožne partnerje in Norveško. To je vključevalo tudi predlog, da bi na začetku vse strani prispevale k projektnemu financiranju, in način, kako bi se financiranje iz programa Obzorje 2020 lahko uporabilo za pridobivanje dodatnih finančnih sredstev držav članic za operativno fazo projekta. Rešitev za sedanjo finančno vrzel pri projektu ROAD je treba najti do 31. decembra 2014, ko se izteče sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev iz programa EEPO.

III.        EVROPSKI SKLAD ZA ENERGIJSKO UČINKOVITOST

Evropski sklad za energijsko učinkovitost je bil ustanovljen julija 2011, in sicer za zagotavljanje podpore za projekte za energijsko učinkovitost, pri čemer je prispevek EU znašal 146,3 milijona EUR. To vključuje prispevek za sklad v višini 125 milijonov EUR, ki je do zdaj dosegel skupno vrednost 265 milijonov EUR[8] in je podprt z instrumentom za tehnično pomoč, vrednim 20 milijonov EUR, in z 1,3 milijona EUR za dejavnosti za ozaveščanje.

Od vmesnega ocenjevalnega poročila, ki je bilo kot del zadnjega letnega poročila programa EEPO sprejeto novembra 2013, je bilo odobrenih dodatnih sedem projektov. V celoti je sklad namenil 219 milijonov EUR za 13 projektov, predvsem iz sektorja energijske učinkovitosti.

Celoten prispevek EU za sklad (125 milijonov EUR) je bil tako do 31. marca 2014, kot se to zahteva z uredbo[9], uspešno dodeljen za naložbe v projekte.

1. doseženi rezultati

Sklad

Sklad je konec leta 2013 namenil svojo drugo kapitalsko naložbo za obrat za soproizvodnjo toplote in električne energije iz biomase v Rennesu po vzorcu podobne kapitalske naložbe v Orléansu (oboje v Franciji). Evropski sklad za energijsko učinkovitost je vzpostavil tudi svoje prvo partnerstvo s finančno institucijo – zeleni finančni instrument z romunsko banko „Banca Transilvania“ za zagotavljanje majhnih posojil javnim organom v Romuniji, skupaj s podporo za tehnično pomoč za projekte za energijsko učinkovitost. Popoln seznam potrjenih in podpisanih projektov je priložen temu poročilu.

Tehnična pomoč

V okviru programa tehnične pomoči (20 milijonov EUR) je bilo s pomočjo pri njihovem strukturiranju podprtih 20 projektov. V okviru tega programa bo približno 2,2 milijona EUR ostalo nedodeljenih. To je mogoče pojasniti z dejstvom, da večina do zdaj financiranih projektov ni potrebovala tehnične pomoči. Dejansko so bili prvi opredeljeni projekti v uvajalni fazi sklada na višji stopnji razvoja/zrelosti in so se lahko spopadali s časovno omejitvijo in cilji okrevanja iz uredbe. Zadnjo tehnično pomoč so v letu 2013 potrebovali javni organi Ringkøbing-Skjerna (Danska), in sicer za razvoj projekta v zvezi z biomaso, Rhône-Alpesa (Francija) za pripravo programa za obnovo stavb za šole, stanovanjskega združenja Ore Valley Housing Association za razvoj daljinskega sistema ogrevanja in Elcheja (Španija) za razvoj javne razsvetljave in programa za naknadno opremljanje stavb.

Dejavnosti za ozaveščanje

Evropski strokovni center za javno-zasebna partnerstva[10] je končal kampanjo za ozaveščanje, ki je bila osredotočena na tri vidike: podpiranje razvoja pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v državah članicah, spodbujanje optimalne uporabe strukturnih in kohezijskih skladov za energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter širjenje informacij o nedavnih spremembah politike in prednostnih nalog večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. V več državah članicah so bile na podlagi priprave raznih podatkovnih listov in nacionalnih strategij izvedene prilagojene delavnice in dejavnosti nadaljnjega spremljanja.

2. Glavne sklepne ugotovitve in obeti

Sklad je z dodelitvijo celotnega prispevka EU do konca naložbenega obdobja, določenega v uredbi, in z zagotavljanjem inovativnih rešitev financiranja za projekte za energijsko učinkovitost uspešno izpolnil svoj cilj. Tehnična pomoč se je izkazala za zelo koristno pri podpori javnim organom pri pripravi njihovih projektov, ki jih bo naknadno financiral sklad.

Evropski sklad za energijsko učinkovitost si bo še naprej prizadeval najti uravnotežen naložbeni pristop in povečati svoj geografski doseg za zadovoljevanje različnih potreb evropskih lokalnih in regionalnih javnih organov. Do zdaj je sklad postopoma vzpostavil zanesljivo evidenco dobičkonosnih naložb (glede na čisti dobiček, dosežen v letu 2013) in bo aktivno iskal dodatne vodilne vlagatelje za nadaljnje spodbujanje prispevka EU.

IV. splošne sklepne ugotovitve

Program EEPO je dal dobre rezultate. Zlasti v delih programa v zvezi s povezovalnimi vodi je bila večina projektov končana. Ti povečujejo zmožnost EU za spopadanje z morebitno krizo zanesljivosti oskrbe ter obenem prispevajo k ciljem EU na področju energije in podnebnih sprememb.

Uspešen je bil tudi Evropski sklad za energijsko učinkovitost: ustanovljen je bil komercialni sklad, ki se bo še naprej razvijal in tako zagotavljal finančne rešitve in ustvarjal dobiček za kritje upravnih izdatkov, dividend deležnikov in povračila stroškov vzpostavitve.

Najbolj problematično področje je področje zajemanja in shranjevanja CO2. Kot je bilo ugotovljeno že v predhodnih poročilih, je to odraz več dejavnikov, izmed katerih je od začetka programa EEPO najpomembnejši spremenjeni poslovni model v zvezi s tehnologijo. Komisija si na področju politike še naprej po najboljših močeh prizadeva za nadaljnji razvoj preostalih dveh projektov, kljub temu pa bo njun uspeh odvisen od prizadevanj zasebnih vlagateljev in nacionalnih vlad.

Na splošno je bila izvedba programa zaradi razlogov, na katere Komisija ni imela neposrednega vpliva, na nekaterih področjih počasnejša od pričakovanj. K zamudam so prispevale težave v zvezi z dovoljenji (na primer v Aberdeenu), težave s stroški inovativnih tehnologij (na primer za Kriegers Flak), regulativne novosti na nacionalni ravni (na primer za Cobra Cable) in pridobivanje financiranja.

Kljub temu je, ne glede na te zamude, vrednost obsežne infrastrukture, inovativnih tehnologij in inovativnega financiranja EU pri doseganju zanesljivosti oskrbe v EU, notranjega trga in ciljev na področju podnebnih sprememb še vedno visoka. To sta poudarila tudi Svet in Evropski parlament, ko sta povečala sredstva EU za energetsko infrastrukturo in inovacije v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, programa Obzorje 2020 in strukturnih skladov v okviru novega finančnega okvira. Z dokončanjem preostalih projektov programa EEPO in s pridobljenimi dragocenimi izkušnjami, na čemer se lahko gradi, bodo ti programi ob sočasnem izvajanju še dopolnjeni.

[1]               COM(2014) 330 final.

[2]               V Evropski strategiji za energetsko varnost je predlagano, da se ta cilj do leta 2030 poveča na 15 %.

[3]               COM(2013) 791 final.

[4]               Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, UL L 115, 25.4.2013, str. 39.

[5]               Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope, UL L 348, 20.12.2013, str. 129.

[6]               http://ccsnetwork.eu/.

[7]               http://www.ciuden.es/index.php/en/tecnologias/instalaciones.

[8]           Dodatno so vlagali: Evropska investicijska banka, 75 milijonov EUR, Cassa Depositi e Prestiti

SpA (CDP), 60 milijonov EUR, in naložbeni upravitelj Deutsche Bank (DB), 5 milijonov EUR.

[9]               Uredba (EU) št. 1233/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o spremembah Uredbe (ES) št. 663/2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom, UL L 346, 30.12.2010, str. 5.

[10]             Evropski strokovni center za javno-zasebna partnerstva je rezultat skupne pobude EIB, Evropske komisije, držav članic EU in držav kandidatk. Center pomaga krepiti zmogljivosti svojih članov iz javnega sektorja za vključevanje v transakcije javno-zasebnih partnerstev (http://www.eib.org/epec/).

PRILOGA 1

Izplačila iz Evropskega energetskega programa za oživitev

Skupni znesek izplačil za projekte EEPO (v EUR) od 31. avgusta 2014

Postavka || Leto || Skupaj

Povezovalni vodi || 2010 || 360 855 255,05

|| 2011 || 224 168 978,21

2012 || 129 803 680,81

2013 || 126 931 210,31

2014 || 56 214 568,83

Skupaj |||| 897 973 693,21

Zajemanje in shranjevanje CO2 || 2010 || 193 746 614,74

2011 || 192 003 911,76

2012 || –5 616 118,92

2013 || 26 844 338,79

2014 || –32 107 391,30

Skupaj |||| 374 871 355,07

VETRNE ELEKTRARNE NA MORJU || 2010 || 146 307 027,84

|| 2011 || 41 300 324,67

2012 || 15 624 303,94

2013 || 11 990 156,27

2014 || 11 759 687,45

Skupaj |||| 226 981 500,17

Evropski sklad za energijsko učinkovitost ||||

|| 2011 || 30 000 000,00

|| 2012 || 934 251,15

2013 || 24 892 026,95

2014 || 32 333 453,99

Skupaj || || 88 159 732,09

Vse skupaj || 2010 || 700 908 897,63

2011 || 487 473 214,64

|| 2012 || 140 746 116,98

2013 || 190 657 732,32

2014 || 68 200 318,97

Skupaj || || 1 587 986 280,54

Od izplačil so bili odšteti nalogi za izterjavo.