(1)

Poveljnik generalštaba oboroženih sil Ruske federacije Valerij Gerasimov je leta 2013 zagovarjal spremembo vrst vojskovanja, ki jih uporablja Ruska federacija, ter uporabo političnih, diplomatskih in drugih nevojaških ukrepov v kombinaciji z uporabo vojaške sile. Navedel je, da informacijski prostor odpira široke asimetrične možnosti za zmanjšanje bojnega potenciala sovražnika.

(2)

Evropsko sodišče za človekove pravice je 21. septembra 2021 v sodbi v zadevi Carter proti Rusiji (20914/07) ugotovilo, da sta Aleksandra Litvinenka zastrupila dva posameznika, ki so ju usmerjale ali nadzorovale ruske oblasti.

(3)

Evropski parlament je 9. marca 2022 v svoji resoluciji o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah, navedel, da je Rusija vpletena v širjenje dezinformacij neprimerljive zlonamernosti in razsežnosti tako v tradicionalnih medijskih hišah kot na platformah družbenih medijev, da bi zavajala svoje državljane doma in mednarodno skupnost pred in med njeno vojno agresijo proti Ukrajini. Evropski parlament je poudaril tudi, da je Rusija ena od držav, ki napadajo novinarje in svoje nasprotnike v Uniji.

(4)

Unija in njeni mednarodni partnerji so 10. maja 2022 odločno obsodili zlonamerno kibernetsko dejavnost Ruske federacije proti Ukrajini, ki je bila uperjena proti satelitskemu omrežju KA-SAT, katerega lastnik je Viasat. Ta kibernetski napad, ki je bil izveden eno uro pred neizzvano in neupravičeno invazijo Rusije na Ukrajino 24. februarja 2022, da bi olajšal vojaško agresijo, je še en primer ponavljajočega se vzorca neodgovornega ravnanja Rusije v kibernetskem prostoru.

(5)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) je 19. julija 2022 obsodil zlonamerne kibernetske dejavnosti, ki se izvajajo v okviru vojne agresije Rusije proti Ukrajini, in porazdeljene napade za zavrnitev storitve na več držav članic in partnerjev, za katere so odgovornost prevzele proruske hekerske skupine.

(6)

Svet Evropske unije je v sklepih z dne 21. junija 2022 ugotovil, da se lahko opredelitve hibridnih groženj in kampanj sicer razlikujejo, vendar morajo ostati prožne, da se omogoči ustrezen odziv na razvijajočo se naravo teh groženj. V zvezi s tem se je Svet seznanil s konceptualno zasnovo „hibridne grožnje“ in „hibridne kampanje“, ki sta jo zagotovila Komisija in Evropski center za preprečevanje hibridnih groženj v dokumentu z naslovom „The Landscape of Hybrid Threats: A Conceptual Model“ (Področje hibridnih groženj: konceptualni model).

(7)

Svet je v sklepih z dne 21. junija 2022 in 18. julija 2022 visokega predstavnika in Komisijo vnovič pozval, naj ob doslednem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin predstavita možnosti za dobro opredeljene ukrepe, ki bi jih bilo mogoče sprejeti proti akterjem, vpletenim v tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (v nadaljnjem besedilu: FIMI), kadar je to potrebno za zaščito javnega reda in varnosti v Uniji.

(8)

Evropska služba za zunanje delovanje je februarja 2023 objavila poročilo o grožnjah FIMI, v katerem je FIMI opredelila kot vzorec vedenja, ki pretežno ni nezakonit in ogroža ali lahko negativno vpliva na vrednote, postopke in politične procese. Tovrstna dejavnost je manipulativna, državni ali nedržavni akterji, vključno z njihovimi posredniki, pa jo na svojem ozemlju ali zunaj njega izvajajo namerno in usklajeno.

(9)

Unija je 3. februarja 2023 v izjavi po 24. vrhu EU-Ukrajina ponovno potrdila, da je solidarna z Ukrajino pri boju proti hibridnim grožnjam in kibernetskim napadom ter da jo bo pri tem še naprej podpirala. Unija in Ukrajina se zavedata pomena krepitve sodelovanja v boju proti manipuliranju z informacijami in vmešavanju, vključno z dezinformacijami, ki se izvajata pod nadzorom Rusije, ter krepitve odpornosti pri digitalni preobrazbi Ukrajine.

(10)

Evropski parlament je 1. junija 2023 v resoluciji o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Uniji, tudi o dezinformacijah, poudaril, da Rusija pri svojem vmešavanju uporablja vrsto različnih metod, ki so del širše strategije, da bi škodovala državam članicam in njenemu sosedstvu, jih zmedla, prestrašila, oslabila in razdelila.

(11)

Evropski svet je v sklepih z dne 14. in 15. decembra 2023 obsodil vse hibridne napade, tudi instrumentalizacijo migrantov s strani tretjih držav v politične namene, in navedel, da je še naprej odločen zagotoviti učinkovit nadzor zunanjih meja Unije. Poudaril je, da je Unija odločena, da se bo na svojih zunanjih mejah borila proti trenutnim hibridnim napadom, ki jih izvaja Ruska federacija.

(12)

Evropski svet je v sklepih z dne 17. in 18. aprila 2024 v kontekstu evropskih volitev poudaril, da so Unija in njene države članice odločene obvladovati vsa tveganja, ki izhajajo iz FIMI v volilne procese.

(13)

Instrumentalizacija migrantov, kakor je navedena v členu 1(4), točka (b), Uredbe (EU) 2024/1359 Evropskega parlamenta in Sveta (1), bi lahko ogrozila temeljne funkcije države članice, tudi vzdrževanje javnega reda in miru ali zagotavljanje njene nacionalne varnosti.

(14)

Svet je v sklepih z dne 21. maja 2024 priznal, da državni in nedržavni akterji vse pogosteje uporabljajo hibridne taktike, s čimer vedno bolj ogrožajo varnost Unije, njenih držav članic in njenih partnerjev, ter pozval institucije Unije in države članice, naj okrepijo ukrepe za spremljanje poskusov tujih akterjev, da bi se vmešavali v demokratični proces Unije.

(15)

Evropski svet je v sklepih z dne 27. junija 2024 odločno obsodil vse vrste hibridnih dejavnosti, ki so vedno pogostejše ter usmerjene proti Uniji, njenim državam članicam in partnerjem, vključno z ustrahovanjem, sabotažo, subverzijo, tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem, dezinformacijami, zlonamernimi kibernetskimi dejavnostmi ter instrumentalizacijo migrantov s strani tretjih držav, ter poudaril, da je Rusija okrepila svojo kampanjo z novimi aktivnimi operacijami na evropskih tleh. Poleg tega je v zvezi s hibridnimi grožnjami med drugim pozval k nadaljevanju dela v Svetu za vzpostavitev novega režima sankcij.

(16)

Glede na resnost razmer bi bilo treba uvesti omejevalne ukrepe proti osebam, subjektom ali organom, odgovornim za izvajanje ali podpiranje ukrepov ali politik vlade Ruske federacije, ki spodkopavajo ali ogrožajo temeljne vrednote Unije, in njeno varnost, neodvisnost in celovitost, kot tudi stabilnost, varnost ali neodvisnost njenih držav članic, mednarodnih organizacij ali tretjih držav ter suverenost držav članic in tretjih držav. S takšnimi ciljno usmerjenimi omejevalnimi ukrepi se bodo uresničevali cilji skupne zunanje in varnostne politike, kot so določeni v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), prispevalo se bo k ukrepom Unije, usmerjenimi v zaščito njenih vrednot, temeljnih interesov, varnosti, neodvisnosti in celovitosti, da bi se utrdili in podprli demokracija, pravna država, človekove pravice in načela mednarodnega prava, ter preprečili spori in okrepila mednarodna varnost v skladu s točkami (a) do (c) člena 21(2) PEU.

(17)

Taki ukrepi so skladni s temeljnimi pravicami in svoboščinami, ki jih priznava Listina o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti s pravico svobode izražanja in obveščanja, svobodo gospodarske pobude in lastninsko pravico, kakor so priznane v členih 11, 16 oziroma 17 Listine. Taki ukrepi zlasti ne spreminjajo obveznosti spoštovanja pravic, svoboščin in načel iz člena 6 PEU, iz Listine o temeljnih pravicah, ter iz ustav držav članic, znotraj njihovih področij uporabe.

(18)

Za večjo doslednost med režimi omejevalnih ukrepov Unije in tistimi ukrepi, ki jih sprejme Varnostni svet Združenih narodov (VSZN) ali njegovi odbori za sankcije, ter za zagotovitev pravočasne dostave humanitarne pomoči ali v podporo drugim dejavnostim, ki podpirajo osnovne človeške potrebe, je primerno uvesti izvzetje od ukrepov zamrznitve sredstev fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, uvrščenih na seznam na podlagi tega sklepa, in izvzetje od omejitev dajanja sredstev in gospodarskih virov na razpolago tem osebam, subjektom ali organom, in sicer za akterje iz RVSZN 2664 (2022), organizacije in agencije, ki jim je Unija izdala potrdilo o humanitarnem partnerstvu, organizacije in agencije, ki jih je potrdila ali priznala država članica, in specializirane agencije držav članic. Poleg tega Svet meni, da bi bilo primerno uvesti mehanizem odstopanja za tiste organizacije in akterje, ki so vključene v humanitarne dejavnosti, za katere navedena izvzetja ne veljajo. Svet tudi meni, da bi bilo treba namesto tega izvzetja uporabiti mehanizem odstopanja v primerih, ko je Svet odločil, da je potreben pregled s strani pristojnih nacionalnih organov zaradi večjega tveganja, da bi se zagotovljena sredstva ali gospodarski viri zlorabili za namene, ki niso humanitarna pomoč.

(19)

Za izvajanje nekaterih ukrepov je potrebno nadaljnje ukrepanje Unije –