(1)

Na podlagi člena 24 Uredbe (EU) 2021/1139 lahko Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) podpira nadomestila za dodatne stroške, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij Unije iz člena 349 Pogodbe.

(2)

V skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2021/1139 bi morale zadevne države članice za vsako od svojih najbolj oddaljenih regij v akcijskem načrtu iz navedenega člena opisati metodologijo za izračun nadomestila za dodatne stroške.

(3)

V skladu s členom 36(6) Uredbe (EU) 2021/1139 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki določajo merila za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi posebne prikrajšanosti zadevnih regij.

(4)

Za zagotavljanje usklajene in enake obravnave vseh zadevnih regij ter preprečevanje čezmernih nadomestil za dodatne stroške je treba določiti merila za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi posebne prikrajšanosti najbolj oddaljenih regij Unije. Skupna merila, ki jih bo treba upoštevati, bi morala zagotoviti, da se za vse zadevne regije uporablja enotna metoda izračuna dodatnih stroškov.

(5)

Referenčne stroške za proizvode ali kategorije proizvodov, ki jih imajo gospodarski subjekti v celinskem delu države članice ali ozemlja Unije, na podlagi katerih se določijo dodatni stroški, je treba oceniti še posebej previdno, da bi se izognili čezmernim nadomestilom.

(6)

Za nekatere proizvode ali kategorije proizvodov ne obstajajo merila za primerjavo ali merske enote v celinskem delu ozemlja zadevne države članice. V takih primerih bi se morala referenčna vrednost za izračun dodatnih stroškov določiti v primerjavi s stroški za enakovredne proizvode ali kategorije proizvodov, ki jih imajo gospodarski subjekti iz celinskega dela ozemlja Unije.

(7)

Zaradi različnih pogojev trženja v najbolj oddaljenih regijah ter nihanj v ulovu, staležih in povpraševanju na trgu bi morale zadevne države članice določiti, kateri ribiški proizvodi in proizvodi iz akvakulture ali kategorije proizvodov so upravičeni do nadomestila, njihovo največjo količino in višino nadomestila v okviru celotne dodelitve na državo članico.

(8)

Države članice bi morale določiti višino nadomestila na ravni, ki omogoča ustrezno nadomestilo za dodatne stroške, ki so posledica posebne prikrajšanosti najbolj oddaljenih regij, in ki preprečuje čezmerna nadomestila. Zato bi bilo treba pri višini nadomestila upoštevati tudi druge vrste javnih intervencij, vključno s kakršno koli državno pomočjo, priglašeno v skladu s členom 108(3) Pogodbe in členom 37 Uredbe (EU) 2021/1139, ki vpliva na višino dodatnih stroškov.

(9)

Da se zagotovi usklajena predstavitev dodatnih stroškov, je treba dodatne stroške izraziti na podlagi ton žive teže, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 (2) in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 404/2011 (3), ki določa kode za predstavitev proizvoda za predelane ribe in pretvorbene količnike Evropske unije za sveže in sveže nasoljene ribe za preračunavanje teže skladiščenih ali predelanih rib v živo težo rib z namenom spremljanja ulova.

(10)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe in glede na to, da so odhodki že od 1. januarja 2021 upravičeni do prispevka iz ESPRA v skladu s členom 63(2) Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (4), bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –