1.   Ta uredba vzpostavlja Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni kompetenčni center za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Kompetenčni center) ter Mrežo nacionalnih koordinacijskih centrov (v nadaljnjem besedilu: Mreža). Določa pravila za imenovanje nacionalnih koordinacijskih centrov in pravila za vzpostavitev kompetenčne skupnosti za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Skupnost).

2.   Kompetenčni center ima ključno vlogo pri izvajanju dela programa Digitalna Evropa na področju kibernetske varnosti, zlasti glede ukrepov, povezanih s členom 6 Uredbe (EU) 2021/694, ter prispeva k izvajanju programa Obzorje Evropa, zlasti glede oddelka 3.1.3 stebra II Priloge I k Sklepu Sveta (EU) 2021/764 (12).

3.   Države članice kolektivno prispevajo k delu Kompetenčnega centra in Mreže.

4.   Ta uredba ne posega v pristojnosti držav članic glede javne varnosti, obrambe, nacionalne varnosti, in dejavnosti države na področju kazenskega prava.

1.   Poslanstvo Kompetenčnega centra in Mreže je Uniji pomagati:

2.   Kompetenčni center in Mreža svoje naloge po potrebi opravljata v sodelovanju z agencijo ENISA in Skupnostjo.

3.   Kompetenčni center v skladu z zakonodajnimi akti o vzpostavitvi zadevnih programov, zlasti programa Obzorje Evropa in programa Digitalna Evropa, uporabi ustrezna finančna sredstva Unije tako, da prispeva k poslanstvu iz odstavka 1.

1.   Splošni cilj Kompetenčnega centra je spodbujati raziskave, inovacije in uvajanje na področju kibernetske varnosti, da bi izpolnil poslanstvo iz člena 3.

2.   Kompetenčni center ima naslednje specifične cilje:

3.   Kompetenčni center specifične cilje iz odstavka 2 izvaja:

1.   Za izpolnitev svojega poslanstva in ciljev ima Kompetenčni center naslednje naloge:

2.   Strateške naloge iz točke (a) odstavka 1 sestavljajo:

3.   Naloge izvajanja iz točke (b) odstavka 1 zajemajo:

4.   Kompetenčni center izvaja naloge iz odstavka 1 v tesnem sodelovanju z Mrežo.

5.   V skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2021/695 in ob upoštevanju sporazuma o prispevku, opredeljenega v točki 18 člena 2 finančne uredbe, se lahko Kompetenčni center pooblasti za izvajanje delov na področju kibernetske varnosti v okviru programa Obzorje Evropa, ki jih države članice ne sofinancirajo, zlasti oddelka 3.1.3 stebra II Priloge I k Sklepu (EU) 2021/764.

1.   Vsaka država članica do 29. decembra 2021 imenuje en subjekt, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 5, da deluje kot nacionalni koordinacijski center za namene te uredbe. Vsaka država članica ta subjekt brez odlašanja priglasi upravnemu odboru. Ta subjekt je lahko subjekt, ki je že ustanovljen v zadevni državi članici.

Rok iz prvega pododstavka tega odstavka se podaljša za obdobje, v katerem Komisija izda mnenje iz odstavka 2.

2.   Država članica lahko kadar koli zaprosi Komisijo za mnenje glede tega, ali ima subjekt, ki ga je država članica imenovala ali ga namerava imenovati kot njen nacionalni koordinacijski center, potrebno zmogljivost za upravljanje sredstev za izpolnjevanje poslanstva in ciljev, določenih v tej uredbi. Komisija zadevni državi članici izda svoje mnenje v treh mesecih od zahtevka države članice.

3.   Potem ko država članica priglasi subjekt iz odstavka 1, upravni odbor ta subjekt najpozneje v treh mesecih po priglasitvi uvrsti na seznam kot nacionalni koordinacijski center. Kompetenčni center objavi seznam imenovanih nacionalnih koordinacijskih centrov.

4.   Država članica lahko za namene te uredbe kadar koli imenuje nov subjekt kot svoj nacionalni koordinacijski center. Za imenovanje vsakega novega subjekta se uporabljajo odstavki 1, 2 in 3.

5.   Nacionalni koordinacijski center je subjekt javnega sektorja ali subjekt, katerega večinski lastnik je država članica, ki opravlja javne upravne funkcije v okviru nacionalnega prava, vključno na podlagi prenosa pooblastil, ter je zmožen Kompetenčnemu centru in Mreži pomagati pri izpolnjevanju njunega poslanstva iz člena 3 te uredbe. Ima raziskovalno in tehnološko strokovno znanje na področju kibernetske varnosti ali pa ima dostop do takega znanja. Imeti mora zmogljivost, da lahko učinkovito sodeluje in se usklajuje z industrijo, javnim sektorjem, akademsko in raziskovalno skupnostjo ter državljani, pa tudi z organi, imenovanimi v skladu z Direktivo (EU) 2016/1148.

6.   Nacionalni koordinacijski center lahko kadar koli zaprosi za priznanje, da ima potrebno zmogljivost za upravljanje sredstev za izpolnjevanje poslanstva in ciljev, določenih v tej uredbi, v skladu z uredbama (EU) 2021/695 in (EU) 2021/694. V treh mesecih od take prošnje Komisija oceni, ali ima nacionalni koordinacijski center tako zmogljivost ter izda odločitev.

Kadar je Komisija državi članici izdala pozitivno mnenje v skladu s postopkom iz odstavka 2, se to mnenje šteje kot odločitev o priznanju, da ima zadevni subjekt potrebno zmogljivost za namene tega odstavka.

Komisija najpozneje 29. avgusta 2021 po posvetovanju z upravnim odborom izda smernice o oceni iz prvega odstavka, vključno s podrobno določitvijo pogojev za priznanje ter načinom priprave mnenj in ocen.

Komisija, preden izda mnenje iz odstavka 2 in odločitev iz prvega pododstavka tega odstavka, upošteva vse informacije in dokumentacijo, ki jih je predložil nacionalni koordinacijski center, ki je vložil prošnjo.

Vsaka odločitev o nepriznanju nacionalnemu koordinacijskemu centru, da ima potrebno zmogljivost za upravljanje sredstev za izpolnjevanje poslanstva in ciljev, določenih v tej uredbi, se ustrezno utemelji ter pri tem določi zahteve, ki jih nacionalni koordinacijski center, ki je vložil prošnjo, še ni izpolnil, in upravičujejo odločitev o zadržanju priznanja. Nacionalni koordinacijski center, katerega prošnja je bila zavrnjena, lahko prošnjo kadar koli ponovno vloži ob predložitvi dodatnih informacij.

Države članice Komisijo obvestijo v primeru sprememb v zvezi z nacionalnim koordinacijskim centrom, kot so sestava nacionalnega koordinacijskega centra, pravna oblika nacionalnega koordinacijskega centra ali drugi relevantni vidiki, ki vplivajo na njegovo zmogljivost za upravljanje sredstev za izpolnjevanje poslanstva in ciljev, določenih v tej uredbi. Komisija lahko na podlagi teh informacij ponovno preuči odločitev o podelitvi ali zadržanju priznanja nacionalnemu koordinacijskemu centru, da ima potrebno zmogljivost za upravljanje sredstev.

7.   Mrežo sestavljajo vsi nacionalni koordinacijski centri, ki jih upravnemu odboru imenujejo države članice.

1.   Nacionalni koordinacijski centri imajo naslednje naloge:

2.   Za namene točke (f) odstavka 1 tega člena se lahko finančna podpora tretjim stranem zagotovi v kateri koli obliki prispevka Unije iz člena 125 finančne uredbe, tudi v obliki pavšalnih zneskov.

3.   Nacionalni koordinacijski centri lahko na podlagi odločitve iz člena 6(6) te uredbe za opravljanje nalog iz tega člena od Unije prejmejo nepovratna sredstva v skladu s točko (d) prvega odstavka člena 195 finančne uredbe.

4.   Kadar je ustrezno, nacionalni koordinacijski centri med seboj sodelujejo prek Mreže.

1.   Skupnost prispeva k poslanstvu Kompetenčnega centra in Mreže iz člena 3 ter krepi, izmenjuje in razširja strokovno znanje o kibernetski varnosti po vsej Uniji.

2.   Skupnost sestavljajo industrija, vključno z MSP, akademske in raziskovalne organizacije, druga ustrezna združenja civilne družbe ter po potrebi ustrezne evropske organizacije za standardizacijo, javni subjekti in drugi subjekti, ki se ukvarjajo z operativnimi in tehničnimi zadevami na področju kibernetske varnosti, ter, kadar je ustrezno, deležniki v sektorjih, ki imajo interes na področju kibernetske varnosti in se soočajo z izzivi, povezanimi s kibernetsko varnostjo. Skupnost združuje glavne deležnike s področja tehnoloških, industrijskih, akademskih in raziskovalnih zmogljivosti na področju kibernetske varnosti v Uniji. Vključuje nacionalne koordinacijske centre, evropska vozlišča za digitalne inovacije, kadar je to ustrezno, ter institucije, organe, urade in agencije Unije z ustreznim strokovnim znanjem, kot je agencija ENISA.

3.   Kot člani Skupnosti so registrirani samo subjekti s sedežem v državah članicah. Dokazati morajo, da so zmožni prispevati k poslanstvu, in imajo strokovno znanje o kibernetski varnosti na vsaj enem od naslednjih področij:

4.   Kompetenčni center subjekte na njihovo zahtevo registrira kot člane Skupnosti, ko nacionalni koordinacijski center države članice, v kateri imajo ti subjekti sedež, na podlagi ocene potrdi, da ti subjekti izpolnjujejo merila iz odstavka 3 tega člena. Pri tej oceni se upoštevajo tudi morebitne relevantne nacionalne ocene, ki so jih iz varnostnih razlogov opravili pristojni nacionalni organi. Take registracije niso časovno omejene, vendar jih lahko Kompetenčni center kadar koli prekliče, če ustrezni nacionalni koordinacijski center meni, da zadevni subjekt ne izpolnjuje več meril iz odstavka 3 tega člena ali če zanj velja člen 136 finančne uredbe ali če za to obstajajo upravičeni varnostni razlogi. Kadar se članstvo v Skupnosti iz varnostnih razlogov prekliče, mora biti odločitev o preklicu sorazmerna in utemeljena. Nacionalni koordinacijski centri si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost deležnikov v Skupnosti in dejavno spodbujajo udeležbo, zlasti MSP.

5.   Nacionalni koordinacijski centri se spodbujajo k sodelovanju prek Mreže, da bi uskladili način uporabe meril iz odstavka 3 ter postopke ocenjevanja in registriranja subjektov iz odstavka 4.

6.   Kompetenčni center registrira ustrezne institucije, organe, urade in agencije Unije kot člane Skupnosti, ko na podlagi ocene potrdi, da ta institucija, organ, urad ali agencija Unije izpolnjuje merila iz odstavka 3 tega člena. Take registracije niso časovno omejene, vendar jih lahko Kompetenčni center kadar koli prekliče, če meni, da institucija, organ, urad ali agencija Unije ne izpolnjuje več meril iz odstavka 3 tega člena ali če zanj velja člen 136 finančne uredbe.

7.   Predstavniki institucij, organov, uradov in agencij Unije lahko sodelujejo pri delu Skupnosti.

8.   Subjekt, registriran kot član skupnosti, imenuje svoje predstavnike, da bi zagotovil učinkovit dialog. Ti predstavniki imajo strokovno znanje o raziskavah, tehnologiji ali industriji na področju kibernetske varnosti. Zahteve lahko podrobneje določi upravni odbor, ki pa subjektov pri imenovanju njihovih predstavnikov ne sme neupravičeno omejevati.

9.   Skupnost prek svojih delovnih skupin, zlasti strateške svetovalne skupine, zagotavlja izvršnemu direktorju in upravnemu odboru strateške nasvete glede Agende ter letnega programa dela in večletnega programa dela v skladu s poslovnikom upravnega odbora.

1.   Da bi zagotovili skladnost in dopolnjevanje, ob hkratnem izogibanju kakršnemu koli podvajanju dela, Kompetenčni center sodeluje z ustreznimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, vključno z agencijo ENISA, Evropsko službo za zunanje delovanje, generalnim direktoratom Skupno raziskovalno središče Komisije, Evropsko izvajalsko agencijo za raziskave, Izvajalsko agencijo Evropskega raziskovalnega sveta in Evropsko izvajalsko agencijo za zdravje in digitalno tehnologijo, ustanovljenimi z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2021/173 (13), ustreznimi evropskimi vozlišči za digitalne inovacije, Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti pri Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ustanovljeni z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (14), Evropsko obrambno agencijo v zvezi z nalogami iz člena 5 te uredbe in drugimi ustreznimi subjekti Unije. Kompetenčni center lahko po potrebi sodeluje tudi z mednarodnimi organizacijami.

2.   Sodelovanje iz odstavka 1 tega člena lahko poteka v okviru delovnih dogovorov. Navedeni dogovori se predložijo upravnemu odboru v odobritev. Vsaka izmenjava tajnih podatkov poteka v okviru upravnih dogovorov, sklenjenih v skladu s členom 36(3).

1.   Člani Kompetenčnega centra so Unija, ki jo zastopa Komisija, in države članice.

2.   Struktura Kompetenčnega centra zagotavlja doseganje ciljev iz člena 4 in nalog iz člena 5 ter zajema:

1.   Kompetenčni center financira Unija, skupne ukrepe pa financirajo Unija in s prostovoljnimi prispevki države članice.

2.   Upravne in operativne stroške skupnih ukrepov krijejo Unija in države članice, ki prispevajo k skupnim ukrepom, v skladu z uredbama (EU) 2021/695 in (EU) 2021/694.

3.   Prispevek Unije Kompetenčnemu centru za kritje upravnih in operativnih stroškov vključuje naslednje:

4.   Najvišji možni prispevek Unije se plača iz odobritev splošnega proračuna Unije, dodeljenih programu Digitalna Evropa, posebnemu programu za izvajanje programa Obzorje Evropa, vzpostavljenemu s Sklepom (EU) 2021/764, ter drugim programom in projektom, ki spadajo v področje delovanja Kompetenčnega centra ali Mreže.

5.   Kompetenčni center izvaja ukrepe v zvezi s kibernetsko varnostjo iz programa Digitalna Evropa in programa Obzorje Evropa v skladu s točko (c)(iv) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe.

6.   Prispevki iz programov Unije, razen tistih, ki so navedeni v odstavkih 3 in 4 in so del sofinanciranja Unije za program, ki ga izvaja ena od držav članic, se ne upoštevajo pri izračunu najvišjega možnega finančnega prispevka Unije iz navedenih odstavkov.

7.   Države članice prostovoljno sodelujejo pri skupnih ukrepih s prostovoljnimi finančnimi prispevki in/ali prispevki v naravi. Če država članica sodeluje pri skupnem ukrepu, njen finančni prispevek krije upravne stroške sorazmerno z njenim prispevkom k zadevnemu skupnemu ukrepu. Upravni stroški skupnih ukrepov se poravnajo s finančnimi prispevki. Operativni stroški skupnih ukrepov se lahko poravnajo s finančnimi prispevki ali prispevki v naravi, kot je določeno s programom Obzorje Evropa in programom Digitalna Evropa. Prispevki iz vsake države članice so lahko v obliki podpore, ki jo zadevna država članica v okviru skupnega ukrepa zagotovi upravičencem s sedežem v tej državi članici. Prispevki držav članic v naravi so sestavljeni iz upravičenih stroškov, ki jih imajo nacionalni koordinacijski centri in drugi javni subjekti, kadar sodelujejo pri projektih, ki se financirajo v okviru te uredbe, od katerih se odšteje kateri koli prispevek Unije k tem stroškom. Pri projektih, ki se financirajo v okviru programa Obzorje Evropa, se upravičeni stroški izračunajo v skladu s členom 36 Uredbe (EU) 2021/695. Pri projektih, ki se financirajo v okviru programa Digitalna Evropa, se upravičeni stroški izračunajo v skladu s finančno uredbo.

Predvideni skupni znesek prostovoljnih prispevkov držav članic za skupne ukrepe iz okvirnega programa Obzorje Evropa, vključno s finančnimi prispevki za upravne stroške, se določi, da bi se upošteval v postopku strateškega načrtovanja programa Obzorje Evropa, ki se izvede v skladu s členom 6(6) Uredbe (EU) 2021/695, pri čemer se upošteva prispevek upravnega odbora. Ne glede na člen 15 Uredbe (EU) 2021/694 lahko države članice za ukrepe iz programa Digitalna Evropa prispevajo k stroškom Kompetenčnega centra, ki so sofinancirani iz programa Digitalna Evropa in so nižji od zneskov, določenih v točki (a) odstavka 3 tega člena.

8.   Nacionalno sofinanciranje držav članic za ukrepe, podprte s programi Unije, ki niso program Obzorje Evropa in program Digitalna Evropa, štejejo za nacionalne prispevke držav članic, če so ti prispevki deli skupnih ukrepov in so vključeni v program dela Kompetenčnega centra.

9.   Za namene ocene prispevkov iz odstavka 3 tega člena in točke (b) člena 22(2) se stroški določijo v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva zadevne države članice, veljavnimi računovodskimi standardi zadevne države članice in veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi ter mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Stroške potrdi neodvisni zunanji revizor, ki ga imenuje zadevna država članica. V primeru morebitne negotovosti v zvezi s to potrditvijo lahko Kompetenčni center preveri metodo, po kateri se je ocenila vrednost.

10.   Če država članica ne izpolni obveznosti v zvezi s svojim finančnim prispevkom ali prispevkom v naravi za skupne ukrepe, jo izvršni direktor o tem pisno obvesti in določi razumen rok, do katerega mora take obveznosti izpolniti. Če obveznosti do navedenega roka ne izpolni, izvršni direktor skliče sejo upravnega odbora, ki odloči o tem, ali se glasovalne pravice sodelujoče države članice prekličejo oziroma ali se sprejmejo kakršni koli drugi ukrepi, dokler zadevna država članica ne izpolni svojih obveznosti. Državi članici, ki ne izpolnjuje obveznosti, se glasovalne pravice v zvezi s skupnimi ukrepi začasno odvzamejo, dokler ne izpolni obveznosti.

11.   Komisija lahko ukine, sorazmerno zmanjša ali zamrzne finančni prispevek Unije za skupne ukrepe, če prispevajoče države članice v zvezi s prispevki iz točke (b) odstavka 3 ne prispevajo oziroma prispevajo le delno ali z zamudo. Ukinitev, zmanjšanje ali zamrznitev finančnega prispevka Unije s strani Komisije je sorazmerna z zneskom in časom, ko država članica ne prispeva, prispeva le delno ali z zamudo.

12.   Prispevajoče države članice vsako leto do 31. januarja poročajo upravnemu odboru o vrednosti prispevkov iz odstavka 7 za skupne ukrepe z Unijo v predhodnem proračunskem letu.

1.   Upravni stroški Kompetenčnega centra se načeloma krijejo s finančnimi prispevki Unije, ki jih zagotavlja na letni ravni. Dodatne finančne prispevke zagotovijo prispevajoče države članice sorazmerno s svojimi prostovoljnimi prispevki k skupnim ukrepom. Če se del prispevka za upravne stroške ne porabi, se lahko da na voljo za kritje operativnih stroškov Kompetenčnega centra.

2.   Operativni stroški Kompetenčnega centra se krijejo:

3.   Sredstva Kompetenčnega centra, vključeni v njegov proračun, so sestavljeni iz naslednjih prispevkov:

4.   Vse obresti na prispevke, ki jih Kompetenčnemu centru plačajo prispevajoče države članice, se štejejo za prihodek Kompetenčnega centra.

5.   Vsa sredstva in dejavnosti Kompetenčnega centra se uporabijo za doseganje njegovih ciljev.

6.   Kompetenčni center ima v lasti vsa sredstva, ki jih ustvari ali so bila nanj prenesena za namene izpolnjevanja njegovih ciljev. Brez poseganja v veljavna pravila ustreznega programa financiranja se lastništvo sredstev, ki jih ustvari ali pridobi v okviru skupnih ukrepov, določi v skladu s točko (b) člena 15(3).

7.   Morebitni presežki prihodkov nad odhodki ostanejo v lasti Kompetenčnega centra in se ne izplačajo prispevajočim članom Kompetenčnega centra, razen v primeru prenehanja delovanja Kompetenčnega centra.

8.   Kompetenčni center tesno sodeluje z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, ob ustreznem upoštevanju njihovih mandatov in brez podvajanja obstoječih mehanizmov sodelovanja, da bi izkoristil sinergije z njimi ter, kadar je to mogoče in ustrezno, zmanjšal upravne stroške.

1.   Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila o oceni prihodkov in odhodkov Kompetenčnega centra za naslednje proračunsko leto in ga skupaj z osnutkom kadrovskega načrta iz točke (l) člena 13(3) predloži upravnemu odboru. Prihodki in odhodki so uravnoteženi. Odhodki Kompetenčnega centra vključujejo izdatke za osebje, upravne stroške ter stroške za infrastrukturo in poslovanje. Upravni izdatki se omejijo na najnižjo možno raven, vključno s prerazporeditvijo osebja ali delovnih mest.

2.   Upravni odbor na podlagi osnutka poročila o oceni prihodkov in odhodkov iz odstavka 1 vsako leto pripravi poročilo o oceni prihodkov in odhodkov Kompetenčnega centra za naslednje proračunsko leto.

3.   Upravni odbor vsako leto do 31. januarja Komisiji pošlje poročilo o oceni iz odstavka 2 tega člena, ki je del osnutka enotnega programskega dokumenta iz člena 32(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/715.

4.   Komisija na podlagi poročila o oceni iz odstavka 2 tega člena v predlog proračuna Unije, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vnese ocene, ki so po njenem mnenju potrebne glede na kadrovski načrt iz točke (l) člena 13(3) te uredbe, in znesek prispevka v breme splošnega proračuna.

5.   Evropski parlament in Svet odobrita odobritve za prispevek, namenjen Kompetenčnemu centru.

6.   Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt iz točke (l) člena 13(3).

7.   Upravni odbor skupaj z letnim programom dela in večletnim programom dela sprejme proračun Kompetenčnega centra. Proračun je dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Unije. Upravni odbor po potrebi prilagodi proračun in letni program dela Kompetenčnega centra v skladu s splošnim proračunom Unije.

1.   Izvršni direktor upravnemu odboru letno poroča o opravljanju svojih nalog v skladu s finančnimi pravili Kompetenčnega centra.

2.   Izvršni direktor v dveh mesecih po koncu vsakega proračunskega leta upravnemu odboru v odobritev predloži letno poročilo o dejavnostih in napredku Kompetenčnega centra v preteklem koledarskem letu, zlasti v zvezi z letnim programom dela za zadevno leto ter doseganjem strateških ciljev in prednostnih nalog. To poročilo vključuje informacije o naslednjih zadevah:

3.   Letno poročilo o dejavnostih se objavi, potem ko ga potrdi upravni odbor.

1.   Kompetenčni center sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim ravnanjem, z rednimi in učinkovitimi pregledi, in kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi kaznimi.

2.   Kompetenčni center osebju Komisije in drugim osebam, ki jih je Komisija pooblastila, ter Računskemu sodišču omogoči dostop do objektov in prostorov Kompetenčnega centra ter do vseh informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki so potrebne za izvedbo njihovih revizij.

3.   OLAF lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 2185/96 (17) in Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (18) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, neposredno ali posredno financirano na podlagi te uredbe, prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 pogodbe in sporazumi o nepovratnih sredstvih, ki so posledica izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Kompetenčni center, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu s svojimi pristojnostmi. Kadar se izvajanje ukrepa v celoti ali delno odda zunanjim izvajalcem ali opravlja na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil ali kadar izvajanje ukrepa zahteva oddajo javnega naročila ali finančno podporo tretji strani, pogodba ali sporazum o nepovratnih sredstvih vključuje obveznost izvajalca ali upravičenca, da od vsake udeležene tretje strani zahteva izrecno sprejetje teh pooblastil Komisije, Kompetenčnega centra, Računskega sodišča in OLAF.

1.   Za osebje Kompetenčnega centra se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev ter pravila, ki so jih institucije Unije skupaj sprejele za namene uporabe Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev.

2.   Upravni odbor v zvezi z osebjem Kompetenčnega centra izvaja pooblastila, ki so s Kadrovskimi predpisi podeljena organu za imenovanja, ter pooblastila, ki so s Pogoji za zaposlitev podeljena organu, pristojnemu za sklepanje pogodb (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanja).

3.   Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme sklep na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev, s katerim na izvršnega direktorja prenese ustrezna pooblastila organa za imenovanja in opredeli pogoje, v skladu s katerimi se lahko navedeni prenos pooblastil začasno prekine. Izvršni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos navedenih pooblastil.

4.   Upravni odbor lahko zaradi izjemnih okoliščin s sklepom začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in vsa pooblastila, ki jih je ta nadalje prenesel. V takem primeru upravni odbor sam izvaja pooblastila organa za imenovanja ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja Kompetenčnega centra, razen izvršnega direktorja.

5.   Upravni odbor sprejme izvedbena pravila v zvezi s Kadrovskimi predpisi in Pogoji za zaposlitev v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

6.   Kadrovski viri se določijo v kadrovskem načrtu iz točke (l) člena 13(3), v katerem sta navedeni število začasnih delovnih mest po funkcionalnih skupinah in plačnih razredih ter število pogodbenih uslužbencev v ekvivalentu polnega delovnega časa, v skladu z letnim proračunom Kompetenčnega centra.

7.   Človeški viri, ki jih potrebuje Kompetenčni center, se zagotovijo predvsem s prerazporeditvijo osebja ali delovnih mest iz institucij, organov, uradov in agencij Unije ter z zaposlovanjem dodatnih človeških virov. Osebje Kompetenčnega centra lahko vključuje začasne uslužbence in pogodbene uslužbence.

8.   Vse stroške v zvezi z osebjem nosi Kompetenčni center.

1.   Kompetenčni center lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno v Kompetenčnem centru.

2.   Upravni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Kompetenčni center.

1.   Za sodelovanje pri vseh ukrepih, ki jih financira Kompetenčni center, se uporablja člen 12 Uredbe (EU) 2021/694.

2.   Za ukrepe, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa, se uporabljajo naslednja posebna varnostna pravila:

1.   Kompetenčni center svoje dejavnosti opravlja z veliko stopnjo preglednosti.

2.   Kompetenčni center zagotovi, da javnost in vse zainteresirane strani pravočasno dobijo ustrezne, objektivne, zanesljive in zlahka dostopne informacije, zlasti glede rezultatov njegovega dela. Objavi tudi izjave o interesih, ki so bile podane v skladu s členom 43. Te zahteve se uporabljajo tudi za nacionalne koordinacijske centre, Skupnost in strateško svetovalno skupino v skladu z ustreznim pravom.

3.   Upravni odbor lahko na predlog izvršnega direktorja odobri, da zainteresirane strani kot opazovalci sodelujejo pri nekaterih dejavnostih Kompetenčnega centra.

4.   Kompetenčni center v poslovniku upravnega odbora Kompetenčnega centra in poslovniku strateške svetovalne skupine določi praktične ureditve za izvajanje pravil o preglednosti iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Za ukrepe, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa, bodo ta pravila in ureditve ustrezno upoštevali Uredbo (EU) 2021/695.

1.   Po odobritvi Komisije upravni odbor sprejme varnostna pravila Kompetenčnega centra. Ta varnostna pravila upoštevajo varnostna načela in pravila, določena v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (19) in (EU, Euratom) 2015/444 (20).

2.   Člani upravnega odbora, izvršni direktor, zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v priložnostnih delovnih skupinah, in člani osebja Kompetenčnega centra tudi po prenehanju opravljanja svojih dolžnosti ravnajo skladno z zahtevami glede zaupnosti iz člena 339 PDEU.

3.   Kompetenčni center lahko sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njegove naloge, s Komisijo in državami članicami ter po potrebi z ustreznimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije. Komisija mora predhodno odobriti vsako upravno ureditev, sklenjeno v ta namen, v zvezi z izmenjavo tajnih podatkov EU ali, če take ureditve ni, vsako izjemno priložnostno posredovanje tajnih podatkov EU.

1.   Za dokumente, ki jih ima v posesti Kompetenčni center, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2.   Upravni odbor do 29. decembra 2021, sprejme ureditve za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.   Sklepi, ki jih sprejme Kompetenčni center na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic na podlagi člena 228 PDEU ali tožbe pred Sodiščem Evropske unije na podlagi člena 263 PDEU.

1.   Kompetenčni center zagotovi, da se njegove dejavnosti, vključno s tistimi, ki se upravljajo prek nacionalnih koordinacijskih centrov in Mreže, stalno in sistematično spremljajo ter redno ocenjujejo. Kompetenčni center zagotovi tudi, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programov financiranja Unije iz točke (b) člena 4(3) zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno ter prejemnikom sredstev Unije in državam članicam nalaga sorazmerne obveznosti glede poročanja. Ugotovitve tega ocenjevanja se objavijo.

2.   Ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju te uredbe, v vsakem primeru pa najpozneje 30 mesecev po datumu, kot je določeno v členu 46(4), Komisija pripravi poročilo o izvajanju o dejavnostih Kompetenčnega centra, pri čemer upošteva predhodni prispevek upravnega odbora, nacionalnih koordinacijskih centrov in Skupnosti. Komisija predloži to poročilo o izvajanju Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2024. Kompetenčni center in države članice Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo navedenega poročila.

3.   Poročilo o izvajanju iz odstavka 2 vključuje ocene:

4.   Po predložitvi poročila o izvajanju iz odstavka 2 tega člena Komisija ob upoštevanju predhodnega prispevka upravnega odbora, nacionalnih koordinacijskih centrov in Skupnosti izvede oceno Kompetenčnega centra. Ta ocena se nanaša na ocene iz odstavka 3 tega člena ali jih po potrebi posodablja in se izvede pred iztekom obdobja, določenega v členu 47(1), da se pravočasno ugotovi, ali bi bilo primerno podaljšati mandat Kompetenčnega centra po tem obdobju. V njej se ocenijo pravni in upravni vidiki v zvezi z mandatom Kompetenčnega centra ter možnosti za ustvarjanje sinergij in preprečevanje razdrobljenosti z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije.

Če Komisija meni, da je nadaljnje delovanje Kompetenčnega centra glede na njegovo poslanstvo, cilje, mandat in naloge upravičeno, lahko predloži zakonodajni predlog, s katerim se mandat Kompetenčnega centra iz člena 47 podaljša.

5.   Komisija lahko na podlagi ugotovitev poročila o izvajanju iz odstavka 2 sprejme ustrezne ukrepe.

6.   Spremljanje, ocenjevanje, postopno ukinjanje in podaljševanje prispevka iz programa Obzorje Evropa se izvaja v skladu s členi 10, 50 in 52 Uredbe (EU) 2021/695 ter dogovorjenimi ureditvami za izvajanje.

7.   Spremljanje, poročanje in ocenjevanje prispevka iz programa Digitalna Evropa se izvaja v skladu s členoma 24 in 25 Uredbe (EU) 2021/694.

8.   V primeru prenehanja delovanja Kompetenčnega centra Komisija opravi končno oceno Kompetenčnega centra v šestih mesecih po prenehanju delovanja Kompetenčnega centra, v vsakem primeru pa najpozneje v dveh letih po sprožitvi postopka prenehanja delovanja iz člena 47. Rezultati te končne ocene se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

1.   Kompetenčni center je pravna oseba.

2.   Kompetenčni center ima v vsaki državi članici najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki je pravnim osebam priznana na podlagi prava te države članice. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v pravnih postopkih.

1.   Pogodbeno odgovornost Kompetenčnega centra ureja pravo, ki se uporablja za zadevni sporazum, sklep ali pogodbo.

2.   V primeru nepogodbene odgovornosti Kompetenčni center v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, povrne vso škodo, ki jo je njegovo osebje povzročilo pri opravljanju svojih nalog.

3.   Vsako izplačilo Kompetenčnega centra v zvezi z odgovornostjo iz odstavkov 1 in 2 ter s tem povezani stroški in izdatki se štejejo kot odhodki Kompetenčnega centra in se krijejo iz njegovih sredstev.

4.   Kompetenčni center je izključno odgovoren za izpolnjevanje svojih obveznosti.

1.   Sodišče Evropske unije je pristojno:

2.   Za vse zadeve, ki jih ne ureja ta uredba ali drugi pravni akti Unije, se uporablja pravo države članice, v kateri je sedež Kompetenčnega centra.

1.   Finančna odgovornost Unije in držav članic za dolgove Kompetenčnega centra je omejena na njihov že vplačani prispevek za upravne stroške.

2.   Kompetenčni center sklene in obnavlja ustrezno zavarovanje.

1.   Kompetenčni center obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

2.   Upravni odbor sprejme izvedbene ukrepe iz člena 45(3) Uredbe (EU) 2018/1725. Upravni odbor lahko sprejme dodatne ukrepe, ki so potrebni, da lahko Kompetenčni center uporablja navedeno uredbo.

1.   Komisija je odgovorna za ustanovitev in začetno delovanje Kompetenčnega centra, dokler ne pridobi operativne zmogljivosti za izvrševanje lastnega proračuna. Komisija v skladu s pravom Unije izvaja vse potrebne ukrepe ob sodelovanju pristojnih organov Kompetenčnega centra.

2.   Dokler upravni odbor v skladu s členom 16 ne imenuje izvršnega direktorja in ta ne prevzame svojih dolžnosti, lahko Komisija za namen odstavka 1 tega člena imenuje začasnega izvršnega direktorja. Začasni izvršni direktor opravlja dolžnosti izvršnega direktorja, pomaga pa mu lahko omejeno število članov osebja Komisije. Komisija lahko Kompetenčnemu centru začasno dodeli omejeno število članov svojega osebja.

3.   Po sprejetju kadrovskega načrta iz točke (l) člena 13(3) lahko začasni izvršni direktor odobri vsa plačila, krita z odobritvami iz letnega proračuna Kompetenčnega centra, potem ko ga sprejme upravni odbor, sklepa pa lahko tudi sporazume in pogodbe, vključno s pogodbami o zaposlitvi, ter sprejema odločitve.

4.   Začasni izvršni direktor v soglasju z izvršnim direktorjem in po odobritvi upravnega odbora določi datum, od katerega bo Kompetenčni center postal sposoben izvrševati lastni proračun. Komisija od navedenega datuma ne prevzema več obveznosti in ne izvršuje plačil za dejavnosti Kompetenčnega centra.

1.   Kompetenčni center se ustanovi za obdobje od 28. junija 2021 do 31. decembra 2029.

2.   Postopek prenehanja delovanja se samodejno sproži ob koncu obdobja iz odstavka 1 tega člena, razen če se v skladu členom 38(4) mandat Kompetenčnega centra podaljša.

3.   Upravni odbor za vodenje postopkov v zvezi s prenehanjem delovanja Kompetenčnega centra imenuje enega ali več likvidacijskih upraviteljev, ki ravnajo v skladu s sklepi upravnega odbora.

4.   Ob prenehanju delovanja Kompetenčnega centra se njegova sredstva porabijo za kritje njegovih obveznosti in odhodkov, povezanih s prenehanjem delovanja. Morebitni presežki se porazdelijo med Unijo in prispevajočimi državami članicami sorazmerno z njihovim finančnim prispevkom za Kompetenčni center. Vsi presežki, ki se porazdelijo Uniji, se vrnejo v proračun Unije.