(1)

„neto prostornina“ pomeni prostornino za živila v okviru meje obremenitve;

(2)

„obratovalna temperatura za hlajenje“ pomeni, da se temperatura živil, shranjenih v omari, neprekinjeno ohranja med – 1 °C in 5 °C;

(3)

„obratovalna temperatura za zamrzovanje“ pomeni, da se temperatura živil, shranjenih v omari, neprekinjeno ohranja pod – 15 °C, ki se obravnava kot najvišja temperatura v preskusu z najtoplejšim paketom;

(4)

„večnamenska omara“ pomeni, da se lahko temperatura v profesionalni hladilni omari za shranjevanje ali ločenih predelkih iste omare nastavi na različne vrednosti za hlajena ali zamrznjena živila;

(5)

„kombinirana omara“ pomeni profesionalno hladilno omaro za shranjevanje, ki vključuje dva predelka ali več z različnimi temperaturami za ohlajevanje in shranjevanje živil;

(6)

„hladilnik-zamrzovalnik“ pomeni vrsto kombinirane omare, ki vključuje vsaj en predelek, namenjen izključno za obratovalno temperaturo za hlajenje, in en predelek, namenjen izključno za obratovalno temperaturo za zamrzovanje;

(7)

„pokončna omara“ pomeni profesionalno hladilno omaro za shranjevanje s skupno višino, ki je enaka ali večja od 1 050 mm, pri čemer ima ena ali več sprednjih vrat ali predale za dostop do istega predelka;

(8)

„pult“ pomeni profesionalno hladilno omaro za shranjevanje s skupno višino, ki je manjša od 1 050 mm, pri čemer ima ena ali več sprednjih vrat ali predale za dostop do istega predelka;

(9)

„omara za majhne obremenitve“, znana tudi kot „polprofesionalna omara“ pomeni profesionalno hladilno omaro za shranjevanje, ki lahko le neprekinjeno ohranja obratovalno temperaturo za hlajenje ali zamrzovanje v vseh predelkih pri okoliških pogojih, ki ustrezajo klimatskemu razredu 3 iz preglednice 3 Priloge IV. Če lahko omara ohranja temperaturo pri okoliških pogojih, ki ustrezajo klimatskemu razredu 4, se ne šteje za omaro za lahke obremenitve;

(10)

„enakovredna profesionalna hladilna omara za shranjevanje“ pomeni model profesionalne hladilne omare za shranjevanje, dan na trg z enako neto prostornino, enakimi tehničnimi značilnostmi in učinkovitostjo ter enakimi tipi predelkov in prostorninami, kot jih ima drug model profesionalne hladilne omare za shranjevanje, ki ga je pod drugo številko trgovske oznake dal na trg isti proizvajalec;

(11)

„enakovredna omara za hitro hlajenje in zamrzovanje“ pomeni model omare za hitro hlajenje in zamrzovanje, dan na trg z enakimi tehničnimi značilnostmi in učinkovitostjo, kot jih ima drug model omare za hitro hlajenje in zamrzovanje, ki ga je pod drugo številko trgovske oznake dal na trg isti proizvajalec;

(12)

„nazivna zmogljivost hlajenja“ (PA ) pomeni zmogljivost hlajenja, ki jo ciklu s kompresijo pare omogoča doseči kondenzacijska enota, ko je povezana z uparjalnikom in raztezno posodo ter deluje pri polni obremenitvi, pri čemer se izmeri pri standardnih nazivnih pogojih z referenčno temperaturo okolice, nastavljeno na 32 °C, in je izražena v kW na dve decimalni mesti natančno;

(13)

„nazivna vhodna moč“ (DA ) pomeni vhodno električno moč, ki jo potrebuje kondenzacijska enota (vključno s kompresorjem, ventilatorji kondenzatorja in morebitnimi dodatki), da doseže nazivno zmogljivost hlajenja, in je izražena v kW na dve decimalni mesti natančno;

(14)

„nazivni koeficient učinkovitosti“ (COPA ) pomeni nazivno zmogljivost hlajenja, izraženo v kW, ki se deli z nazivno vhodno močjo, izraženo v kW, in je izražen na dve decimalni mesti natančno;

(15)

„koeficienti učinkovitosti COPB, COPC in COPD“ pomeni zmogljivost hlajenja, izraženo v kW, ki se deli z vhodno močjo, izraženo v kW, in je izražen na dve decimalni mesti natančno pri nazivnih točkah B, C in D;

(16)

„sezonsko razmerje energijske učinkovitosti“ (SEPR) je razmerje učinkovitosti kondenzacijske enote za zagotavljanje hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih, značilnih za različne obremenitve in temperaturo okolice skozi leto, pri čemer se izračuna kot razmerje med letno potrebo pa hlajenju in letno porabo električne energije ter izrazi na dve decimalni mesti natančno;

(17)

„letna potreba po hlajenju“ pomeni seštevek potrebe po hlajenju glede na temperaturni interval, pomnožen z ustreznim številom intervalnih ur;

(18)

„potreba po hlajenju glede na temperaturni interval“ pomeni potrebo po hlajenju za vsak temperaturni interval v letu, ki se izračuna tako, da se nazivna zmogljivost hlajenja pomnoži z razmerjem delne obremenitve, in izrazi v kW na dve decimalni mesti natančno;

(19)

„delna obremenitev“ (Pc(Tj)) pomeni obremenitev zaradi hlajenja pri določeni temperaturi okolice Tj, izračuna pa se tako, da se polna obremenitev pomnoži z razmerjem delne obremenitve pri enaki temperaturi okolice Tj, izrazi pa se v kW na dve decimalni mesti natančno;

(20)

„razmerje delne obremenitve“ (PR(Tj)) pri specifični temperaturi okolice Tj pomeni temperaturo okolice Tj, znižano za 5 °C, ki se deli z referenčno temperaturo okolice, znižano za 5 °C, pri čemer se za srednjo temperaturo pomnoži z 0,4 in prišteje k 0,6, za nizko temperaturo pa se pomnoži z 0,2 in prišteje k 0,8. Za temperature okolice, ki so višje od referenčne temperature okolice, je razmerje delne obremenitve 1. Za temperature okolice, ki so nižje od 5 °C, je razmerje delne obremenitve 0,6 za srednjo temperaturo in 0,8 za nizko temperaturo. Razmerje delne obremenitve se lahko izrazi na tri decimalna mesta natančno ali v odstotkih po množitvi s 100 na eno decimalno mesto natančno.

(21)

„letna poraba električne energije“ se izračuna kot seštevek razmerij med posamezno potrebo po hlajenju glede na temperaturni interval in ustreznim koeficientom učinkovitosti glede na temperaturni interval, pomnoženim z ustreznim številom intervalnih ur;

(22)

„temperatura okolice“ pomeni temperaturo zraka pri suhem termometru, izraženo v stopinjah Celzija;

(23)

„temperaturni interval“ (binj ) pomeni kombinacijo temperature okolice T j in intervalnih ur h j , kot je določeno v preglednici 6 Priloge VI;

(24)

„intervalne ure“ (hj ) pomenijo ure na leto, v katerih se temperatura okolice pojavi za vsak temperaturni interval, kot je določeno v preglednici 6 Priloge VI;

(25)

„referenčna temperatura okolice“ pomeni temperaturo okolice, izraženo v stopinjah Celzija, pri kateri je razmerje delne obremenitve enako 1. Ta temperatura je 32 °C;

(26)

„koeficient učinkovitosti glede na temperaturni interval“ (COPj ) pomeni koeficient učinkovitosti za vsak temperaturni interval v letu, izpeljan iz delne obremenitve, deklarirane potrebe po hlajenju in deklariranega koeficienta učinkovitosti za določene intervale, pri čemer se za druge intervale izračuna z linearno interpolacijo in po potrebi popravi s koeficientom degradacije;

(27)

„deklarirana potreba po hlajenju“ pomeni potrebo po hlajenju pri omejenem številu določenih temperaturnih intervalov, ki se izračuna tako, da se nazivna zmogljivost hlajenja pomnoži z ustreznim razmerjem delne obremenitve;

(28)

„deklarirani koeficient učinkovitosti“ pomeni koeficient učinkovitosti pri omejenem številu določenih temperaturnih intervalov, ki se izračuna tako, da se deklarirana zmogljivost hlajenja deli z deklarirano vhodno močjo;

(29)

„deklarirana zmogljivost hlajenja“ pomeni zmogljivost hlajenja, ki jo zagotovi enota, da izpolni posebno potrebo po hlajenju pri omejenem številu določenih temperaturnih intervalov, pri čemer se izrazi v kW na dve decimalni mesti natančno;

(30)

„deklarirana vhodna moč“ pomeni vhodno električno moč, ki je potrebna, da kondenzacijska enota doseže deklarirano zmogljivost hlajenja, in se izrazi v kW na dve decimalni mesti natančno;

(31)

„koeficient degradacije“ (Cdc) je 0,25 in pomeni merilo izgube učinkovitosti zaradi možnega cikličnega vklapljanja/izklapljanja kondenzacijskih enot, potrebnega za zadovoljitev delne obremenitve v primeru, da upravljanje zmogljivosti enote ne more zmanjšati obremenitve na delno obremenitev;

(32)

„upravljanje zmogljivosti“ pomeni zmožnost kondenzacijske enote, da spremeni svojo zmogljivost s spremembo volumetrične stopnje pretoka hladilne tekočine in se navede kot „stalna“, če enota ne more spremeniti stopnje volumetričnega pretoka, kot „postopna“, če se stopnja volumetričnega pretoka spremeni ali razlikuje v nizu največ dveh korakov, ali kot „spremenljiva“, če se stopnja volumetričnega pretoka spremeni ali razlikuje v nizu treh ali več korakov;

(33)

„nazivna zmogljivost hlajenja“ (PA ), izražena v kW na dve decimalni mesti natančno, pomeni zmogljivost hlajenja, ki jo lahko doseže procesni ohlajevalnik, kadar obratuje pri polni obremenitvi, ter se izmeri pri standardnih nazivnih pogojih z referenčno temperaturo okolice 35 °C za zračno hlajene ohlajevalnike in vhodno temperaturo vode 30 °C za vodno hlajene ohlajevalnike;

(34)

„nazivna vhodna moč“ (DA ) pomeni vhodno električno moč, ki jo potrebuje procesni ohlajevalnik (vključno s kompresorjem, ventilatorji ali črpalkami kondenzatorja, črpalkami uparjalnika in morebitnimi dodatki), da doseže nazivno zmogljivost hlajenja, pri čemer se izrazi v kW na dve decimalni mesti natančno;

(35)

„nazivno razmerje energijske učinkovitosti“ (EERA ) pomeni nazivno zmogljivost hlajenja, izraženo v kW, deljeno z nazivno vhodno močjo, izraženo v kW, pri čemer se izrazi na dve decimalni mesti natančno;

(36)

„sezonsko razmerje energijske učinkovitosti“ (SEPR) je razmerje učinkovitosti procesnega ohlajevalnika za zagotavljanje hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih, značilnih za različne obremenitve in temperaturo okolice skozi leto, pri čemer se izračuna kot razmerje med letno potrebo pa hlajenju in letno porabo električne energije ter izrazi na dve decimalni mesti natančno;

(37)

„letna potreba po hlajenju“ pomeni seštevek potrebe po hlajenju glede na temperaturni interval, pomnožen z ustreznim številom intervalnih ur;

(38)

„potreba po hlajenju glede na temperaturni interval“ pomeni nazivno zmogljivost hlajenja, ki se pomnoži z razmerjem delne obremenitve, za vsak temperaturni interval v letu, in je izražena v kW na dve decimalni mesti natančno;

(39)

„delna obremenitev“ (Pc(Tj)) pomeni obremenitev zaradi hlajenja pri določeni temperaturi okolice Tj, izračuna pa se tako, da se polna obremenitev pomnoži z razmerjem delne obremenitve pri enaki temperaturi okolice Tj, izrazi pa se v kW na dve decimalni mesti natančno;

(40)

„razmerje delne obremenitve“ (PR(Tj)) pri specifični temperaturi okolice Tj pomeni:

Razmerje delne obremenitve se lahko izrazi na tri decimalna mesta natančno ali v odstotkih po množitvi s 100 na eno decimalno mesto natančno.

(41)

„letna poraba električne energije“ se izračuna kot seštevek razmerij med posamezno potrebo po hlajenju glede na temperaturni interval in ustreznim razmerjem energijske učinkovitosti glede na temperaturni interval, pomnoženim z ustreznim številom intervalnih ur;

(42)

„temperatura okolice“ pomeni:

(43)

„temperaturni interval“ (binj ) pomeni kombinacijo temperature okolice T j in intervalnih ur h j , kot je določeno v Prilogi VIII;

(44)

„intervalne ure“ (hj ) pomenijo ure na leto, v katerih se temperatura okolice pojavi za vsak temperaturni interval, kot je določeno v Prilogi VIII;

(45)

„referenčna temperatura okolice“ pomeni temperaturo okolice, izraženo v stopinjah Celzija, pri kateri je razmerje delne obremenitve enako 1. Ta temperatura je 35 °C. Za zračno hlajene procesne ohlajevalnike je vhodna temperatura zraka pri kondenzatorju 35 °C, za vodno hlajene procesne ohlajevalnike pa je vhodna temperatura vode pri kondenzatorju 30 °C;

(46)

„razmerje energijske učinkovitosti glede na temperaturni interval“ (EERj ) pomeni razmerje energijske učinkovitosti za vsak temperaturni interval v letu, izpeljan iz delne obremenitve, deklarirane potrebe po hlajenju in deklariranega razmerja energijske učinkovitosti za določene intervale, pri čemer se za druge intervale izračuna z linearno interpolacijo in po potrebi popravi s koeficientom degradacije;

(47)

„deklarirana potreba po hlajenju“ pomeni potrebo po hlajenju pri omejenem številu določenih temperaturnih intervalov, ki se izračuna tako, da se nazivna zmogljivost hlajenja pomnoži z ustreznim razmerjem delne obremenitve;

(48)

„deklarirano razmerje energijske učinkovitosti“ pomeni razmerje energijske učinkovitosti pri omejenem številu določenih temperaturnih intervalov;

(49)

„deklarirana vhodna moč“ pomeni vhodno električno moč, ki je potrebna, da procesni ohlajevalnik doseže deklarirano zmogljivost hlajenja;

(50)

„deklarirana zmogljivost hlajenja“ pomeni zmogljivost hlajenja, ki jo zagotovi ohlajevalnik, da zadovolji deklarirano potrebo po hlajenju;

(51)

„koeficient degradacije“ (Cc) pomeni merilo izgube učinkovitosti zaradi cikličnega obratovanja procesnih ohlajevalnikov pri delni obremenitvi; če Cc ni določen z merjenjem, je privzeti koeficient degradacije Cc = 0,9;

(52)

„upravljanje zmogljivosti“ pomeni zmožnost procesnega ohlajevalnika da spremeni svojo zmogljivost s spremembo volumetrične stopnje pretoka hladilne tekočine in se navede kot „stalna“, če procesni ohlajevalnik ne more spremeniti stopnje volumetričnega pretoka, kot „postopna“, če se stopnja volumetričnega pretoka spremeni ali razlikuje v nizu največ dveh korakov, ali kot „spremenljiva“, če se stopnja volumetričnega pretoka spremeni ali razlikuje v nizu treh ali več korakov;

(53)

„potencial globalnega segrevanja“ (GWP) pomeni, v kolikšni meri 1 kg hladilnega sredstva, ki se uporabi v ciklu s kompresijo pare, po ocenah prispeva h globalnemu segrevanju, izraženemu v kg ekvivalenta CO2 v 100 letih;

(54)

za fluorirana hladilna sredstva se bodo upoštevale vrednosti GWP, ki so objavljene v četrtem poročilu o oceni, ki ga je sprejel Medvladni forum za podnebne spremembe (1) (vrednosti GWP foruma IPCC za leto 2007, za obdobje 100 let);

(55)

za nefluorirane pline se bodo upoštevale vrednosti GWP, ki so objavljene v prvem poročilu o oceni IPCC za obdobje 100 let;

(56)

vrednosti GWP za mešanice hladilnih sredstev temeljijo na formuli iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z vrednostmi iz četrtega poročila o oceni, ki ga je sprejel Medvladni forum za podnebne spremembe (vrednosti GWP foruma IPCC za leto 2007, za obdobje 100 let);

(57)

za hladilna sredstva, ki niso navedena zgoraj, se kot sklica uporabita Poročilo o presoji znanstvene skupine za presojo (2) (SAP), ustanovljene v okviru Montrealskega protokola, iz leta 2010 ter poročilo UNEP o hlajenju, klimatizaciji in toplotnih črpalkah (3) iz leta 2010 ali novejše, če je na voljo pred dnevom začetka veljavnosti.

(a)

Profesionalne hladilne omare za shranjevanje v okviru področja uporabe te uredbe, razen visokozmogljivostnih omar in hladilnikov-zamrzovalnikov, so v skladu z naslednjimi omejitvami indeksa energijske učinkovitosti (EEI):

Indeks energijske učinkovitosti profesionalne hladilne omare za shranjevanje se izračuna v skladu s postopkom iz Priloge III.

(b)

Od 1. julija 2016 je indeks energijske učinkovitosti visokozmogljivostne omare manjši od 115.

(a)

Od 1. julija 2016 so v knjižici z navodili za monterje in končne uporabnike ter na prosto dostopnih spletnih mestih proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov navedene naslednje informacije o profesionalnih hladilnih omarah za shranjevanje:

Preglednica 1 spodaj kaže okvirno predstavitev zahtevanih informacij.

Preglednica 1

Zahteve za informacije za profesionalne hladilne omare za shranjevanje

(b)

Od 1. julija 2016 se za monterje in druge strokovnjake na prosto dostopnih spletnih mestih proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov ali uvoznikov zagotovi del z informacijami o profesionalnih hladilnih omarah za shranjevanje, ki so pomembne za:

(c)

Od 1. julija 2016 so v knjižici z navodili za monterje in končne uporabnike ter na prosto dostopnih spletnih mestih proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov navedene naslednje okvirne informacije o omarah za hitro hlajenje in zamrzovanje:

(d)

tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 vsebuje naslednje elemente:

1.

Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile s tem namenom objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode. Profesionalne hladilne omare za shranjevanje izpolnjujejo pogoje in tehnične parametre iz točk 2 in 3.

2.

Za določitev vrednosti letne porabe energije in indeksa energijske učinkovitosti za profesionalne hladilne omare za shranjevanje se meritve opravijo pod naslednjimi pogoji:

3.

Okoliški pogoji klimatskih razredov 3, 4 in 5 so navedeni v preglednici 3.

Preglednica 3

Okoliški pogoji klimatskih razredov 3, 4 in 5

(a)

Od 1. julija 2016 koeficient učinkovitosti (COP) in sezonsko razmerje energijske učinkovitosti (SEPR) kondenzacijskih enot nista manjša od naslednjih vrednosti:

(b)

Od 1. julija 2018 koeficient učinkovitosti (COP) in sezonsko razmerje energijske učinkovitosti (SEPR) kondenzacijskih enot nista manjša od naslednjih vrednosti:

(c)

Za kondenzacijske enote, ki so namenjene za polnjenje s hladilno tekočino s potencialom globalnega segrevanja, ki je manjši od 150, so lahko vrednosti COP in SEPR manjše od vrednosti iz točke 1(a) za največ 15 %, od vrednosti iz točke 1(b) pa največ 10 %.

(d)

Kondenzacijske enote, ki lahko delujejo pri srednji in nizki temperaturi, so skladne z zahtevami za vsako kategorijo, za katero so deklarirane.

(a)

priročniki z navodili za monterje in končne uporabnike ter prosto dostopna spletna mesta proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov vsebujejo naslednje elemente:

(b)

za monterje in druge strokovnjake se na prosto dostopnih spletnih mestih proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov ali uvoznikov zagotovi del z informacijami, ki so pomembne za:

(c)

tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 vsebuje naslednje elemente:

1.

Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile s tem namenom objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode. Izpolnjujejo pogoje in tehnične parametre iz točke 2.

2.

Za določitev vrednosti zmogljivosti hlajenja, vhodne moči, koeficienta učinkovitosti in sezonskega razmerja energijske učinkovitosti se meritve opravijo pod naslednjimi pogoji:

(a)

Od 1. julija 2016 sezonsko razmerje energijske učinkovitosti (SEPR) procesnih ohlajevalnikov ni manjše od naslednjih vrednosti:

(b)

Od 1. julija 2018 sezonsko razmerje energijske učinkovitosti (SEPR) procesnih ohlajevalnikov ni manjše od naslednjih vrednosti:

(c)

Za procesne ohlajevalnike, ki so namenjeni za polnjenje s hladilno tekočino s potencialom globalnega segrevanja, ki je manjši od 150, so lahko vrednosti SEPR manjše od vrednosti iz točke 1(a) in (b) za največ 10 %.

(a)

priročniki z navodili za monterje in končne uporabnike ter prosto dostopna spletna mesta proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov vsebujejo naslednje elemente:

(b)

za monterje in druge strokovnjake se na prosto dostopnih spletnih mestih proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov ali uvoznikov zagotovi del z informacijami, ki so pomembne za:

(c)

tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 vsebuje naslednje elemente:

1.

Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile s tem namenom objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode. Izpolnjujejo pogoje in tehnične parametre iz točk 2 in 3.

2.

Za določitev vrednosti zmogljivosti hlajenja, vhodne moči, razmerja energijske učinkovitosti in sezonskega razmerja energijske učinkovitosti se meritve opravijo pod naslednjimi pogoji:

1.

Organi držav članic preskusijo samo eno enoto vsakega modela.

2.

Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve iz Priloge II, če:

3.

Če rezultat iz točke 2 ni dosežen, organi držav članic naključno preskusijo še tri dodatne enote istega modela. Alternativno so lahko tri dodatno izbrane enote eden ali več različnih modelov, ki so bili v tehnični dokumentaciji navedeni kot enakovredni izdelki.

4.

Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve iz Priloge II, če:

5.

Če rezultati iz točke 4 niso doseženi, se šteje, da zadevni model in vsi drugi enakovredni modeli profesionalnih hladilnih omar za shranjevanje niso skladni s to uredbo. Organi držav članic rezultate preskusov in druge pomembne informacije v enem mesecu po sprejetju sklepa o neskladnosti modela sporočijo organom drugih držav članic in Komisiji.

1.

Organi držav članic preskusijo samo eno enoto vsakega modela.

2.

Šteje se, da model kondenzacijske enote izpolnjuje veljavne zahteve iz Priloge V, če:

3.

Če rezultat iz točke 2 ni dosežen, organi države članice naključno preskusijo še tri dodatne enote istega modela.

4.

Šteje se, da model kondenzacijske enote izpolnjuje veljavne zahteve iz Priloge V, če:

5.

Če rezultati iz točke 4 niso doseženi, se šteje, da model ni skladen s to uredbo.

1.

Organi držav članic preskusijo samo eno enoto vsakega modela.

2.

Šteje se, da model procesnega ohlajevalnika izpolnjuje veljavne zahteve iz Priloge VII, če:

3.

Če rezultat iz točke 2 ni dosežen, organi držav članic naključno preskusijo še tri dodatne enote istega modela.

4.

Šteje se, da model procesnega ohlajevalnika izpolnjuje veljavne zahteve iz Priloge VII, če:

5.

Če rezultati iz točke 4 niso doseženi, se šteje, da model ni skladen s to uredbo.

1.

Na datum začetka veljavnosti te uredbe je bila najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je za profesionalne hladilne omare za shranjevanje na voljo na trgu v smislu njihovega indeksa energijske učinkovitosti (EEI), opredeljena na naslednji način:

2.

Na datum začetka veljavnosti te uredbe je bila najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je za kondenzacijske enote na voljo na trgu v smislu nazivnega koeficienta učinkovitosti in sezonskega razmerja energijske učinkovitosti, opredeljena na naslednji način:

3.

Na datum začetka veljavnosti te uredbe je bila najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je za procesne ohlajevalnike na voljo na trgu v smislu sezonskega razmerja energijske učinkovitosti, opredeljena na naslednji način: