This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32015D0296
Commission Implementing Decision (EU) 2015/296 of 24 February 2015 establishing procedural arrangements for cooperation between Member States on electronic identification pursuant to Article 12(7) of Regulation (EU) No 910/2014 of the European Parliament and of the Council on electronic identification and trust services for electronic transactions in the internal market Text with EEA relevance
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/296 z dne 24. februarja 2015 o določitvi postopkovne ureditve za sodelovanje med državami članicami na področju elektronske identifikacije v skladu s členom 12(7) Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu Besedilo velja za EGP
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/296 z dne 24. februarja 2015 o določitvi postopkovne ureditve za sodelovanje med državami članicami na področju elektronske identifikacije v skladu s členom 12(7) Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu Besedilo velja za EGP
UL L 53, 25.2.2015, p. 14–20
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
25.2.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 53/14 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/296
z dne 24. februarja 2015
o določitvi postopkovne ureditve za sodelovanje med državami članicami na področju elektronske identifikacije v skladu s členom 12(7) Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (1) in zlasti člena 12(7) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Sodelovanje med državami članicami na področju interoperabilnosti in varnosti shem elektronske identifikacije je nujno za spodbujanje visoke ravni zaupanja in varnosti, ki ustreza stopnji tveganja pri takih shemah. |
(2) |
Člen 7(g) Uredbe (EU) št. 910/2014 od držav članic priglasiteljic zahteva, da drugim državam članicam zagotovijo opis navedene sheme šest mesecev vnaprej, da lahko države članice sodelujejo na način, opisan v členu 12(5) Uredbe (EU) št. 910/2014. |
(3) |
Za sodelovanje med državami članicami so potrebni poenostavljeni postopki. Interoperabilnosti in varnosti shem elektronske identifikacije ni mogoče doseči s postopki, ki se izvajajo v različnih jezikih. Uporaba angleškega jezika pri sodelovanju naj bi olajšala doseganje interoperabilnosti in varnosti shem elektronske identifikacije, vendar pa prevod že obstoječe dokumentacije ne bi smel povzročiti nesorazmernega bremena. |
(4) |
Različne elemente sheme elektronske identifikacije upravljajo različni organi ali telesa v državah članicah. Da se omogoči učinkovito sodelovanje in poenostavijo upravni postopki, je potrebno zagotoviti, da ima vsaka država članica enotno kontaktno točko, prek katere so dosegljivi njeni pristojni organi in telesa. |
(5) |
Izmenjava informacij, izkušenj in dobre prakse med državami članicami olajša razvoj shem elektronske identifikacije in služi kot orodje za doseganje tehnične interoperabilnosti. Potreba po takšnem sodelovanju je še posebej upravičena, kadar se nanaša na prilagoditve že priglašenih shem elektronske identifikacije, spremembe shem elektronske identifikacije, o katerih so bile državam članicam predložene informacije pred priglasitvijo, ali kadar pride do pomembnega razvoja ali dogodkov, ki lahko vplivajo na interoperabilnost ali varnost shem elektronske identifikacije. Države članice bi morale imeti na voljo tudi sredstva, da zahtevajo takšne informacije o interoperabilnosti in varnosti shem elektronske identifikacije od drugih držav članic. |
(6) |
Medsebojni strokovni pregled shem elektronske identifikacije bi bilo treba obravnavati kot proces vzajemnega učenja, ki prispeva k vzpostavitvi zaupanja med državami članicami in zagotavlja interoperabilnost in varnost priglašenih shem elektronske identifikacije. Zato morajo države članice priglasiteljice predložiti dovolj informacij o svojih shemah elektronske identifikacije. Prav tako pa je treba upoštevati, da morajo države članice nekatere informacije ohranjati zaupne, kadar je to nujno potrebno za varnost. |
(7) |
Za zagotovitev, da je postopek medsebojnega strokovnega pregleda stroškovno učinkovit, prinaša jasne in prepričljive rezultate in po nepotrebnem ne obremenjuje držav članic, bi morale države članice skupaj izvesti en sam medsebojni strokovni pregled. |
(8) |
Države članice bi morale pri sodelovanju v zadevah v zvezi s shemami elektronske identifikacije, pa tudi pri izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov, upoštevati ocene neodvisnih tretjih strani, če so na voljo. |
(9) |
Da bi olajšali postopkovno ureditev za doseganje ciljev iz člena 12(5) in (6) Uredbe (EU) št. 910/2014, bi bilo treba vzpostaviti mrežo za sodelovanje. S tem bi se zagotovila vzpostavitev foruma, ki lahko vključuje vse države članice in jih na formaliziran način pritegne k sodelovanju glede praktičnih vidikov vzdrževanja interoperabilnostnega okvira. |
(10) |
Mreža za sodelovanje bi morala preučiti osnutke obrazcev za priglasitev, ki so jih predložile države članice v skladu s členom 7(g) Uredbe (EU) št. 910/2014, in izdati mnenja, ki zagotavljajo podatke o skladnosti v njih opisanih shem z zahtevami iz členov 7, 8(1) in (2) ter 12(1) navedene uredbe in izvedbenim aktom iz člena 8(3) navedene uredbe. Člen 9(1)(e) Uredbe (EU) št. 910/2014 določa, da morajo države članice priglasiteljice opisati, kako priglašena shema elektronske identifikacije izpolnjuje zahteve interoperabilnosti v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. 910/2014. Zlasti bi morale države članice upoštevati mnenja mreže za sodelovanje pri pripravi na izpolnjevanje svojih obveznosti iz člena 9(1)(e) Uredbe (EU) št. 910/2014, namreč Komisiji opisati, kako priglašena shema elektronske identifikacije izpolnjuje zahteve interoperabilnosti v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. 910/2014. |
(11) |
Vse strani, ki so vključene v priglasitev, bi morale upoštevati mnenje mreže za sodelovanje kot smernice za celoten postopek sodelovanja, priglasitve in zagotavljanja interoperabilnosti. |
(12) |
Da bi se zagotovila učinkovitost postopka medsebojnih strokovnih pregledov, ki se izvajajo na podlagi tega sklepa, je primerno, da mreža za sodelovanje pripravi smernice za države članice. |
(13) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 48 Uredbe (EU) št. 910/2014 – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Cilj
V skladu s členom 12(7) uredbe ta sklep določa postopkovno ureditev za lažje sodelovanje med državami članicami, kar je potrebno za zagotovitev interoperabilnosti in varnosti shem elektronske identifikacije, o katerih države članice nameravajo uradno obvestiti ali so že uradno obvestile Komisijo. Ureditev se nanaša zlasti na:
(a) |
izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks v zvezi s shemami elektronske identifikacije in pregledom zadevnega razvoja v sektorju elektronske identifikacije, kot je določeno v poglavju II; |
(b) |
medsebojni strokovni pregled shem elektronske identifikacije, kot je določeno v poglavju III; ter |
(c) |
sodelovanje prek mreže za sodelovanje, kot je določeno v poglavju IV. |
Člen 2
Jezik sodelovanja
1. Razen če se zadevne države članice ne dogovorijo drugače, je jezik sodelovanja angleščina.
2. Brez poseganja v odstavek 1 države članice niso dolžne prevesti dokazil iz člena 10(2), če bi to povzročilo nerazumno breme.
Člen 3
Enotne kontaktne točke
1. Za namene sodelovanja med državami članicami v skladu s členom 12(5) in (6) Uredbe (EU) št. 910/2014 vsaka država članica določi enotno kontaktno točko.
2. Vsaka država članica drugim državam članicam in Komisiji sporoči informacije o enotni kontaktni točki. Komisija na spletu objavi seznam enotnih kontaktnih točk.
POGLAVJE II
IZMENJAVA INFORMACIJ, IZKUŠENJ IN DOBRIH PRAKS
Člen 4
Izmenjava informacij, izkušenj in dobrih praks
1. Države članice si medsebojno izmenjujejo informacije, izkušnje in dobre prakse v zvezi s shemami elektronske identifikacije.
2. Vsaka država članica ustrezno obvesti druge države članice, če uvede katere koli od naslednjih sprememb, razvojnih novosti ali prilagoditev, ki so povezani z interoperabilnostjo ali ravnmi zanesljivosti sheme:
(a) |
razvoj ali prilagoditve svojih že priglašenih shem elektronske identifikacije, kadar se ne zahteva priglasitev v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) št. 910/2014; |
(b) |
spremembe, razvoj ali prilagoditve opisa sheme elektronske identifikacije, ki se predloži v skladu s členom 7(g) Uredbe (EU) št. 910/2014, če je do njih prišlo pred priglasitvijo. |
3. Če država članica ugotovi kakršen koli pomemben razvoj ali dogodek, ki ni povezan z njeno priglašeno shemo elektronske identifikacije, a bi lahko vplival na varnost drugih priglašenih shem elektronske identifikacije, o tem obvesti druge države članice.
Člen 5
Zahteva po informacijah o interoperabilnosti in varnosti
1. Če država članica meni, da je za zagotovitev interoperabilnosti shem elektronske identifikacije potrebnih več informacij, ki jih država članica, ki priglasi shemo elektronske identifikacije, še ni zagotovila, lahko take informacije od nje zahteva. Država članica priglasiteljica zagotovi te informacije, razen če:
(a) |
takih informacij nima in bi pridobitev teh informacij povzročila nerazumno upravno breme; |
(b) |
se take informacije nanašajo na vprašanja javne ali nacionalne varnosti; |
(c) |
se take informacije nanašajo na vprašanja poslovnih ali poklicnih skrivnosti ali skrivnosti podjetij. |
2. Za izboljšanje varnosti shem elektronske identifikacije lahko država članica, ki dvomi v varnost že priglašene sheme ali sheme, ki je v postopku priglasitve, zahteva informacije o tem. Država članica, ki je prejela tako zahtevo, mora nato vsem državam članicam zagotoviti ustrezne informacije, potrebne za ugotovitev, ali je prišlo do kršitve varnosti iz člena 10 Uredbe (EU) št. 910/2014, ali za ugotovitev, ali obstaja dejanska nevarnost, da bi do take kršitve lahko prišlo, razen če:
(a) |
takih informacij nima in bi pridobitev teh informacij povzročila nerazumno upravno breme; |
(b) |
se take informacije nanašajo na vprašanja javne ali nacionalne varnosti; |
(c) |
se take informacije nanašajo na vprašanja poslovnih ali poklicnih skrivnosti ali skrivnosti podjetij. |
Člen 6
Izmenjava informacij prek enotnih kontaktnih točk
Države članice si izmenjujejo informacije v skladu s členoma 4 in 5 prek enotnih kontaktnih točk in brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo zahtevane ustrezne informacije.
POGLAVJE III
MEDSEBOJNI STROKOVNI PREGLED
Člen 7
Načela
1. Medsebojni strokovni pregled je mehanizem za sodelovanje med državami članicami, zasnovan tako, da se zagotovi interoperabilnost in varnost priglašenih shem elektronske identifikacije.
2. Sodelovanje držav članic pri medsebojnem strokovnem pregledu je prostovoljno. Država članica, katere shemo elektronske identifikacije je treba strokovno pregledati, ne sme zavrniti sodelovanja katere koli države članice v postopku medsebojnega strokovnega pregleda.
3. Vsaka država članica, vključena v postopek medsebojnega strokovnega pregleda, krije stroške lastne udeležbe v tem postopku.
4. Vse informacije, pridobljene v okviru postopka medsebojnega strokovnega pregleda, se uporabljajo izključno v ta namen. Predstavniki držav članic, ki izvajajo medsebojni strokovni pregled, tretjim stranem ne razkrijejo nobenih občutljivih ali zaupnih informacij, pridobljenih pri medsebojnem strokovnem pregledu.
5. Države članice, ki sodelujejo v medsebojnem strokovnem pregledu, razkrijejo vsa morebitna nasprotja interesov, ki jih morda imajo predstavniki, ki so jih imenovale za sodelovanje v dejavnostih medsebojnega strokovnega pregleda.
Člen 8
Začetek postopka medsebojnega strokovnega pregleda
1. Postopek medsebojnega strokovnega pregleda se lahko opravi na enega od naslednjih načinov:
(a) |
država članica zahteva, da se za njene sheme elektronske identifikacije opravi medsebojni strokovni pregled; |
(b) |
država članica ali države članice izrazijo željo za medsebojni strokovni pregled sheme elektronske identifikacije druge države članice. V svoji zahtevi navedejo razloge, zakaj želijo izvesti medsebojni strokovni pregled, in pojasnijo, kako bi ta prispeval k interoperabilnosti ali varnosti shem elektronske identifikacije držav članic. |
2. Zahteva iz odstavka 1 se sporoči mreži za sodelovanje v skladu z odstavkom 3. Vsaka država članica, ki želi sodelovati v medsebojnem strokovnem pregledu, o tem v roku enega meseca obvesti mrežo za sodelovanje.
3. Država članica, katere shemo elektronske identifikacije je treba strokovno pregledati, mreži za sodelovanje predloži naslednje informacije:
(a) |
shemo elektronske identifikacije za medsebojni strokovni pregled; |
(b) |
države članice, ki sodelujejo v medsebojnem strokovnem pregledu; |
(c) |
časovni razpored za predložitev pričakovanega rezultata mreži za sodelovanje; ter |
(d) |
podrobnosti o izvedbi medsebojnega strokovnega pregleda v skladu s členom 9(2). |
4. Shema elektronske identifikacije v dveh letih od zaključenega medsebojnega strokovnega pregleda ne sme biti ponovno strokovno pregledana, razen če mreža za sodelovanje določi drugače.
Člen 9
Priprava za medsebojni strokovni pregled
1. Države članice, ki sodelujejo v medsebojnem strokovnem pregledu, državi članici, katere shema elektronske identifikacije je v postopku medsebojnega strokovnega pregleda, zagotovijo imena in kontaktne podatke svojih predstavnikov, ki izvajajo medsebojni strokovni pregled, v 2 tednih po tem, ko so države članice, ki sodelujejo v medsebojnem strokovnem pregledu, sporočile, da nameravajo sodelovati v tem pregledu v skladu s členom 8(2). Država članica, katere shema elektronske identifikacije je v postopku medsebojnega strokovnega pregleda, lahko zavrne sodelovanje katerega koli predstavnika v primeru nasprotja interesov.
2. Ob upoštevanju smernic, ki jih je pripravila mreža za sodelovanje, se država članica, katere shema elektronske identifikacije je v postopku medsebojnega strokovnega pregleda, in države članice, ki sodelujejo v medsebojnem strokovnem pregledu, dogovorijo o:
(a) |
obsegu in ureditvi medsebojnega strokovnega pregleda na podlagi področja uporabe člena 7(g) ali člena 9(1) Uredbe (EU) št. 910/2014 in zanimanja, ki so ga v začetni fazi izrazile države članice, ki sodelujejo v medsebojnem strokovnem pregledu; |
(b) |
časovnem načrtu dejavnosti medsebojnega strokovnega pregleda z določitvijo končnega roka, ki ne sme biti daljši kot 3 mesece po tem, ko so države članice, ki sodelujejo v medsebojnem strokovnem pregledu, predložile imena in kontaktne podatke svojih predstavnikov v skladu z odstavkom 1; |
(c) |
drugih organizacijskih ureditvah, ki se nanašajo na postopek medsebojnega strokovnega pregleda. Država članica, katere shema elektronske identifikacije je v postopku medsebojnega strokovnega pregleda, mrežo za sodelovanje obvesti o dogovoru. |
Člen 10
Medsebojni strokovni pregledi
1. Sodelujoče države članice skupaj opravijo medsebojni strokovni pregled. Predstavniki držav članic med sabo izberejo enega predstavnika za usklajevanje medsebojnega strokovnega pregleda.
2. Država članica, katere shema elektronske identifikacije je v postopku medsebojnega strokovnega pregleda, državam članicam, ki sodelujejo v medsebojnem strokovnem pregledu, predloži obrazec za priglasitev, predložen Komisiji, ali opis sheme v skladu s členom 7(g) Uredbe (EU) št. 910/2014, če zadevna shema elektronske identifikacije še ni bila priglašena. Predložijo se tudi vsa dokazila in ustrezne dodatne informacije.
3. Medsebojni strokovni pregled lahko med drugim vključuje eno od naslednjih ureditev:
(a) |
oceno ustrezne dokumentacije, |
(b) |
pregled postopkov, |
(c) |
tehnične seminarje in |
(d) |
upoštevanje ocene neodvisnih tretjih strani. |
4. Države članice, ki sodelujejo v medsebojnem strokovnem pregledu, lahko zahtevajo dodatno dokumentacijo v zvezi s priglasitvijo. Država članica, katere shema elektronske identifikacije je v postopku medsebojnega strokovnega pregleda, zagotovi take informacije, razen če:
(a) |
nima takih informacij in bi pridobitev teh informacij povzročila nerazumno upravno breme; |
(b) |
se take informacije nanašajo na vprašanja javne ali nacionalne varnosti; |
(c) |
se take informacije nanašajo na vprašanja poslovnih ali poklicnih skrivnosti ali skrivnosti podjetij. |
Člen 11
Rezultat medsebojnega strokovnega pregleda
Države članice, ki sodelujejo v medsebojnem strokovnem pregledu, v roku enega meseca po koncu postopka medsebojnega strokovnega pregleda pripravijo in predložijo poročilo za mrežo za sodelovanje. Člani mreže za sodelovanje lahko zahtevajo dodatne informacije ali pojasnila od države članice, katere shema elektronske identifikacije je bila strokovno pregledana, ali od držav članic, ki sodelujejo v medsebojnem strokovnem pregledu.
POGLAVJE IV
MREŽA ZA SODELOVANJE
Člen 12
Vzpostavitev in metode dela
Vzpostavi se mreža za spodbujanje sodelovanja v skladu s členom 12(5) in (6) Uredbe (EU) št. 910/2014 (v nadaljnjem besedilu: mreža za sodelovanje). Mreža za sodelovanje opravlja svoje delo s kombinacijo srečanj in pisnega postopka.
Člen 13
Osnutek obrazca za priglasitev
Kadar država članica priglasiteljica predloži opis svoje sheme elektronske identifikacije v skladu s členom 7(g) Uredbe (EU) št. 910/2014, predloži mreži za sodelovanje ustrezno izpolnjen osnutek obrazca za priglasitev in vso potrebno spremno dokumentacijo, kakor je določeno v členu 9(1) Uredbe (EU) št. 910/2014 in v izvedbenem aktu iz člena 9(5) Uredbe (EU) št. 910/2014.
Člen 14
Naloge
Mreža za sodelovanje je pooblaščena za:
(a) |
olajšanje sodelovanja z izmenjavo informacij med državami članicami pri vzpostavitvi in delovanju interoperabilnostnega okvira v skladu s členom 12(5) in (6) Uredbe (EU) št. 910/2014; |
(b) |
vzpostavitev metod za učinkovito izmenjavo informacij o vseh vprašanjih v zvezi z elektronsko identifikacijo; |
(c) |
pregled ustreznega razvoja v sektorju elektronske identifikacije in za razpravo ter razvijanje dobre prakse glede interoperabilnosti in varnosti shem elektronske identifikacije; |
(d) |
sprejemanje mnenj o razvoju v zvezi z interoperabilnostnim okvirom iz člena 12(2) do (4) Uredbe (EU) št. 910/2014; |
(e) |
sprejemanje mnenj o razvoju v zvezi z minimalnimi tehničnimi specifikacijami, standardi in postopki glede ravni zanesljivosti, določenih v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 910/2014, in smernicah, ki spremljajo navedeni izvedbeni akt; |
(f) |
sprejemanje smernic o obsegu medsebojnega strokovnega pregleda in njegovi ureditvi; |
(g) |
pregled rezultatov medsebojnih strokovnih pregledov v skladu s členom 11; |
(h) |
pregled izpolnjenega osnutka obrazca za priglasitev; |
(i) |
sprejetje mnenj o tem, kako shema elektronske identifikacije, ki jo je treba priglasiti in katere opis je bil predložen v skladu s členom 7(g) Uredbe (EU) št. 910/2014, izpolnjuje zahteve iz členov 7, 8(1) in (2) ter 12(1) navedene uredbe in izvedbenega akta iz člena 8(3) navedene uredbe. |
Člen 15
Članstvo
1. Države članice in države Evropskega gospodarskega prostora so članice mreže za sodelovanje.
2. Predsednik poziva predstavnike držav pristopnic, da se od dneva podpisa pristopne pogodbe udeležijo srečanj mreže za sodelovanje kot opazovalci.
3. Po posvetovanju z mrežo za sodelovanje lahko predsednik k priložnostnemu sodelovanju pri delu mreže ali podskupine povabi strokovnjake, ki niso člani mreže za sodelovanje, a imajo posebno strokovno znanje s področja na dnevnem redu. Poleg tega lahko predsednik po posvetovanju z mrežo za sodelovanje podeli status opazovalca posameznikom in organizacijam.
Člen 16
Delovanje
1. Srečanjem mreže za sodelovanje predseduje Komisija.
2. Po dogovoru s Komisijo lahko mreža za sodelovanje ustanovi podskupine za preučitev posebnih vprašanj na podlagi mandata, ki ga določi mreža za sodelovanje. Te podskupine prenehajo obstajati takoj, ko zaključijo svoj mandat.
3. Člani mreže za sodelovanje ter povabljeni strokovnjaki in opazovalci spoštujejo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, določene v Pogodbah in njihovih izvedbenih pravilih, ter Pravilnik Komisije o varnosti v zvezi z zaščito tajnih podatkov EU iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (2). Če teh obveznosti ne spoštujejo, lahko Komisija sprejme vse potrebne ukrepe.
4. Mreža za sodelovanje se sestaja v prostorih Komisije. Komisija zagotovi tajniške storitve.
5. Mreža za sodelovanje na posebnem spletnem mestu objavi svoja mnenja, sprejeta v skladu s členom 14(i). Če tako mnenje vsebuje zaupne informacije, mreža za sodelovanje za namene take objave sprejme tudi različico navedenega mnenja, ki ni zaupna.
6. Mreža za sodelovanje sprejme svoj poslovnik z navadno večino svojih članov.
Člen 17
Stroški srečanj
1. Komisija sodelujočih pri dejavnostih mreže za sodelovanje ne plačuje za njihove storitve.
2. Komisija pa lahko udeležencem srečanj mreže za sodelovanje povrne potne stroške. Povračilo se izplača v skladu z veljavnimi določbami Komisije v mejah razpoložljivih odobrenih sredstev, dodeljenih službam Komisije v okviru letnega postopka razporeditve sredstev.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 24. februarja 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 257, 28.8.2014, str. 73.
(2) Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega Poslovnika (UL L 317, 3.12.2001, str. 1).