16.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/1

(1)

Gospodarska blaginja Unije je odvisna od stalne ustvarjalnosti in inovativnosti. Zato so ukrepi za njuno učinkovito varstvo nepogrešljivi pri zagotavljanju prihodnje blaginje Unije.

(2)

Pravice intelektualne lastnine so pomembno poslovno sredstvo, ki pomaga zagotavljati, da ustvarjalci in inovatorji prejmejo pravično plačilo za svoje delo ter da so njihove naložbe v raziskave in nove zamisli varovane.

(3)

Preudaren, usklajen in napreden pristop k pravicam intelektualne lastnine je bistven pri prizadevanju za izpolnjevanje ciljev strategije Evropa 2020, ki vključuje digitalno agendo za Evropo.

(4)

Stalno naraščanje števila kršitev pravic intelektualne lastnine predstavlja resnično grožnjo ne le za gospodarstvo Unije, temveč pogosto tudi za zdravje in varnost potrošnikov Unije. Zato je za uspešen boj proti temu pojavu potrebno učinkovito, takojšnje in usklajeno ukrepanje na nacionalni, evropski in svetovni ravni.

(5)

V skladu s splošno strategijo o pravicah intelektualne lastnine, predvideno v Resoluciji Sveta z dne 25. septembra 2008 o celovitem evropskem načrtu za preprečevanje ponarejanja in piratstva (3), je Svet pozval Komisijo, naj ustanovi Evropski opazovalni urad za ponarejanje in piratstvo. Zato je Komisija oblikovala mrežo strokovnjakov iz javnih in zasebnih sektorjev ter opisala naloge te mreže v svojem sporočilu z naslovom „Krepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu“. Ime Evropskega opazovalnega urada za ponarejanje in piratstvo bi bilo treba spremeniti v Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: Opazovalni urad).

(6)

V navedenem sporočilu je bilo zapisano, da bi moral Opazovalni urad služiti kot osrednji vir za zbiranje in spremljanje informacij in podatkov, povezanih z vsemi kršitvami pravic intelektualne lastnine, ter za poročanje o takih informacijah in podatkih. Uporabljati bi se moral kot platforma za sodelovanje med predstavniki iz nacionalnih organov in zainteresiranih strani za izmenjevanje zamisli ter strokovnega znanja in izkušenj o najboljših praksah in dajanje priporočil oblikovalcem politike glede skupnih strategij uveljavljanja. Sporočilo je določalo, da Opazovalni urad organizirajo in vodijo službe Komisije.

(7)

V svoji Resoluciji z dne 1. marca 2010 o krepitvi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (4) je Svet pozval Komisijo, države članice in industrijo, naj Opazovalnemu uradu zagotovijo razpoložljive zanesljive in primerljive podatke o ponarejanju in piratstvu ter v okviru Opazovalnega urada skupaj razvijejo in sprejmejo načrte za zbiranje dodatnih informacij. Svet je prav tako pozval Opazovalni urad, naj vsako leto objavi celovito letno poročilo, ki vsebuje obseg, razpon in glavne značilnosti ponarejanja in piratstva kot tudi njun vpliv na notranji trg. To letno poročilo bi moralo biti pripravljeno v okviru prava o varstvu podatkov, in sicer ob uporabi relevantnih informacij, ki jih v ta namen zagotovijo organi držav članic, Komisija ter zasebni sektor. Svet je prav tako priznal, da je pomembno razvijati nove konkurenčne poslovne modele za povečanje zakonite ponudbe kulturnih in ustvarjalnih vsebin ter hkrati za preprečevanje kršitev pravic intelektualne lastnine in boj proti njim, in sicer kot nujne ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, zaposlovanja in kulturne raznolikosti.

(8)

V svojih sklepih z dne 25. maja 2010 o prihodnji reviziji sistema blagovne znamke v Evropski uniji (5) je Svet pozval Komisijo, naj določi pravno podlago za vključitev Urada za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli) (v nadaljnjem besedilu: Urad) v dejavnosti, povezane z uveljavljanjem, vključno z bojem proti ponarejanju, zlasti prek krepitve njegovega sodelovanja z nacionalnimi uradi za blagovne znamke in Opazovalnim uradom. V povezavi z navedenim Direktiva 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (6) med drugim določa nekatere ukrepe za spodbujanje sodelovanja, vključno z izmenjavo informacij med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo.

(9)

Evropski parlament je v svojem priporočilu z dne 26. marca 2009 o okrepitvi varnosti in temeljnih svoboščin na internetu (7) priporočil, naj Svet ohrani popoln in varen dostop do interneta, hkrati pa spodbudi sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem pri krepitvi sodelovanja na področju kazenskega pregona.

(10)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 22. septembra 2010 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (8) pozval države članice in Komisijo, naj razširijo sodelovanje med Uradom in nacionalnimi uradi za intelektualno lastnino, da bo zajemalo tudi boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine.

(11)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 12. maja 2011 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (9) pozval Komisijo, naj upošteva posebne težave, ki jih imajo mala in srednje velika podjetja pri uveljavljanju svojih pravic intelektualne lastnine in naj spodbuja najboljšo prakso in učinkovite metode za spoštovanje teh pravic.

(12)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. julija 2011 o celovitem pristopu k varstvu osebnih podatkov v Evropski uniji (10) Komisijo pozval, naj zagotovi popolno uskladitev in pravno varnost, s čimer bi se vzpostavila enotna in visoka raven varstva posameznikov v vseh okoliščinah.

(13)

Glede na obseg nalog, dodeljenih Opazovalnemu uradu, je potrebna rešitev za zagotovitev ustrezne in trajnostne infrastrukture za izpolnjevanje njegovih nalog.

(14)

Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (11) določa upravno sodelovanje med Uradom in sodišči ali organi držav članic ter izmenjavo publikacij med Uradom in osrednjimi uradi za industrijsko lastnino v državah članicah. Na podlagi tega je Urad vzpostavil sodelovanje z nacionalnimi uradi, ki so dejavni na področju varstva pravic intelektualne lastnine. Zato Urad v precejšnji meri že ima potrebne izkušnje in strokovno znanje, da zagotovi ustrezno in trajnostno infrastrukturo na področju nalog Opazovalnega urada.

(15)

Urad je tako zelo primeren za izvajanje teh nalog.

(16)

Te naloge bi morale biti povezane z vsemi pravicami intelektualne lastnine, ki jih zajema Direktiva 2004/48/ES, ker kršitve v veliko primerih vplivajo na več pravic intelektualne lastnine. Poleg tega so podatki in izmenjava najboljših praks potrebni v zvezi s celotnim sklopom navedenih pravic intelektualne lastnine, da se zagotovi popoln pregled stanja in omogoči celovito oblikovanje obsežnih strategij za znižanje števila kršitev pravic intelektualne lastnine.

(17)

Naloge, ki bi jih moral izvajati Urad, so lahko povezane z ukrepi uveljavljanja in poročanja iz Direktive 2004/48/ES. Tako bi moral Urad opravljati storitve za nacionalne organe ali nosilce dejavnosti, ki vplivajo zlasti na enotno izvajanje Direktive in bodo verjetno olajšali njeno uporabo. Zato bi bilo treba naloge Urada obravnavati kot tesno povezane z vsebino aktov, ki približujejo zakone in druge predpise držav članic.

(18)

Opazovalni urad, ki ga zbere Urad, bi moral postati center odličnosti za informacije in podatke, povezane s kršitvami pravic intelektualne lastnine, pri čemer uporablja strokovno znanje in izkušnje ter vire Urada.

(19)

Urad bi moral zagotavljati forum, ki povezuje javne organe in zasebni sektor, zagotavlja zbiranje, analizo in razširjanje ustreznih objektivnih, primerljivih in zanesljivih podatkov v zvezi z vrednostjo pravic intelektualne lastnine in kršitvami teh pravic, določa in spodbuja najboljše prakse in strategije za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ter ozavešča javnost o vplivu kršitev pravic intelektualne lastnine. Poleg tega bi moral Urad izpolnjevati dodatne naloge, kot so izboljšanje razumevanja vrednosti pravic intelektualne lastnine, spodbujanje izmenjave informacij o novih konkurenčnih poslovnih modelih, ki širijo zakonito ponudbo kulturnih in ustvarjalnih vsebin, izboljšanje strokovnega znanja in izkušenj oseb, vključenih v uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, z ustreznimi ukrepi usposabljanja, izboljšanje poznavanja tehnik za preprečevanje ponarejanja ter krepitev sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Komisija bi morala biti povezana z dejavnostmi, ki jih Urad opravlja v skladu s to uredbo.

(20)

Urad bi tako moral olajšati in podpirati dejavnosti nacionalnih organov, zasebnega sektorja in institucij Unije, povezanih z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, zlasti njihovih prizadevanj v boju proti kršitvam teh pravic. Izvrševanje pooblastil, ki jih Uradu podeljuje ta uredba, državam članicam ne preprečuje izvrševanja njihovih pristojnosti. Naloge in dejavnosti Urada v skladu s to uredbo ne obsegajo sodelovanja v posameznih operacijah ali preiskavah, ki jih opravljajo pristojni organi.

(21)

Da bi najučinkoviteje izpolnil navedene naloge, bi se Urad moral posvetovati in sodelovati z drugimi organi na nacionalni, evropski in, kadar je to ustrezno, mednarodni ravni, ustvariti sinergije z dejavnostmi, ki jih izvajajo ti organi, in se izogibati podvajanju ukrepov.

(22)

Urad bi moral naloge in dejavnosti v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine izvajati z uporabo lastnih proračunskih sredstev.

(23)

Ko Urad v okviru svojih dejavnosti izbira predstavnike zasebnega sektorja za Opazovalni urad, bi moral vključiti reprezentativen izbor gospodarskih sektorjev, vključno z ustvarjalno industrijo, ki jih boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine najbolj zadeva ali ki imajo z njim največ izkušenj, zlasti predstavnike imetnikov pravic, vključno z avtorji in drugimi ustvarjalci, ter posrednikov internetnih storitev. Zagotoviti bi bilo treba tudi ustrezno zastopanost potrošnikov ter malih in srednje velikih podjetij.

(24)

Obveznosti obveščanja, ki jih ta uredba nalaga državam članicam in zasebnemu sektorju, ne bi smele ustvarjati nepotrebnih upravnih bremen, temveč bi si morale prizadevati, da se prepreči podvajanje, kar zadeva podatke, ki jih države članice in predstavniki zasebnega sektorja že posredujejo institucijam Unije v skladu z zahtevami Unije glede poročanja.

(25)

Ker cilja te uredbe, in sicer pooblastiti Urad za izvajanje nalog, povezanih z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi njegovega učinka lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

(a)

izboljšanje razumevanja vrednosti intelektualne lastnine;

(b)

izboljšanje razumevanja obsega in učinka kršitev pravic intelektualne lastnine;

(c)

izboljšanje poznavanja najboljših praks javnega in zasebnega sektorja za varstvo pravic intelektualne lastnine;

(d)

pomoč pri ozaveščanju državljanov o vplivu kršitev pravic intelektualne lastnine;

(e)

izboljšanje strokovnega znanja in izkušenj oseb, ki so vključene v uveljavljanje pravic intelektualne lastnine;

(f)

izboljšanje poznavanja tehničnih orodij za preprečevanje kršitev pravic intelektualne lastnine ter boj proti njim, vključno s sistemi prepoznavanja in sledenja, ki pripomorejo k razločevanju pristnih izdelkov od ponarejenih;

(g)

vzpostavitev mehanizmov, ki pripomorejo k izboljšanju spletne izmenjave informacij v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine med organi držav članic, ki delujejo na področju teh pravic, ter spodbujanje sodelovanja z in med temi organi;

(h)

prizadevanje, ob posvetovanju z državami članicami, za spodbujanje mednarodnega sodelovanja z uradi za intelektualno lastnino v tretjih državah, da se oblikujejo strategije ter razvijejo tehnike, spretnosti in orodja za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine.

(a)

uvedba pregledne metodologije za zbiranje in analizo neodvisnih, objektivnih, primerljivih in zanesljivih podatkov v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine ter poročanje o njih;

(b)

zbiranje, analiziranje in razširjanje ustreznih objektivnih, primerljivih in zanesljivih podatkov v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine;

(c)

zbiranje, analiziranje in razširjanje ustreznih objektivnih, primerljivih in zanesljivih podatkov v zvezi z gospodarsko vrednostjo intelektualne lastnine in njenim prispevkom h gospodarski rasti, blaginji, inovacijam, ustvarjalnosti, kulturni raznolikosti, ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest ter razvoju visokokakovostnih izdelkov in storitev v Uniji;

(d)

zagotavljanje rednih ocen in posebnih poročil glede na gospodarski sektor, geografsko območje in vrsto kršene pravice intelektualne lastnine, v katerih se med drugim ocenita vpliv kršitev pravic intelektualne lastnine na družbo in na gospodarstvo, vključno z oceno učinkov na mala in srednje velika podjetja, pa tudi na zdravje, okolje, varnost in varovanje;

(e)

zbiranje, analiziranje in razširjanje informacij v zvezi z najboljšimi praksami med predstavniki, ki se srečujejo v okviru Opazovalnega urada, ter po potrebi priporočanje glede strategij na podlagi teh praks;

(f)

priprava poročil in publikacij za ozaveščanje državljanov Unije o vplivu kršitev pravic intelektualne lastnine ter v ta namen organiziranje konferenc, dogodkov in srečanj na evropski in mednarodni ravni ter podpiranje nacionalnih in vseevropskih akcij, vključno s kampanjami na spletu in zunaj njega, predvsem z nudenjem podatkov in informacij;

(g)

spremljanje razvoja novih konkurenčnih poslovnih modelov za razširitev zakonite ponudbe kulturnih in ustvarjalnih vsebin, ter spodbujanje izmenjave informacij in ozaveščanje potrošnikov v zvezi s tem;

(h)

razvijanje in organiziranje spletnih in drugih oblik usposabljanja za nacionalne uradnike, ki so vključeni v varstvo pravic intelektualne lastnine;

(i)

organiziranje priložnostnih srečanj strokovnjakov, vključno s srečanji akademskih strokovnjakov in ustreznih predstavnikov civilne družbe, v podporo svojemu delu v skladu s to uredbo;

(j)

opredeljevanje in spodbujanje tehničnih orodij za strokovnjake in primerjalnih tehnik, vključno s sistemi prepoznavanja in sledenja, ki pomagajo pri razločevanju originalnih in ponarejenih izdelkov;

(k)

sodelovanje z nacionalnimi organi in Komisijo, da se razvije spletno omrežje za olajšanje izmenjave informacij o kršitvah pravic intelektualne lastnine med upravami, organi in organizacijami v državah članicah, ki se ukvarjajo z varstvom in uveljavljanjem teh pravic;

(l)

delo v sodelovanju z osrednjimi uradi za industrijsko lastnino v državah članicah, vključno z Uradom Beneluksa za intelektualno lastnino ter z organi drugih držav članic, ki delujejo na področju pravic intelektualne lastnine, in oblikovanje sinergij med njimi, z namenom razvijanja in spodbujanja tehnik, spretnosti in znanja ter orodij v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, vključno s programi usposabljanja in kampanjami za ozaveščanje;

(m)

ob posvetovanju z državami članicami, razvijanje programov za zagotavljanje tehnične pomoči tretjim državam kot tudi razvijanje in izvajanje posebnih programov usposabljanja in dogodkov za uradnike iz tretjih držav, ki so vključeni v varstvo pravic intelektualne lastnine;

(n)

oblikovanje priporočil Komisiji o vprašanjih, ki sodijo na področje uporabe te uredbe, na podlagi zahteve Komisije;

(o)

izvajanje podobnih dejavnosti, ki so potrebne za to, da Urad izpolni naloge iz odstavka 1.

(a)

predstavniki iz javnih uprav, organov in organizacij držav članic, ali

(b)

predstavniki zasebnega sektorja.

(a)

obveščajo Urad o svojih splošnih politikah in strategijah v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine ter kakršnih koli spremembah teh politik in strategij;

(b)

zagotovijo razpoložljive statistične podatke o kršitvah pravic intelektualne lastnine;

(c)

obveščajo Urad o pomembni sodni praksi.

(a)

obveščajo Urad o politikah in strategijah na njihovih delovnih področjih v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine ter kakršnih koli spremembah teh politik in strategij;

(b)

zagotavljajo statistične podatke o kršitvah pravic intelektualne lastnine na področjih njihovega dela.

(a)

pregled glavnih dejavnosti, izvedenih v predhodnem koledarskem letu;

(b)

rezultate, dosežene v predhodnem koledarskem letu, ki se jim po potrebi priložijo sektorska poročila, v katerih je analizirano stanje v različnih industrijskih in proizvodnih sektorjih;

(c)

splošno oceno izpolnjevanja nalog Urada iz te uredbe in delovni program, sestavljen v skladu z odstavkom 1;

(d)

pregled dejavnosti, ki jih Urad namerava izvajati v prihodnosti;

(e)

pripombe o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in morebitnih prihodnjih politik in strategij, vključno s tem, kako okrepiti učinkovito sodelovanje z in med državami članicami;

(f)

splošno oceno ustrezne zastopanosti vseh akterjev iz člena 4(2) v Opazovalnem uradu.